Brevir za 26. januar 2023

Četrtek, Sv. Timotej in Tit, obvezni god

Povabilo
Bogoslužno branje
Hvalnice
Dnevna molitvena ura
Večernice
Sklepna molitvena ura

Sv. Timotej in Tit (26. januar)

Info …

SV. TIMOTEJ IN TIT, ŠKOFA
Obvezni god
Smrtni dan dveh učencev sv. Pavla, škofov Timoteja in Tita, ni znan. Zato se ju spominjamo na dan po prazniku spreobrnitve njunega učitelja. Timotej je bil škof v Efezu, Tit pa na otoku Kreti, kakor vemo iz pisem, ki jima jih je pisal sv. Pavel in so med novozaveznimi svetopisemskimi knjigami.
Skupne molitve v čast svetim pastirjem: škofom

Povabilo

Odpev Kristusa, najvišjega pastirja, pridite, molimo.
Ps 94 Spodbuda k češčenju Boga

Pridite, prepevajmo Gospodu, *
vzklikajmo Bogu, svojemu zveličarju.
Stopimo mu naproti s hvalnim petjem, *
z veselimi spevi ga hvalimo.
Odpev Kristusa, najvišjega pastirja, pridite, molimo.
Gospod je Bog, edini in najvišji, *
veliki vladar nad vsemi vladarji.
V njegovi roki so globine zemlje, *
višine gorá so njegove.
Njegovo je morje, on ga je naredil, *
njegova je zemlja, on jo je ustvaril.
Odpev Kristusa, najvišjega pastirja, pridite, molimo.
Pridite, poklonimo se Gospodu, *
v ponižnosti molimo njega, ki nas je ustvaril.
On je naš Bog, mi njegovo ljudstvo, *
on nas živi in vodi kot svoje ovce.
Odpev Kristusa, najvišjega pastirja, pridite, molimo.
O da bi danes poslušali njegove besede: *
»Ne zakrknite svojih src kakor nekoč v puščavi.
Tam so me vaši očetje skušali in izzivali, *
čeprav so videli moja dela.
Odpev Kristusa, najvišjega pastirja, pridite, molimo.
Štirideset let sem jih prenašal, *
to nezvesto ljudstvo, ki se ne drži mojih potov.
Potem sem v svoji nevolji prisegel: *
Ne bodo videli obljubljene dežele.«
Odpev Kristusa, najvišjega pastirja, pridite, molimo .
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu *
kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Odpev Kristusa, najvišjega pastirja, pridite, molimo.

⇑ Vrh

Bogoslužno branje

Psalmi so od četrtka III. tedna

Lastno

2. berilo, spev po 2. berilu, sklepna prošnja

[S]

Pesem
Za enega pastirja
Pobožno Kristusu zdaj vsi zapojmo,
saj dobri je pastir in kralj človeštva,
in s pesmijo vsi proslavimo njega,
ki danes goduje.
 
Za škofa:
Kot škofa ga je milost okrepila
in moč duha ga vedno je vodila,
da bi učil in pasel Božje ljudstvo
v tej vzvišeni službi.
 
Pastir in vzornik bil je svoji čredi,
vsem kazal pot in reveže podpiral,
skrbel za sebi izročeno ljudstvo
kot vsem dober oče.
 
Svetnike Kristus v raju nagrajuje
in z večno jih poveličuje srečo,
naj hodimo po njihovih stopinjah
v življenju in smrti.
 
Pobožno počastimo vsi Očeta,
slavi naj Sina naša pesem vneta,
enako Svetega Duha na veke,
do kraja vse zemlje. Amen.

[D]

1 Odpev Poglej, Gospod, kako smo osramočeni.
Ps 88,39–53   Žalostinka nad razvalino Davidove hiše
Obudil nam je mogočnega Zveličarja v hiši svojega služabnika Davida (Lk 1,69).
IV
O Bog, odklonil si svojega maziljenca in ga zavrgel, *
hudo si se nanj razsrdil.
Ovrgel si zavezo s svojim služabnikom, *
v prah si poteptal njegovo krono.
Porušil si vsa njegova mesta, *
njegove utrdbe spremenil v razvaline.
Vsi, ki hodijo mimo, plenijo njegove hiše, *
sramota je postal svojim sosedom.  —
 
Povzdignil si desnico njegovih nasprotnikov, *
z veseljem napolnil vse njegove sovražnike.
Skrhal si ostrino njegovega meča *
in ga v boju nisi podpiral.
Naredil si konec njegovemu sijaju, *
na tla si treščil njegov prestol.
Skrajšal si dneve njegovega kraljestva, *
pokril si ga s sramoto. —
1 Odpev Poglej, Gospod, kako smo osramočeni.
2 Odpev Izhajam iz Davidovega rodu kakor blesteča jutranja zvezda.
V
Gospod, ali se boš vedno skrival, *
ali bo tvoja nevolja gorela kot ogenj?
Spomni se, kako kratko je naše življenje, *
kako si vse ljudi ustvaril minljive.
Kdo je med živimi, ki ne bo okusil smrti, *
kdo bo ušel njeni neizprosni roki? —
 
Gospod, kje so tvoje nekdanje obljube, *
ki si jih Davidu prisegel pri svoji zvestobi?
Spomni se sramote svojih služabnikov, *
na sebi nosimo sovraštvo vseh narodov.
Gospod, glej, kako nas napadajo, *
kako žalijo tvoje izvoljeno ljudstvo.
Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *
zdaj in vselej. Tako se zgodi, amen. —
2 Odpev Izhajam iz Davidovega rodu kakor blesteča jutranja zvezda.
3 Odpev Naša leta preminejo kakor trava; ti, o Bog, pa si večen.
Ps 89   Gospodov blagoslov bodi nad nami
En dan je pri Gospodu kakor tisoč let in tisoč let kakor en dan (2 Pt 3,8).
 
Gospod, k tebi smo se zatekali *
vse čase in rodove.
Preden so nastale gore in se je oblikovala zemlja, *
si ti, o Bog, od vekomaj do vekomaj. —
 
Po tvoji volji se človek vrača v zemljo *
kakor si rekel: »V prah se povrneš.«
Tisoč let je zate kakor dan, ki je minil včeraj, *
ali kakor bežeča nočna ura. —
 
Ljudje izginejo kot jutranje sanje, *
preminejo kot trava na polju.
Zjutraj je sveža in zelena, *
zvečer jo pokosijo in posušijo. —
 
Nad nas se zgrinja tvoja pravična jeza, *
tvoja gorečnost nas vznemirja.
Ti vidiš našo krivdo, *
ti vidiš naše skrivne grehe. —
 
Vsi naši dnevi minevajo v tvoji nevolji, *
kot vzdih končujemo vsa svoja leta.
Sedemdeset let je doba našega življenja, *
osemdeset, če smo krepki.
Največ izmed njih je polnih truda in bolečine, *
hitro minevajo in mi izginemo.
Kdo doume silo tvoje jeze, *
kdo tvoj gnev, ki ga tvoja čast zahteva? —
 
Úči nas misliti na minljivost življenja, *
da pridemo do prave modrosti.
Gospod, obrni se k nam, kaj čakaš? *
Bodi usmiljen s svojimi služabniki.
Hitro nas napolni s svojo milostjo, *
vse življenje se bomo radovali in veselili.
Razvesêli nas za dni, ko smo bili ponižani, *
za čas, ki smo ga preživeli v nesreči. —
 
Pokaži svojo ljubezen svojim služabnikom *
in svojo dobrotljivost njih otrokom.
Blagoslov našega Boga in Gospoda *
naj bo nad nami.
Delo naših rok, Gospod, podpiraj *
in blagoslôvi naša opravila. —
3 Odpev Naša leta preminejo kakor trava; ti, o Bog, pa si večen.
– V tebi, Gospod, je vir vsega življenja.
– V tvoji luči nam vse postaja svetlo.
PRVO BERILO
Iz pete Mojzesove knjige (30, 1-20)
Obljuba milosti po izgnanstvu
 
Tiste dni je Mojzes govoril ljudstvu: »Ako pridejo nadte vse te reči, blagoslov in prekletstvo, ki sem ti jih predočil, in si jih vzameš k srcu med vsemi narodi, med katere te je pognal Gospod, tvoj Bog, in se povrneš h Gospodu, svojemu Bogu, in boš poslušal ti in tvoji otroci njegov glas povsem, kakor ti danes zapovedujem, z vsem srcem in vso dušo, bo Gospod, tvoj Bog, spremenil tvojo usodo in se te usmilil in te zopet zbral izmed vseh ljudstev, med katera te je razkropil Gospod, tvoj Bog. Če bi bil razkropljen do konca neba, te bo zbral Gospod, tvoj Bog, tudi od ondod in te spravil od tam. Gospod, tvoj Bog, te bo pripeljal v deželo, ki so jo posedli tvoji očetje, in jo boš dobil v last; storil te bo srečnejšega in številnejšega od tvojih očetov.
Gospod, tvoj Bog, bo obrezal tvoje srce in srce tvojega zaroda, da boš ljubil Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo, da boš mogel živeti. Gospod, tvoj Bog, bo zvrnil vsa ta prekletstva na tvoje sovražnike in nasprotnike, ki so te preganjali. Ti pa boš zopet poslušal Gospodov glas in spolnjeval vse njegove zapovedi, ki ti jih danes dajem. Gospod, tvoj Bog, ti bo dal izobilje pri vsem delu tvojih rok, pri sadu tvojega telesa, pri pokotu tvoje živine in pri sadu tvoje zemlje. Kajti Gospod se te bo v tvojo srečo zopet veselil, kakor se je veselil tvojih očetov, če boš poslušal glas Gospoda, svojega Boga, in spolnjeval njegove zapovedi in zakone, zapisane v tej knjigi postave, če se z vsem srcem in vso dušo povrneš h Gospodu, svojemu Bogu.
Kajti ta zapoved, ki ti jo danes dajem, ni zate pretežka in ni daleč od tebe. Ni na nebu, da bi mogel reči: »Kdo nam stopi do neba, da nam jo prinese in nam jo oznani, da jo spolnimo? Tudi ni onkraj morja, da bi mogel reči: ,Kdo nam pojde čez morje, da nam jo prinese in nam je oznani, da jo spolnimo?' Ampak zapoved je prav blizu tebe, v tvojih ustih in v tvojem srcu, da jo moreš spolnjevati.
Glej, predložil sem ti danes življenje in srečo, smrt in nesrečo. Kar ti danes zapovedujem, je: Ljubi Gospoda, svojega Boga, hodi po njegovih stopinjah in spolnjuj njegove zapovedi, zakone in naredbe! In živel boš in se množil, in Gospod, tvoj Bog, te bo blagoslavljal v deželi, ki greš vanjo, da jo prejmeš v last. Ako se pa tvoje srce odvrne in ne boš slušal in se boš dal zapeljati, da bi molil druge bogove in jim služil, vam danes oznanjam, da boste gotovo preminuli; ne boste dolgo živeli v deželi, kamor greš čez Jordan, da jo prejmeš v last.
Danes kličem za pričo proti vam nebo in zemljo: predložil sem ti življenje in smrt, blagoslov in prekletstvo. Izvoli torej življenje, da boš živel ti in tvoj zarod! Ljubi Gospoda, svojega Boga, poslušaj njegov glas in drži se njega! Kajti to je zate življenje in dolgotrajno bivanje v deželi, ki jo je Gospod s prisego obljubil dati tvojim očetom, Abrahamu, Izaku in Jakobu.«
SPEV (Jer 29. 13-14; Mt 7,7)
Gospod, pošlji svojo modrost od prestola svojega veličastva, da bo pri meni in da bo z menoj delala. * Da vedno spoznam, kaj ti je všeč.
Gospod, daj mi svojo modrost. * Da vedno spoznam, kaj ti je všeč.

[L]

DRUGO BERILO
Sv. Janez Zlatousti (ok. 350-407) iz Antiohije, škof v Carigradu, neustrašen branitelj vere in nravnosti
Iz govorov v slavo sv. Pavla sv. Janeza Zlatoustega, škofa (2. homilija)
Dober boj sem dobojeval
Pavel, zaprt v ječi, je živel, kot da bi bil v nebesih. Udarce in rane je voljneje sprejemal kakor drugi ljudje častne nagrade. Težave ni nič manj ljubil kakor plačila, saj je menil, da so težave plačilo. Zato jih tudi imenuje milost. Pomisli tole: plačilo je bilo zanj biti razvezan in biti s Kristusom, živeti v telesu pa stalen boj. A zaradi Kristusa si je raje izvolil to zadnje, ker je bilo to zanj potrebnejše.
Biti zavržen od Kristusa je pomenilo zanj boj in bridkost, oziroma še nekaj več kot boj in bridkost; biti pri Kristusu pa plačilo. Zaradi Kristusa je Pavel imel raje prvo pred drugim. Morda utegne kdo pripomniti, da mu je vse to godilo zaradi Kristusa. Priznam to, namreč da je njemu to, kar povzroča nam malodušnost, stopnjevalo uživanje. Toda zakaj pripovedujem o nevarnostih in ostalih nadlogah? Zato ker je bil tudi Pavel zelo žalosten, kot je zapisal: Kdo je slaboten in bi jaz ne bil slaboten? Kdo se pohujšuje in bi mene ne peklo?
Prosim vas, nikakor Pavla zgolj ne občudujte, ampak tudi posnemajte tega vzornika v kreposti. Tako bomo osvojili enake vence. Ako se čudiš besedam, da boš za isto delo prejel enako plačilo kakor Pavel, poslušaj njega samega: Dober boj sem dobojeval, tek dokončal, vero ohranil. Odslej mi je pripravljena krona pravice, ki mi jo bo dal oni dan Gospod, pravični sodnik, pa ne le meni, ampak tudi vsem, ki v ljubezni pričakujejo njegov prihod. Ali ne vidiš, kako kliče vse v isto občestvo slave? Pred nami je torej ista krona slave, zato si vsi prizadevajmo, da bomo osvojili obljubljene dobrine.
Pri Pavlu ne upoštevajmo le veličine in izrednosti njegovih krepostnih dejanj in pripravljenosti ter dovzetnosti zanje, s čimer je prišel do tako velike slave. Mislimo tudi na to, da je bil tak kot mi, človek, deležen vsega, česar smo deležni mi. Tako se nam bodo težko izvedljive stvari zdele lahke in ne težavne. V tej kratki dobi življenja bomo s premagovanjem naporov in vztrajajoč do konca dosegli nevenljivi in nesmrtni venec po milosti in usmiljenju našega Gospoda Jezusa Kristusa. Njemu gre slava in oblast, zdaj in vekomaj. Amen.
SPEV (1 Tim 6,11-12; Tit 2,1)
Človek božji, prizadevaj si za pravico, pobožnost, vero, ljubezen, potrpežljivost, krotkost. * Bojuj dobri boj vere, sezi po večnem življenju.
Govori, kar je primerno zdravemu nauku. * Bojuj dobri boj vere, sezi po večnem življenju.
Sklepna prošnja
Molimo. O Bog, sveta škofa Timoteja in Tita si okrasil z apostolskimi krepostmi. Po njuni priprošnji naj na tem svetu pravično in pobožno živimo in srečno pridemo v nebeško domovino.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

⇑ Vrh

Hvalnice

Psalmi so od četrtka III. tedna

Lastno

odpev k Hvaljen, sklepna prošnja

[S]

Pesem
Za enega pastirja
Odličen bil si oče in voditelj,
zato tvoj god zdaj vse slavi občestvo,
ti kot svetnik se veseliš v nebesih
ves srečen v Bogu.
 
Za škofa:
Duhovnika, vodnika, učenika
bila naloga ti je podeljena,
da svoje ljudstvo bi v nebesa vodil,
delil mu darove.
 
Zato prav vsi te prosimo ponižno,
da se ozreš na duše zadolžene,
izprosiš naših grehov oproščenje
pri Bogu v nebesih.
 
Bogú edinemu vsa čast in hvala,
v nebesih večna slava in zahvala,
ki s svojimi zakoni modro vodi
brezmejno vesolje. Amen.

[D]

1 Odpev Veličastne reči so napovedane o tebi, Božje mesto.
Ps 86   Jeruzalem, mati vseh narodov
Oni Jeruzalem, ki je gori, je svoboden in taka je naša mati (Gal 4,26).
 
Gospod ljubi svoje mesto na svoji sveti gori, *
Sion ima rajši kot vsa druga bivališča.  —
 
Veličastne reči so napovedane o tebi, *
o Božje mesto.
Razna ljudstva imajo zveze s tabo, *
različni narodi pridejo k tebi.
O Sionu se bo reklo: »Vsi po vrsti so bili tu rojeni, *
on sam, Najvišji, ga je uteméljil.« —
 
Gospod zapiše v knjigo narodov: *
»Vse sem posinovil na Sionu.«
Rajali bodo in peli: *
»Ti si začetek našega veselja.« —
1 Odpev Veličastne reči so napovedane o tebi, Božje mesto.
2 Odpev Gospod prihaja kakor zmagovalec; kar si je pridobil, ga spremlja.
Iz 40,10–17  Dobri pastir, najvišji in najmodrejši Bog Glej, skoraj pridem in moje plačilo z menoj (Raz 22,12).
 
Glejte, Gospod Bog prihaja kot zmagovalec, *
s svojo vsemogočnostjo si je priboril zmago.
Prihaja v zmagoslavnem sprevodu, *
kar si je pridobil, ga spremlja.
Kakor pastir pase svojo čredo, *
s svojo roko zbira jagnjeta.
Dviga jih v svoje naročje, *
ovce pa ljubeznivo vodi. —
 
Kdo je s svojim prgiščem izmeril morje *
in mejo neba s svojo dlanjo določil?
Kdo je zajel vso zemljo v svojo roko, *
kdo pretehtal gore in griče s svojo tehtnico?
Kdo je pomagal Božjemu duhu, *
kdo mu je svetoval ali ga poučil?
S kom se je posvetoval ali ga vprašal, *
da bi ga naučil poti pravice?
Kdo ga je učil spoznanja *
in mu pokazal stezo modrosti? —
 
Glej, narodi so kot kaplje v vedru, *
neznatni kot prašek na tehtnici.
Glej, zemlja je pred Gospodom *
kakor zrno peska.
Vaši gozdovi niso dovolj za daritveni ogenj, *
vse živali niso dovolj za žgalno daritev.
Vsi narodi so kakor nič pred Bogom, *
prav nič pred njim ne veljajo. —
2 Odpev Gospod prihaja kakor zmagovalec; kar si je pridobil, ga spremlja.
3 Odpev Poveličujte Gospoda, našega Boga, častite ga na njegovi sveti gori.
Ps 98   Svet je Gospod, naš Bog
Ti si nad kerubi, pa si postal podoben nam, da si spremenil žalostno stanje na zemlji (sv. Atanazij).
 
Gospod je svet vladar, ljudstva trepetajo, *
med angeli prebiva, zemlja se mu klanja.
Velik je v svojem svetišču na Sionu *
in vzvišen nad vsa ljudstva. —
 
Naj slavé tvoje ime, veliko in strašno, *
sveto in mogočno.
Ti si kralj, ki ljubiš in poznaš pravico, *
pravično vladaš svojemu ljudstvu. —
 
Gospoda, našega Boga, poveličujte, *
počastite ga zaradi njegove svetosti.
 
Mojzes in Aron sta bila med njegovimi duhovniki *
in Samuel je bil med njimi, ki so ga klicali.
Klicali so Gospoda in jih je uslišal, *
iz oblačnega stebra jim je govoril.
Dajal jim je zavezo in postavo, *
spolnjevali so, kar jim je zapovedal.
Gospod, naš Bog, ti si jih uslišal, ker si usmiljen, *
vendar si kaznoval njihove grehe. —
 
Poveličujte Gospoda in ga slavite, *
častite Svetega v njegovem svetišču. —
3 Odpev Poveličujte Gospoda, našega Boga, častite ga na njegovi sveti gori.

[S]

Kratko berilo  (Heb 13,7–9a)
Spominjajte se svojih predstojnikov, ki so vam oznanjali Božjo besedo; glejte konec njih življenja in ravnajte se po njihovi veri. Jezus Kristus včeraj in danes, isti tudi na veke. Različnim tujim naukom se ne dajte zapeljati.
Spev z odpevom
Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.
Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.
Podnevi in ponoči naj oznanjajo tvojo slavo.
Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.

[L]

Odpev k Hvaljen Oznanjuj besedo, vztrajaj, bodi prilično ali neprilično; prepričuj, svari, opominjaj z vsem potrpljenjem in učenjem.
Hvaljen (Lk 1,68–79)
Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *
obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.
Obudil nam je mogočnega Zveličarja *
v hiši svojega služabnika Davida.
Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *
ki so ga oznanjali od davnih vekov.
Rešil nas bo naših sovražnikov, *
otel iz rok vseh, ki nas črtijo.
Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *
spomnil se je svoje svete zaveze.
Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *
da bomo rešeni iz rok sovražnikov.
Brez strahu bomo služili Gospodu *
v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —
 
In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *
pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.
Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *
ki ga bo rešil njegovih grehov.
Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *
kakor sonce, ki vzhaja z višave.
Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *
in naravnal na pot miru vse naše korake. —
 
Slava Očetu … Kakor je bilo … —
Odpev k Hvaljen Oznanjuj besedo, vztrajaj, bodi prilično ali neprilično; prepričuj, svari, opominjaj z vsem potrpljenjem in učenjem.

[S]

Prošnje
Kristusa, dobrega pastirja, ki je dal življenje za svoje ovce, hvalímo in ga prosímo:
Gospod, pasi svoje ljudstvo.
V svetih pastirjih si razodeval svoje usmiljenje in ljubezen,
– izkazuj nam še naprej po njih svojo dobroto.
Gospod, pasi svoje ljudstvo.
Po svojih namestnikih še zdaj izvršuješ svojo učiteljsko in pastirsko službo,
– ne nehaj nas ti sam po njih voditi.
Gospod, pasi svoje ljudstvo.
Po svojih svetih pastirjih, ki si jih postavil v službo svojemu ljudstvu, si ti sam naš dušni in telesni zdravnik,
– ne nehaj nam dajati delivcev Božjega življenja.
Gospod, pasi svoje ljudstvo.
Svoje ljudstvo si poučeval z modrostjo in ljubeznijo svetnikov,
– po naših pastirjih nas nenehno vzgajaj k svetosti.
Gospod, pasi svoje ljudstvo.
Očenaš
Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

[L]

Sklepna prošnja
O Bog, sveta škofa Timoteja in Tita si okrasil z apostolskimi krepostmi. Po njuni priprošnji naj na tem svetu pravično in pobožno živimo in srečno pridemo v nebeško domovino.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

⇑ Vrh

Dnevna molitvena ura

Psalmi so od četrtka III. tedna

Lastno

sklepna prošnja

Opoldne

[D]

Opoldne 1 
Vladar mogočni, pravi Bog,
v modrosti vodiš časov tek,
s svetlobo jutro razsvetliš
in poldan s soncem razžariš.
 
Pogási ogenj razprtij,
vročine kvarne reši nas,
telesno zdravje okrepčaj
in srcem daj resnični mir.
 
Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.
1 Odpev Podpiraj me, Gospod, v življenju, kakor si obljubil.
Ps 118,113–120  (XV)  Hvala Božji postavi
 
Gospod, sovražim omahljivost, *
ljubim pa zvestobo tvoji postavi.
Ti si moj varuh in zavetnik, *
upam v tvojo besedo. —
 
Proč od mene, kdor dela hudo, *
Božjo voljo hočem spolnjevati.
Podpiraj me v življenju, kakor si obljubil; *
ne osramôti mojega upanja. —
 
Pomagaj mi in me reši, *
tvoja postava mi bo vedno v veselje.
Zametuješ vse, ki od tvojih zakonov odstopajo, *
kajti lažnivo je njih mišljenje. —
 
Kot smeti boš zavrgel vso grdobijo zemlje, *
zato ljubim tvojo zavezo.
Vse moje telo od strahu trepeče, *
v tesnobi mislim na tvojo sodbo. —
1 Odpev Podpiraj me, Gospod, v življenju, kakor si obljubil.
2 Odpev Pomagaj nam, o Bog, naš rešitelj, in odpusti nam naše grehe.
Ps 78,1–5.8–11.13  Žalostinka nad razdejanim Jeruzalemom
O da bi bilo tudi ti spoznalo, kaj ti je v mir (Lk 19,42).
 
O Bog, tujci so vdrli v tvojo deželo, *
oskrunili so tvoje svetišče.
Jeruzalem so porušili, *
spremenili so ga v same razvaline.
Trupla tvojih služabnikov so vrgli pticam, *
zverem so zmetali telesa tebi posvečenih.
Njihovo kri so prelivali kakor vodo, *
ni ga bilo, ki bi jih pokopal. —
 
V zasmeh smo postali svojim sosedom *
in v pregovor ljudstvom, ki nas obdajajo.
Gospod, doklej bo trajala tvoja jeza, *
ali bo kot ogenj gorela tvoja nevolja? —
 
Ne prištevaj nam krivic očetov, *
hitro se nas usmili, zelo smo ponižani.
Pomagaj nam zaradi slave svojega imena, *
odpusti nam grehe zaradi svoje ljubezni. —
 
Zakaj bi govorili neverni, *
da naš Bog ne biva?
Dokler smo še živi, pokaži sovražnikom, *
da kri tebi zvestih ni bila zaman prelita.
Ne presliši joka in stoka izgnancev, *
s svojo močjo reši na smrt obsojene. —
 
Mi smo tvoje ljudstvo in ovce tvoje paše *
in te bomo slavili na veke,
v vseh rodovih te bomo opevali *
in oznanjali tvojo hvalo. —
2 Odpev Pomagaj nam, o Bog, naš rešitelj, in odpusti nam naše grehe.
3 Odpev Ozri se z nebes, vsemogočni Bog, in obišči svoj vinograd.
Ps 79   Gospod, obišči svoj vinograd
Pridi, Gospod Jezus (Raz 22,20).
 
Dobri pastir, poslušaj, *
ti vodiš svoje ljudstvo kot čredo.
V Najsvetejšem prestoluješ, *
razodeni svoje veličastvo.
Zbudi svojo moč pred nami *
in pridi, da nas rešiš. —
 
Pridi k nam, Gospod, Bog vsemogočni, *
pokaži nam svojo ljubezen in bomo rešeni.
 
Gospod, Bog vsemogočni, *
doklej boš odklanjal molitev svojega ljudstva?
Jok nam je vsakdanja hrana, *
s solzami je napolnjena življenja čaša.
Zaradi nas se prepirajo naši sosedje, *
nasprotniki nas zasramujejo. —
 
Pridi k nam, Gospod, Bog vsemogočni, *
pokaži nam svojo ljubezen in bomo rešeni.
 
Svoj vinograd, naše očete, si prestavil iz Egipta, *
zasadil si jih v svoji deželi.
Prostor si jim pripravil, *
ukoreninili so se in napolnili zemljo.
Tvoj vinograd je pokril gore s svojo senco, *
njegove veje so prekrile najvišja drevesa.
Gospod, tvoj vinograd je segal do morja, *
do velike reke je pognal svoje mladike. —
 
Zakaj si pustil, da so podrli njegovo ograjo, *
da ga obirajo vsi, ki hodijo mimo?
Razruje ga merjasec iz gozda, *
popase ga poljska divjačina. —
 
Bog vsemogočni, pridi, *
ozri se z nebes in obišči ta vinograd.
 
Varuj, kar je zasadila tvoja desnica, *
kar poganja tebi v slavo.
Tvoj vinograd so požgali in posekali, *
naj jih zadene pravična sodba.
Naj tvoja ljubezen spremlja tvoje ljubljence, *
tvoje sinove, ki si jih vzredil zase.
Ne bomo več odstopili od tebe, *
poživi nas, da bomo tvoje ime slavili. —
 
Pridi k nam, Gospod, Bog vsemogočni, *
pokaži nam svojo ljubezen in bomo rešeni. —
3 Odpev Ozri se z nebes, vsemogočni Bog, in obišči svoj vinograd.
Opoldne

Kratko berilo  (5 Mz 4,7)
Nobenega velikega naroda ni, ki bi mu bilo božanstvo tako blizu, kakor je nam Gospod, naš Bog, kadarkoli ga kličemo.

– Blizu je Gospod vsem, ki ga kličejo,
– uslišal bo njihove želje.
Sklepna prošnja
Molimo. Sveti Bog, v tebi ni nič temnega, nič mračnega. Napolni nas s svojo blažilno lučjo, da bomo zvesto in pogumno hodili po poti tvojih zapovedi.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.  

⇒ Molitvenik


⇑ Vrh

Večernice

Psalmi so od četrtka III. tedna

Lastno

odpev k Moja duša, sklepna prošnja

[S]

Pesem
Za enega pastirja
O Božji mož, kreposti zgled,
naj pesem naša te slavi,
saj s tem proslavljamo Boga,
ki te je z milostmi obdal.
 
Predobri večni je Pastir
z Očetom spravil nas ljudi,
zavezo z nami obnovíl,
ki nam prinaša večni mir.
 
Izbrala Božja je modrost
še tebe za služabnika,
da Božjo bi razširjal čast
in nas privedel kdaj v nebo.
 
Za škofa:
Sam Sveti Duh te je izbral
in te obdaril z milostmi,
da vodiš in krepiš ljudi
z darovi mnogoterimi.
 
Trojico sveto mólimo,
ki te s častjo je venčala
in z vso nebeško radostjo,
ker služil zvest si ji vse dni. Amen.

[D]

1 Odpev Tvoji sveti, Gospod, naj se razveselijo, ko vstopajo v tvoje svetišče.
Ps 131 Božje obljube Davidovi hiši
 Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida (Lk 1,32).
 I
Spomni se, Gospod, Davida, *
in vseh njegovih skrbi in načrtov.
Naredil je obljubo tebi, Vsemogočni, *
in ti tako prisegel: —
 
»Ne pojdem v stanovanje svoje hiše, *
ne ležem v svojo posteljo;
svojim očem ne dovolim spanja, *
svojim trepalnicam ne počitka,
dokler ne najdem mesta za Gospoda, *
bivališča za Vsemogočnega.« —
 
Slišali smo, da je skrinja zaveze v Betlehemu, *
našli smo jo zunaj na poljanah.
Vstopimo zdaj v Gospodovo bivališče *
in se priklonimo pred Bogom. —
 
Dvigni se, Gospod, na svoje mesto, *
ti in skrinja tvojega veličastva!
Tvoji duhovniki naj oblečejo pravičnost, *
tvoji sveti naj radostno vzklikajo.
Ne zavrzi svojega maziljenca *
zaradi Davida, svojega služabnika. —
1 Odpev Tvoji sveti, Gospod, naj se razveselijo, ko vstopajo v tvoje svetišče.
2 Odpev Gospod si je izbral Sion za svoje prebivališče.
II
Gospod je prisegel Davidu, *
svoje prisege ne bo prelomil:
»Na tvoj prestol bom postavil *
potomca tvoje rodovine.
Če ohranijo tvoji sinovi mojo zavezo in zapovedi, *
bodo njihovi sinovi vedno sedeli na tvojem prestolu.« —
 
Gospod je namreč izvolil Sion, *
tako si ga je izbral za svoje bivališče:
»Tu bom počival za vselej, *
tako sem želel in tu bom prebival. —
 
Letine tega kraja bom obilno blagoslavljal, *
njegove prebivalce nasičeval s kruhom.
Njegove duhovnike bom oblačil v pravičnost, *
njegovi sveti bodo radostno vzklikali. —
 
Davidu zbudim mogočnega potomca, *
svojemu maziljencu pripravim nasledstvo.
Njegove sovražnike ogrnem v sramoto, *
na njegovi glavi pa bo blestela moja krona.« —
2 Odpev Gospod si je izbral Sion za svoje prebivališče.
3 Odpev Gospod Bog mu je dal oblast in čast in kraljestvo in vsi narodi mu bodo služili.
Raz 11,17–18;12,10b–12a  O Božji sodbi
 
Zahvaljujemo se ti, Gospod, Bog vsemogočni, *
ti si in si bil in prideš.
Prevzel si svoje mogočno vladarstvo *
in začel kraljevati. —
 
Narodi so se razjezili, *
a prišla je tvoja jeza in dan, da se sodijo mrtvi,
da prejmejo plačilo tvoji služabniki, preroki in sveti *
in vsi, ki se bojijo tvojega imena, mali in veliki. —
 
Zdaj se je uresničilo zveličanje, moč in kraljevanje *
našega Boga in oblast njegovega Kristusa.
Premagan je bil tožnik naših bratov, *
ki jih je noč in dan tožil pred našim Bogom. —
 
Premagali so ga s krvjo Jagnjeta *
in z besedo svojega pričevanja.
Niso tako ljubili svojega življenja, *
da bi se bali umreti.
Zato se radujte, nebesa *
in vsi, ki v njih prebivate. —
3 Odpev Gospod Bog mu je dal oblast in čast in kraljestvo in vsi narodi mu bodo služili.

[S]

Kratko berilo  (1 Pt 5,1–4)
Starešine med vami prosim, jaz, ki sem sam tudi starešina in priča Kristusovega trpljenja in tudi sodeležnik njegove slave, ki se bo razodela: pásite Božjo čredo, ki je pri vas, in pazite nanjo, ne prisiljeno, marveč radovoljno, kakor hoče Bog; ne z grdim pohlepom po dobičku, marveč z voljnim srcem; tudi ne, kakor bi nad svojimi deleži gospodovali, marveč kakor vzor čredi; in ko se prikaže najvišji Pastir, boste prejeli nevenljivi venec slave.
Spev z odpevom
Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.
Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.
Vse žrtvuje za svoje brate in sestre.
Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.

[L]

Odpev k Moja duša Pravično in pobožno živimo, ko pričakujemo blaženo upanje in veličastni prihod Boga, našega Gospoda.
Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46–55)
Moja duša poveličuje Gospoda, *
moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.
Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *
glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.
Velike reči mi je storil Vsemogočni, *
njegovo ime je sveto.
Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *
vsem, ki mu zvesto služijo. —
 
Dvignil je svojo močno roko, *
razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.
Mogočne je vrgel s prestola *
in povišal je nizke.
Lačne je napolnil z dobrotami *
in bogate je odpustil prazne.
Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *
kakor je obljubil našim očetom.
Spomnil se je svoje dobrote *
do Abrahama in vseh njegovih potomcev.
Slava Očetu … Kakor je bilo … —
Odpev k Moja duša Pravično in pobožno živimo, ko pričakujemo blaženo upanje in veličastni prihod Boga, našega Gospoda.

[S]

Prošnje
Kristus je postal veliki duhovnik za ljudi v vsem, kar se nanaša na Boga. Slavímo ga, kot je prav, in ponižno ga prosímo:
Gospod, zveličaj svoje ljudstvo.
Svojo Cerkev si čudovito proslavil s svetimi in odličnimi voditelji,
– naj krščansko družino vedno vodijo modri in plemeniti ljudje.
Gospod, zveličaj svoje ljudstvo.
Svojemu ljudstvu si odpuščal grehe, kadar so sveti pastirji kakor Mojzes molili zanj,
– po njih priprošnji prenavljaj svojo Cerkev z nenehnim očiščevanjem.
Gospod, zveličaj svoje ljudstvo.
Svete pastirje si izbral iz svojega ljudstva, jih posvečeval ter napolnjeval s Svetim Duhom,
– daj svojega Duha tudi vsem voditeljem ljudstva.
Gospod, zveličaj svoje ljudstvo.
V tebi imajo svoj delež apostoli in njihovi nasledniki,
– naj se ne izgubi nobeden, ki je bil odkupljen s tvojo krvjo.
Gospod, zveličaj svoje ljudstvo.
Po pastirjih Cerkve stojiš ob strani svojim vernikom, da bi jih nihče ne iztrgal iz tvoje roke,
– reši vse rajne, saj si daroval zanje svoje življenje.
Gospod, zveličaj svoje ljudstvo.
Očenaš
Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

[L]

Sklepna prošnja
O Bog, sveta škofa Timoteja in Tita si okrasil z apostolskimi krepostmi. Po njuni priprošnji naj na tem svetu pravično in pobožno živimo in srečno pridemo v nebeško domovino.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

⇑ Vrh

Sklepna molitvena ura

Četrtek

O Bog, ozri se. Slava Očetu. Kakor je bilo. Aleluja.
Izprašamo si vest in premislimo, kako smo preživeli dan. Nato obudimo kesanje nad storjenimi grehi.
Pesem 
Končujemo današnji dan,
zato vsi prósimo Boga,
Očeta, stvarnika sveta,
da zla bi nas obvaroval.
 
Naj v tebi, Bog, počivamo,
navzočnost tvojo čutimo
in slavo ti zapojemo,
ko nov dan spet dočakamo.
 
Zgubljene vrni nam moči,
naj zdravja vsak se veseli,
naj tvoje Božje slave sij
vse nočne blodnje prepodi.
 
Vse to nam daj, o večni Bog,
po svojem Sinu Jezusu,
ki s Svetim Duhom in s teboj
kraljuje v slavi vekomaj. Amen.
Psalmi
Ps 15   Slavospev Bogu posvečenih
Bog je obudil Jezusa in ga oprostil bolečin smrti (Apd 2,24).
 
Odpev  V zaupanju v Boga bom varno počival.
 
Varuj me, Gospod, k tebi se zatekam, *
ti si moj Bog, zame sreče ni brez tebe. —
 
Zelo spoštujem tebi zveste *
in cenim poštene na zemlji.
Tisti, ki hodijo za tujimi bogovi, *
si sami množijo bolečine.
Ne bom daroval krivim bogovom, *
ne omadeževal z njihovimi imeni svojih ustnic. —
 
Gospod, ti si moj delež in moje veselje, *
ti vodiš mojo usodo.
Ako imam tebe, sem srečnejši in bogatejši *
kakor tisti, ki so mu odmerili najlepše posestvo.
Slavim te, Gospod, za to spoznanje, *
še ponoči me vest opominja k ljubezni do tebe.
Gospod, tebe imam vedno v svojih mislih, *
dokler boš ti ob meni, ne bom omahnil.
Zato se veseli moje srce in raduje moja duša, *
a tudi moje telo bo počivalo varno. —
 
Moje življenje se ne bo končalo v grobu, *
svojemu služabniku ne boš dal strohneti.
Pokazal mi boš pot življenja, polnost veselja pri sebi, *
večne radosti na svoji desnici. —
 
Odpev  V zaupanju v Boga bom varno počival.
 
Kratko berilo (1 Tes 5,23)
Sam Bog miru naj vas popolnoma posveti ter ohrani v popolnosti vašega duha, vašo dušo in vaše telo brez graje ob prihodu našega Gospoda Jezusa Kristusa.
Spev z odpevom
V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
Evangeljski slavospev (Lk 2,29–32)
Kristus, luč narodov in slava Božjega ljudstva
 
Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.
 
Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *
kakor si obljubil s svojo besedo.
Na svoje oči sem videl Zveličarja, *
ki si ga poslal vsem ljudstvom:
luč v razsvetljenje vseh narodov *
in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu. —
 
Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.
Sklepna prošnja
Molimo. Gospod, naš Bog, utrujeni smo od dela današnjega dneva. Okrepčaj nas z mirnim spanjem, da se bomo s tvojo pomočjo spočili in ti služili s telesom in dušo.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
Blagoslovni vzklik
 
Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.
 
Nato molimo ali zapojemo eno izmed sklepnih marijanskih pesmi – molitev
Zdrava, o nebes Kraljica,
zdrava, angelov Gospa.
Zdrava, korenina, zdrava, vrata,
iz tebe svetu luč je prisijala.
O veseli se, Devica slavna, nad vse krasna,
bodi zdrava, o prelepa, prosi za nas Kristusa.

⇑ Vrh