Brevir za 26. december 2020

[L]

Pesem
Slovesni god obhajamo
in Štefana proslavljamo,
ki prvi venec je prejel,
ko muke, smrt je pretrpel.

 

Zavrnil zmote je, laži,
bil veri zvest do konca dni,
odprto videl je nebo
in ob Očetu Jezusa.

 

Usliši naših prošenj glas,
podpri, mučenec, tudi nas,
da v isti slavi kakor ti
bi pri Gospodu kdaj bili.

 

Umila te je lastna kri,
obdaja te nebeški svit,
spominjaj se nas, grešnikov,
da Božjo luč dosežemo.

 

Naj, Jezus, tebi slava bo,
ki iz Device rojen si,
Očetu, Duhu Svetemu
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Odpev 1 Štefan, poln Svetega Duha, je uprl pogled v nebo, videl je Božjo slavo in Jezusa na Božji desnici.

[S]

Odpev 2 Štefan je padel na kolena in glasno zaklical: Gospod, ne prištevaj jim tega greha.

[S]

Odpev 3 Nihče se ni mogel upreti modrosti in Duhu, ki je govoril iz Štefana.

- Stiske in preskušnje so prišle nadme,

- premišljeval sem tvoje zapovedi.

 

Štefan, ki je bil poln milosti in moči, je med ljudstvom delal čudeže in velika znamenja. Vstali pa so nekateri iz shodnice, ki se je imenovala shodnica Libertincev, Cirenejcev in Aleksandrijcev, in izmed tistih, ki so bili iz Cilicije in Azije, in so se s Štefanom prerekali, pa se niso mogli ustavljati modrosti in duhu, s katerim je govoril.

Tedaj so naščuvali može, da so govorili: »Slišali smo ga, da je zoper Mojzesa in Boga govoril bogokletne besede.« Nahujskali so ljudstvo, starešine in pismouke; ti so pristopili, ga zgrabili in odvlekli pred veliki zbor. Privedli so krive priče, ki so govorile: »Ta človek ne neha žaljivo govoriti zoper sveti kraj in zoper postavo. Slišali smo ga namreč, ko je govoril: ,Ta Jezus iz Nazareta bo razdejal ta kraj in spremenil običaje, ki nam jih je Mojzes izročil.'« Vsi, ki so sedeli v velikem zboru, so uprli pogled vanj in videli njegovo obličje kakor angelovo obličje.

Veliki duhovnik je vprašal: »Ali je to res?« On je pa odgovoril: »Bratje in očetje, poslušajte! Naši očetje v puščavi so imeli šotor pričevanja, kakor je zapovedal ta, ki je Mojzesu rekel, naj ga napravi po podobi, ki jo je bil videl. Tega so naši očetje prevzeli in prinesli pod Jozuetom, ko so si podvrgli deželo poganov, ki jih je Bog izgnal izpred obličja naših očetov; (tako) do dni Davidovih. Ta je pred Bogom našel milost in je prosil, da bi mogel napraviti bivališče Jakobovemu Bogu. Toda hišo mu je sezidal Salomon. Najvišji pa ne prebiva v tem, kar napravijo roke, kakor pravi prerok: ,Nebesa so mi prestol in zemlja podnožje mojih nog; kakšno hišo mi boste sezidali, pravi Gospod, ali kje je mesto za moj počitek? Ali ni vsega tega naredila moja roka?' Trdovratni in neobrezani na srcih in ušesih, vi se vedno upirate Svetemu Duhu; kakor vaši očetje (tako) tudi vi! Katerega izmed prerokov vaši očetje niso preganjali? Celo morili so tiste, ki so napovedovali prihod Pravičnega; in tega ste zdaj izdali in umorili, vi, ki ste po posredovanju angelov prejeli postavo, pa se je niste držali.« Ko so to slišali, so se v svojih srcih togotili in z zobmi škripali zoper njega. On pa je, poln Svetega Duha, uprl pogled v nebo, videl božje veličastvo in Jezusa, stoječega na božji desnici, in je rekel: »Glejte, vidim nebesa odprta in Sina človekovega stoječega na božji desnici.« Tedaj so z močnim glasom zavpili, si zatisnili ušesa in vsi hkrati nanj planili; in vrgli so ga iz mesta ter ga kamnali. Priče so pa odložile svoja oblačila k nogam mladeniča, ki se je imenoval Savel. In ko so ga kamnáli, je Štefan molil: »Gospod Jezus, sprejmi mojo dušo!« Pokleknil je in z močnim glasom zaklical: »Gospod, ne prištevaj jim tega greha!« In ko je to rekel, je zaspal. Savel pa je odobraval njegov umor.

 

Štefan, božji služabnik, ki so ga Judje kamnali, je videl nebesa odprta, videl je in vstopil. * Blagor človeku, ki se mu odprejo nebesa.

Ko so ga obsuli s kamenjem, ga je objel odsev božjega veličastva. * Blagor človeku, ki se mu odprejo nebesa.

Sv. Fulgencij (467-532), škof v Ruspi v Severni Afriki, mož velike dejavnosti, branilec Avguštinovega nauka o milosti, borec zoper arijanstvo

Včeraj smo obhajali časno rojstvo našega večnega Kralja, danes slavimo zmagoslavno trpljenje njegovega služabnika.

Včeraj se je naš Kralj oblekel v naše telo. Prišel je iz naročja deviške Matere in v svojem usmiljenju obiskal svet. Danes je njegov služabnik rešen telesnih spon in vstopa zmagoslavno v nebesa.

Vsevišnji, naš Kralj, prihaja zaradi nas ves ponižen, vendar ne praznih rok. Svojim služabnikom prinaša veliki dar, s katerim jih ne samo obilno bogati, ampak jih obenem krepi v boju z nepremagljivo močjo. Prinaša in podarja nam ljubezen, ki nas vodi v občestvo z Bogom.

Kar prinaša, razdaja, ne da bi sam trpel škodo. Čudovito bogati revščino svojih izvoljenih, pri tem pa ostaja poln neizčrpnih zakladov.

Ljubezen je ponižala Kristusa iz nebes na zemljo in povzdignila Štefana z zemlje v nebesa. Ljubezen, ki je použila najprej Kralja, je potem vnela tudi služabnika.

Da bi si priboril zmagoslavni venec, ki je že v njegovem imenu, je imel Štefan za orožje ljubezen, s katero je zmagoval povsod. S pomočjo ljubezni ni klonil pred Judi, ki so besneli zoper njega. Iz ljubezni do bližnjega je molil za tiste, ki so ga kamnali. Z ljubeznijo je zavračal tiste, ki so se motili, da bi se spreobrnili. Z ljubeznijo je molil za morilce, da ne bi bili kaznovani.

Ljubezen ga je podpirala, da je zmagal surovega in podivjanega Savla. Tako je zaslužil, da ima v nebesih za tovariša tistega, ki je bil na zemlji njegov preganjalec. Ta sveta in neutrudljiva ljubezen je želela pridobiti z molitvijo vse, ki jih ni mogla spreobrniti z besedami.

Zato je zdaj Pavel srečen poleg Štefana. S Štefanom uživa Kristusovo slavo, s Štefanom se raduje, s Štefanom kraljuje. Po Štefanovi molitvi je šel Pavel tja, kamor je šel pred njim Štefan, ki so ga ubili Pavlovi kamni.

Čudovito življenje, bratje, kjer Pavla ni sram, da je ubil Štefana, kjer se Štefan veseli Pavlove družbe, kajti ljubezen se raduje v obeh. Da, Štefanova ljubezen je premagala judovsko posurovelost, Pavlova ljubezen je pokrila množico grehov. Z ljubeznijo sta oba zaslužila, da zdaj skupaj uživata nebeško kraljestvo.

Ljubezen je torej studenec in vir vseh dobrin, najboljša obramba, pot, ki vodi v nebesa. Kdor hodi v ljubezni, se ne more izgubiti. Takemu se ni treba ničesar bati. Ljubezen vodi, varuje, z njo pridemo do srečnega konca.

Bratje, Kristus nam je dal ljubezen kot lestev, po kateri lahko pride v nebesa vsak kristjan. Krepko ohranite neomadeževano ljubezen, izkazujte si jo med seboj in nenehno napredujte v njej!

 

Včeraj je Gospod prišel na svet. * Danes je bil Štefan sprejet v nebesa.

Včeraj je naš Kralj zapustil deviško telo svoje Matere in prišel med nas. * Danes je bil Štefan sprejet v nebesa.

Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni Bog, slavimo prvega mučenca, svetega Štefana, ki je umirajoč molil za svoje preganjalce. Daj nam, da ga bomo posnemali v odpuščanju sovražnikom.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[L]

Pesem
Prinaša Kristus Božje nam življenje,
človeško premaguje smrt, trpljenje,
k Očetu vodi v večno nas veselje,
v nebeško srečo.

 

Za njim zvesto je hodil sveti Štefan,
s častjo življenje svoje je ovenčal,
ga Sveti Duh je z milostjo navdihnil
in ga okrepil.

 

Sovražni bes ga s kamenjem posuje,
a vdano on krivično smrt sprejema,
krvnikom svojim prosi odpuščanja
v ljubezni svoji.

 

Usliši nas, svetnik blagoslovljeni,
ki te sprejel je sveti zbor nebeški,
utrdi v veri mlačni svet današnji
in ga razvnemi.

 

Slavimo vsi Boga, Trojico sveto,
ki daje vsem mučencem večno slavo,
a Štefanu je prvemu naklonil
nebeško krono. Amen.

Odpev 1 Z vso dušo se te oklepam, ker so me zaradi tebe kamenjáli, moj Bog.

[S]

Odpev 2 Štefan je videl nebesa odprta, videl jih je in stopil vanje; blagor mu, komur se odpro.

[S]

Odpev 3 Glejte, vidim nebesa odprta in Jezusa na Božji desnici.

[S]

Kratko berilo  (Apd 6,2b–5a)
Ne bilo bi prav, so rekli dvanajsteri, da bi mi opuščali Božjo besedo in oskrbovali mize. Izberite si torej, bratje, izmed sebe sedem mož, ki so na dobrem glasu, polni Duha in modrosti: nje bomo postavili za to opravilo, mi pa se bomo posvetili molitvi in oznanjevanju nauka. Ta beseda je ugajala vsej množici.

Spev z odpevom

Odpev k Hvaljen Nebesa so se odprla svetemu Štefanu, ki je prvi prejel venec mučeništva.

Bratje in sestre, počastimo svojega Odrešenika, za katerega pričujejo mučenci, umorjeni zaradi Božje besede. Prosímo ga:

Tvoji mučenci so radovoljno pretrpeli smrt, da izpričajo resničnost vere,

– daj nam resnično duhovno svobodo.

Tvoji mučenci so izpoved vere zapečatili s svojo krvjo,

– daj tudi nam iskreno in stanovitno vero.

Tvoji mučenci so vzeli križ na svoje rame in hodili za teboj,

– daj tudi nam vzdržati v težavah življenja.

Tvoji mučenci so oprali svoja oblačila v Jagnjetovi krvi,

– daj nam premagati vse skušnjave počutnosti in posvetnosti.

Sklepna prošnja
Vsemogočni Bog, slavimo prvega mučenca, svetega Štefana, ki je umirajoč molil za svoje preganjalce. Daj nam, da ga bomo posnemali v odpuščanju sovražnikom.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[D]

Pesem opoldne 

Vladar mogočni, pravi Bog,
v modrosti vodiš časov tek,
s svetlobo jutro razsvetliš
in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,
vročine kvarne reši nas,
telesno zdravje okrepčaj
in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Opoldne

Kratko berilo  (Jak 1,12)
Blagor človeku, ki vzdrži v skušnjavi, zakaj preskušen bo prejel krono življenja, ki jo je Gospod obljubil tistim, ki ga ljubijo.

– V Boga sem zaupal,
– ne bom se bal, da bi mi kdo kaj hudega storil.
 

Pesem
O Jezus, luč vseh blaženih
najvišje upanje ljudi:
ljubezen te objela je,
ko si v družini se rodil.

 

Marija, polna milosti,
za dete Jezusa skrbiš,
v deviških nosiš ga rokah
ter hraniš in poljubljaš ga.

 

Sam Bog te, Jožef, je izbral,
da za Devico si skrbel,
te za očeta klical je
Edinec večnega Boga.

 

V ljubezni je vaš dom sijal,
kreposti zgled je bil svetal,
naj bo nam dano, da vsak dan
v življenju ga posnemamo.

 

O Jezus, ki pokoren bil
si svojim staršem ljubljenim,
naj hvala, čast ti vedno bo,
Očetu in Duhu Svetemu. Amen.

Odpev 1 Jakob je imel sina Jožefa, moža Marije, iz katere je bil rojen Jezus, ki je Kristus.

 —

Odpev 2 Jožef, sin Davidov, ne boj se vzeti k sebi svoje žene Marije; spočela je namreč od Svetega Duha.

 —

Odpev 3 Pastirji so pohiteli in našli Marijo, Jožefa in Dete, položeno v jasli.

Kratko berilo  (2 Kor 8,9)
Poznate milost našega Gospoda Jezusa Kristusa, kako je zaradi vas postal ubog, dasi je bil bogat, da bi po njegovem uboštvu vi obogateli.

Odpev k Moja duša Deček Jezus je ostal v Jeruzalemu in njegovi starši tega niso opazili. Misleč, da je pri druščini, so ga iskali med sorodniki in znanci.

Odpev k Moja duša Deček Jezus je ostal v Jeruzalemu in njegovi starši tega niso opazili. Misleč, da je pri druščini, so ga iskali med sorodniki in znanci.

Počastimo Božjega Sina, ki je hotel postati član človeške družine, in mu vzklikajmo:

Jezus, s skrivnostjo svoje pokorščine Mariji in Jožefu

– nas nauči spoštovanja in poslušnosti do zakonitih predstojnikov.

Jezus, ljubil si svoje starše in oni so ljubili tebe,

– ohranjaj vse družine v miru in medsebojni ljubezni.

Jezus, v vsem si spolnjeval Očetovo voljo,

– naj častijo Boga vsi naši domovi.

Jezus, zaskrbljeni starši so te tretji dan našli v Očetovi hiši,

– úči nas najprej iskati Božje kraljestvo.

Jezus, Marijo in Jožefa si vzel k sebi v nebeški dom,

– sprejmi vse rajne v družino blaženih.

Sklepna prošnja
Dobri Bog, v sveti Družini si nam pokazal čudovite zglede lepega življenja. Daj, da bomo v naših družinah v medsebojni ljubezni krepostno živeli in se v večnosti veseli sešli pri tebi.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.