Brevir za 26. januar 2020

Gospod, odpri moje ustnice,

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, *

njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.

Sredi morja mu je dal močne temelje *

in ga utrdil nad vodami.

Kdo pojde na Gospodovo goro, *

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu, *

ne misli hudega in ne snuje prevare.

Ta bo prejel blagoslov od Gospoda *

in plačilo Boga, svojega odrešenika.

To je rod tistih, ki te iščejo, *

ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod, močni in silni, mogočni v boju.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod vesolja, on je kralj veličastva.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Na prvi dan, začetek dni,
je večni Bog ustvaril svet
in v tednu tudi prvi dan
je Jezus vstal, premagal smrt.

 

Nov dan smo spet dočakali,
naj v jutranji se zbranosti
Bogu naš dolžni spev glasi,
in naj nas njemu izroči.

 

Vstanimo neutegoma,
zbudimo se iz dremanja,
pobožno dvignimo duha,
Gospodov zgled posnemajmo.

 

Obraz svoj sveti sklôni k nam,

Gospod, desnico nam podaj,

nas grehov reši vseh vezi,

življenje večno kdaj nam daj.

 

Bogu Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,
enako Duhu Svetemu,
tako sedaj in vekomaj. Amen.

 

Nedeljsko jutro nam žari,
svetlejše je od drugih dni.
Posvetil Jezus ga je sam,
ko prvi je od mrtvih vstal.

 

Gospod, naš Bog, predrami nas
in dvigni našega duha;
tvoj glas nekoč poklical bo
in vstalo naše bo telo.

 

Takrat odpre se nam nebo,
s teboj se, Kristus, srečamo,
s teboj za vselej zmagamo,
življenje večno prejmemo.

 

Ko tvoj zagledamo obraz,
naj slava tvoja nas obda,
spoznamo tebe, kakor si:
ti prava luč dobrótljiva.

 

Očetu ti izroči nas,
napolni z milostjo Duha,
Trojica Sveta, sprejmi nas
v kraljestvo večne radosti. Amen.

Ps 144 Hvalnica Božjemu veličastvu

Moj Bog in moj kralj, hočem te poveličevati, *

slaviti tvoje ime na vekov veke.

Vsak dan ti hočem prepevati hvalo, *

slaviti tvoje ime na vekov veke. —

 

Velik si, Gospod, in nad vse hvale vreden, *

tvoja veličina se ne da izmeriti.

Rod za rodom hvali tvoja dela *

in oznanja tvojo vsemogočnost. —

 

Govorijo o sijajni slavi tvojega veličastva *

in razglašajo tvoja čudovita dela.

Poročajo o tvojih mogočnih delih, *

pripovedujejo o tvojem dostojanstvu.

Na vso moč razglašajo tvoje velike dobrote *

in se radujejo tvoje pravičnosti. —

 

Blag si, Gospod, in usmiljen, *

potrpežljiv in velik v ljubezni.

Dober si vsemu svojemu stvarstvu, *

do vseh stvari usmiljen. —

Naj te slavijo, Gospod, vsa tvoja dela, *

tvoji zvesti naj te hvalijo.

Naj pripovedujejo o slavi tvojega kraljestva, *

naj govorijo o tvoji vsemogočnosti.

Naj oznanjajo tvojo moč vsemu človeštvu *

in slavo tvojega sijajnega kraljestva.

Tvoje kraljestvo je za večne čase, *

tvoje gospostvo je za vse rodove. —

Gospod, ti si zvest svojim obljubam *

in dober v vseh svojih delih.

Gospod, zadržuješ vse, ki padajo, *

dvigaš vse, ki so potrti.

Vsi zaupno oči upirajo vate *

in ti jim ob pravem času daješ hrano.

Svojo dobrotno roko odpiraš *

in vse, kar živi, nasičuješ. —

 

Gospod je pravičen na vseh svojih potih *

in svet v vseh svojih delih.

Blizu je vsem, ki ga iščejo, *

vsem, ki ga kličejo iskreno.

Izpolni prošnje tistih, ki ga častijo, *

prisluhne njih vpitju in jim pomaga.

Gospod bedi nad vsemi, ki ga ljubijo, *

poniža pa tiste, ki se mu upirajo. —

 

Moja usta naj pojejo hvalo Gospodu, *

človeštvo naj ga slavi vse čase. —

– Poslušajmo Gospodove besede.
– Prisluhnimo njegovim nasvetom.

 

Tisti čas je Mojzes govoril svojemu ljudstvu: »Levitski duhovniki, ves Levijev rod, naj nimajo deleža in dedine z drugim Izraelom; žive naj od daritev Gospodovih in od tega, kar je njegovo. Dedine pa naj nima med svojimi brati; Gospod je njegova dediščina, kakor mu je obljubil.

To pa je pravica duhovnikov pri ljudstvu, pri onih, ki darujejo klavne daritve, bodisi goved ali drobnico: naj dajo duhovniku pleče, obe čeljusti in želodec. Daj mu prvine svojega žita, vina in olja in prvine od striže svoje drobnice! Kajti njega je izvolil Gospod, tvoj Bog, izmed vseh tvojih rodov, naj on in njegovi sinovi vedno opravljajo službo v imenu Gospodovem.

Ako se napoti levit iz katerega tvojih krajev iz vsega Izraela, kjer biva, in pride z vsem hrepenenjem svojega srca na kraj, ki ga izvoli Gospod, sme opravljati službo v imenu Gospoda, svojega Boga, kakor vsi njegovi bratje, leviti, ki stoje ondi pred Gospodom. Enake deleže naj uživa izven tega, kar dobi iz prodaje svoje očetovske dediščine.

Ko prideš v deželo, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog, se ne uči posnemati gnusob tistih narodov! Naj se ne najde pri tebi nihče, ki bi sina ali hčer daroval v ognju, ki bi vedeževal, ugibal iz znamenj, vražaril ali čaral, ki bi zaklinjal, popraševal duha mrtvih ali se obračal do mrtvih. Kajti gnusoba je Gospodu, kdor koli dela te reči, in zaradi teh gnusob jih prežene Gospod, tvoj Bog, pred tabo. Popolnoma ves bodi z Gospodom, svojim Bogom! Kajti ti narodi, ki jih preženeš, poslušajo vražarje in vedeže; tebi pa Gospod, tvoj Bog, kaj takega ne dovoljuje.

Preroka iz tvoje srede, izmed tvojih bratov, kakor sem jaz, ti obudi Gospod, tvoj Bog; njega poslušajte. Prav tako kakor si prosil Gospoda, svojega Boga, na Horebu, ko ste bili zbrani: ,Naj ne slišim več glasu Gospoda, svojega Boga, in ne vidim več tega velikega ognja, da ne umrjem.' Tedaj mi je Gospod rekel: ,Prav je, kar so rekli. Obudim jim preroka izmed njih bratov, kakor si ti, in položim svoje besede v njegova usta in govoril jim bo vse, kar mu zapovem. Kdor pa ne bo poslušal mojih besed, ki jih bo govoril v mojem imenu, tega jaz pokličem na odgovor. Toda prerok, ki bi se predrznil govoriti v mojem imenu kako besedo, katere mu nisem ukazal govoriti, ali ki bi govoril v imenu drugih bogov, ta prerok mora umreti.

Ako porečeš v svojem srcu: »Kako naj spoznamo besedo, ki je Gospod ni govoril?' vedi: Ako govori prerok v Gospodovem imenu, pa se beseda ne zgodi in ne spolni, je to beseda, ki je Gospod ni povedal! V predrznosti jo je prerok govoril; nikar se ga ne boj!«

SPEV (5 Mojz 18,18; Lk 20, 13; prim. Jan 6,14)

Obudim jim preroka in položim svoje besede v njegova usta. * Govoril jim bo vse, kar mu zapovem.

Poslal bom svojega ljubljenega Sina. To je zares prerok, ki mora priti na svet. * Govoril jim bo vse, kar mu zapovem.

Drugi vatikanski vesoljni cerkveni zbor (1962-65) je prenovil liturgijo ter zastavil pomembne smernice za dejavnejšo vlogo laikov, ekumensko približevanje drugim cerkvam in medverski dialog

 

Kristus je vedno pri svoji Cerkvi, zlasti v bogoslužnih opravilih. Pri daritvi svete maše je navzoč tako v duhovnikovi osebi, - kajti isti sedaj daruje po služabništvu duhovništva, kot je nekoč sam sebe daroval na križu, - kakor še posebno pod evharističnima podobama. Navzoč je s svojo močjo v zakramentih tako, da kadar kdo krščuje, Kristus sam krščuje. Navzoč je v svoji besedi tako, da on sam govori, kadar se v Cerkvi bere Sveto pismo. Kadar končno Cerkev prosi in poje, je navzoč tisti, ki je obljubil: Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi.

Pri tako velikem delu, s katerim se daje Bogu popolna čast in se ljudje posvečujejo, si Kristus vedno pridružuje Cerkev, svojo preljubljeno nevesto; ta ga imenuje svojega Gospoda in po njem časti večnega Očeta.

Po pravici torej velja bogoslužje za izvrševanje duhovniške službe Jezusa Kristusa. Vidna znamenja v bogoslužju označujejo in vsako na svojski način povzročajo posvečenje ljudi; tako skrivnostno telo Jezusa Kristusa, namreč glava in udje, izvršuje celotno javno bogoslužje.

Zato je vsako bogoslužno opravilo kot dejanje Kristusa duhovnika in njegovega telesa, ki je Cerkev, na najodličnejši način sveto dejanje in učinkovitosti tega dejanja v istem redu in na isti stopnji ne doseže nobeno drugo cerkveno dejanje.

Pri zemeljskem bogoslužju vnaprej okušamo nebeško bogoslužje, ki se obhaja v svetem mestu Jeruzalemu, h kateremu romamo in kjer na božji desnici sedi Kristus, služabnik svetišča in pravega šotora. Z vso množico nebeških zborov pojemo hvalospev Gospodu; ko častimo spomin svetnikov, upamo na delež in družbo z njimi; pričakujemo Odrešenika, našega Gospoda Jezusa Kristusa, dokler se ne prikaže on, naše življenje in se mi z njim prikažemo v slavi.

Velikonočno skrivnost, ki se po apostolskem izročilu opira na dan Kristusovega vstajenja, obhaja Cerkev vsak osmi dan; ta dan se po pravici imenuje Gospodov dan ali nedelja. Ta dan se morajo namreč verniki zbrati, da se ob poslušanju božje besede in z udeležbo pri evharistiji spominjajo trpljenja, vstajenja in poveličanja Gospoda Jezusa, ter se zahvalijo Bogu, ki jih je prerodil za živo upanje po vstajenju Jezusa Kristusa od mrtvih. Zato je nedelja prvi in glavni praznični dan, ki ga je treba pobožnosti vernikov oznanjati ter vneto priporočati, da bo postal tudi dan veselja in počitka. Druge slovesnosti, če niso res izredno pomembne, naj je ne preglasijo, ker je temelj in jedro celotnega cerkvenega leta.

Kristus moli za nas kot naš duhovnik; moli v nas kot naša Glava; mi ga molimo kot svojega Boga. * Spoznajmo torej v njem svoj glas in njegov glas v nas!

Ko se v molitvi pogovarjamo z Bogom, ne smemo ločiti Sina od njega. * Spoznajmo torej v njem svoj glas in njegov glas v nas!

Tebe Boga hvalimo, * tebe Gospoda poveličujemo.

Tebe večnega Očeta * časti vsa zemlja.

Tebi vsi angeli, * tebi nebesa in vse oblasti,

tebi kerubi in serafi * neprenehoma prepevajo:

 

Svet, * svet, * svet si ti, * Gospod, Bog vsega stvarstva.

Polna so nebesa in zemlja * veličastva tvoje slave.

Tebe hvali * apostolov slavni zbor,

tebe prerokov * hvalevredno število,

tebe mučencev * sijajna vojska.

Tebe po vsej zemlji * slavi sveta Cerkev:

Očeta * neskončnega veličastva,

častitega tvojega Sina, * pravega in edinega;

in Svetega Duha * Tolažnika.

 

Ti, Kristus, * kralj veličastva,

ti si Očetov * večni Sin.

Ti se nisi branil učlovečenja v telesu Device, * da si odrešil človeka.

Ti si premagal želo smrti * in vernim odprl nebeško kraljestvo.

Ti sediš na desnici Božji * v slavi Očetovi.

Da prideš kot sodnik sodit, * verujemo.

Tebe torej prosimo, pridi na pomoč svojim služabnikom, * ki si jih odkupil z dragoceno krvjo.

Daj, da bomo v večni slavi * prišteti tvojim svetim.

 

+  Reši svoje ljudstvo * in blagoslovi svojo lastnino,

ti bodi naš voditelj * in vladar na veke.

Vsak dan ti hočemo * prepevati hvalo

in slaviti tvoje ime * vekomaj.

Ohrani nas, Gospod, * ta dan brez greha,

usmili se nas, * usmili se nas.

Tvoja dobrota naj nas vedno spremlja, * to vdano pričakujemo od tebe.

Gospod, vate zaupam, * naj ne bom osramočen nikoli.

 

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

O večni Stvarnik vseh stvari,
noči in dneva gospodar,
menjavaš neprestano čas,
da tek menjav nas poživi.

 

Že zgodnja je danica vzšla,
pred dnevom se umika mrak,
razgublja senc se zlobni roj,
ki begal v snu nas je nocoj.

 

Na našo se slabost ozri,
o Jezus, vrni nam moči.
Če se ozreš, izgine greh
in mi se res poboljšamo.

 

Ti, Luč, posvéti nam v srce,
preženi spanje nam duha,
da z novo ti ljubeznijo
zapeli bomo hvalnico.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

Ps 92   Bog, kralj vesolja

 

Gospod, ti si kralj, obdaja te svetloba, *

v krasoto si oblečen in z močjo opasan.

Utrdil si vesolje, *

da se ne zamaje. 

Tvoj prestol je utrjen od zdavnaj, *

ti si od vekomaj. —

 

Gospod, reke padajo in bobnijo, *

daleč se sliši vodno bučanje.

A bolj ko divjih vod hrumenje *

si ti mogočen.

Močno je morsko bučanje, *

a močnejši si ti v nebeških višavah. —

 

Gospod, tvoje besede so zanesljive, *

tvoje obljube so verodostojne.

Tvoja hiša naj odseva lepoto, *

vedno in povsod naj bo sveta. —

Dan 3,57–88.56  Vse stvari naj hvalijo Gospoda

 

Slavite Gospoda, vsa Gospodova dela, *

hvalite in poveličujte ga na veke.

Slavite Gospoda, Gospodovi angeli, *

nebesa, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, vse vode nad nebom, *

vse Gospodove moči, slavite Gospoda.

Slavita Gospoda, sonce in luna, *

zvezde na nebu, slavite Gospoda. —

 

Slavita Gospoda, dež in rosa, *

vsi vetrovi, slavite Gospoda.

Slavita Gospoda, ogenj in vročina, *

mraz in pripeka, slavita Gospoda.

Slavita Gospoda, rosa in slana, *

mraz in zima, slavita Gospoda.

Slavita Gospoda, sneg in ledóvje, *

noči in dnevi, slavite Gospoda.

Slavita Gospoda, tema in svetloba, *

bliski in oblaki, slavite Gospoda. —

 

Naj slavi zemlja Gospoda, *

hvali in poveličuj ga na veke.

Slavite Gospoda, gore in hribi, *

vse rastline na zemlji, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, studenci, *

morja in reke, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, morske in vodne živali, *

vse ptice pod nebom, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, vse zveri in živina, *

vsi ljudje, slavite Gospoda. —

 

Naj slavi Božje ljudstvo Gospoda, *

hvali in poveličuj ga na veke.

Slavite Gospoda, Gospodovi duhovniki, *

Gospodovi služabniki, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, duhovi in duše pravičnih, *

sveti in v srcu ponižni, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, mladeniči v ognjeni peči, *

hvalíte in poveličujte ga na veke. —

 

Slavimo Očeta in Sina s Svetim Duhom, *

hvalimo in poveličujmo ga na veke.

Gospod, slavljen si na nebesni višavi, *

hvale vreden in slaven in poveličevan na veke. —

 

Na koncu tega slavospeva ne dodamo Slava Očetu. —

Ps 148 Slavospev Gospodu in Stvarniku

 

Hvalite Gospoda, nebesa, *

hvalite ga na višavah.

Hvalite ga, vsi njegovi angeli, *

hvalite ga, vsi angelski zbori. —

 

Hvalita ga, sonce in luna, *

hvalite ga, vse svetle zvezde.

Hvalite ga, najvišja nebesa *

in vse vode nad nebesnim svodom. —

 

Vse naj hvali Gospoda, *

rekel je in bilo je ustvarjeno.

Vse je postavil za vselej, na veke, *

njegov zakon nikoli ne mine. —

 

Hvalite Gospoda, vse stvari na zemlji, *

velike morske živali in morske globine,

sneg in megla, blisk in toča, *

vihar, ki izpolnjuješ Božjo voljo,

gore in vsi griči, *

sadno drevje in vse cedre,

zveri in domača živina, *

laznina in krilate ptice, —

 

vladarji zemlje in vsa ljudstva, *

prvaki in voditelji na zemlji,

fantje in dekleta, *

starčki in otroci,

vsi naj hvalijo Gospoda, *

kajti le njegovo ime je vzvišeno. —

 

Njegovo veličastvo presega nebo in zemljo, *

povečal je veljavo svojega ljudstva.

To je hvalnica njegovih zvestih, *

izvoljenega ljudstva, ki ga ljubi. —

Kratko berilo  (Ezk 37,12b–14)
Tako govori vsemogočni Gospod: »Glejte, odprem vaše grobove in vas, svoje ljudstvo, izpeljem iz vaših grobov in vas privedem v Izraelovo deželo. Tedaj spoznate, da sem jaz Gospod, ko odprem vaše grobove, in vas, svoje ljudstvo, izpeljem iz vaših grobov. Dam vam svojega Duha v vas, da oživite, in vas zopet naselim v vaši deželi. Tedaj spoznate, da sem jaz, Gospod, to rekel in izpolnil.«

Kristus, Sin živega Boga, usmili se nas.
— Kristus, Sin živega Boga, usmili se nas.

Ti sediš na Očetovi desnici.
— Kristus, Sin živega Boga, usmili se nas.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Kristus, Sin živega Boga, usmili se nas.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Boga Očeta, ki je poslal Svetega Duha, da bi bil odrešujoča luč vsem srcem, goreče prosimo:

Hvaljen bodi Bog, naša luč,

– dal si nam doživeti nov dan, da te slavimo.

Z vstajenjem svojega Sina si razsvetlil ves svet,

– po svoji Cerkvi napolni vse ljudi s to svetlobo.

S svojim Duhom si razžaril srca učencem svojega Sina,

– pošlji ga v svojo Cerkev, da ti bo zvesta.

Ti si luč narodov, spominjaj se vseh, ki še tavajo v temi,

– odpri jim oči in srce, naj spoznajo, da si ti edini in pravi Bog.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 117 Pesem veselja in odrešenja

Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, *

vekomaj traja njegova dobrota. —

 

Reci zdaj, Božje ljudstvo: *

»Vekomaj traja njegova dobrota.«

Recite zdaj, Gospodovi duhovniki: *

»Vekomaj traja njegova dobrota.«

Recite zdaj vsi, ki verujete v Gospoda: *

»Vekomaj traja njegova dobrota.« —

 

V stiski sem klical Gospoda, *

Gospod me je uslišal in me rešil.

Gospod je z menoj, ni se mi bati; *

kaj mi more storiti človek?

Gospod je z menoj in mi pomaga, *

ne bojim se nasprotnikov. —

 

Bolje je zatekati se h Gospodu *

kakor zaupati v človeka.

Bolje je zatekati se h Gospodu *

kakor zaupati v poglavarje. —

Vsi narodi so me obkolili, *

premagal sem jih v Gospodovem imenu.

Od vseh strani so me obdali, *

premagal sem jih v Gospodovem imenu.

Obsuli so me kot čebele, zajeli kot ogenj trnje, *

premagal sem jih v Gospodovem imenu. —

 

Vsi so se vame zaganjali, da bi me pobili, *

a Gospod mi je pomagal.

Gospod je moja moč, Gospoda hvalim, *

postal mi je rešitelj.

To je klic veselja in rešitve na zboru pravičnih: *

Gospodova desnica je mogočno delovala. —

 

Gospodova desnica me je dvignila, *

Gospodova desnica je mogočno delovala.

Ne bom umrl, ampak živel, *

oznanjal bom Gospodova dela.

Gospod mi je res naložil pokoro, *

ni me pa izročil smrti. —

Odprite mi vrata pravičnosti, *

da vstopim in hvalim Gospoda.

To so vrata Gospodova, *

tukaj vstopajo pravični. —

 

Zahvaljujem se, Gospod, da si me uslišal *

in mi postal rešitelj.  

Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, *

je postal vogelni kamen.

To je Gospod naredil, *

zares je čudovito.

To je dan, ki ga je Gospod naredil, *

veselimo se ga in se radujmo. —

 

Blagoslovi nas, Gospod, in nas reši, *

Gospod, daj srečo.

Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu. *

Blagoslavljamo vas iz Gospodove hiše.

Bog je Gospod, on nas razsvetljuje, *

pojdimo z zelenjem do njegovega oltarja. —

 

Ti si moj Bog, tebi se zahvaljujem, *

moj Bog, hvalim te in poveličujem.

Zahvaljujte Gospoda, ker je dober, *

vekomaj traja njegova dobrota. —

Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni večni Bog, ti uravnavaj naša pota, da bomo vedno združeni s tvojim Sinom in bo naše življenje polno dobrih del.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Predobri Stvarnik luči si
in z njo ožarjaš naše dni;
njen prvi svit je zažarel,
ko svet si ustvarjati začel.

 

Začeli z jutrom smo ta dan,
z večerom ga končujemo;
ko spušča se temá noči,
usliši, o Gospod, naš glas.

 

Naj greh nas ne obremeni,
za večno nas ne pogubi.
Če tebe bi ne klicali,
zabredli bi iz greha v greh.

 

Vse hudo naj popravimo,
očistimo se vsega zla,
naj pridemo v nebeški raj,
življenje večno prejmemo.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 109,1–5.7    Mesija – vladar in duhovnik

 

Gospod Bog govorí mojemu Gospodu: *

»Sedi na mojo desnico.

Popolnoma ti bom podvrgel sovražnike, *

da ti bodo služili. —

 

Nad vse narode bom razširil tvoje vladarstvo, *

zavladaj sredi svojih sovražnikov.

Ti si kralj že od svojega veličastnega rojstva, *

rojen si kakor rosa pred zgodnjo danico.

Svoje prisege ne spreminjam: *

Kakor Melkizedek si ti duhovnik na veke. —

 

Bog je s teboj in ti vedno pomaga, *

na dan sodbe bo tvoja zmaga popolna.

Okrepčaj se na svoji poti, *

da boš zmagoslavno dvignil glavo.« —

Ps 110 Velika so Gospodova dela

 

Slavil bom Gospoda z vsem srcem v zboru svetih *

in ga hvalil v skupni molitvi. —

 

Res velika so Gospodova dela, *

vredna, da jih premišljujejo vsi, ki jih ljubijo.

Veličastno in sijajno je njegovo stvarstvo, *

vekomaj je zvest svojemu delu.

Njegova čudovita dela so nepozabna, *

ves dober je Gospod in usmiljen.

Hrani in poživlja vse, ki ga ljubijo, *

svoje zaveze nikoli ne prelomi. —

 

Svojemu ljudstvu je pokazal, da je vsemogočen, *

ko mu je dal obljubljeno deželo.

Skrbi za pravičnost in zvestobo, *

svojih zapovedi ne spreminja.

Postavil jih je za vselej, na veke, *

odsevajo njegovo modrost in resničnost.

Osvobodil je svoje ljudstvo, *

za večno potrdil svojo zavezo. —

 

Njegovo ime je sveto in vsega spoštovanja vredno, *

priznati Boga je začetek modrosti.

Pametno ravnajo vsi, ki ga častijo, *

njegova slava traja vse čase. —

Raz 19,1–7  Svatba Božjega Jagnjeta

 

 

Aleluja. Zmaga in slava in moč našemu Bogu, *

resnične in pravične so njegove sodbe. Aleluja. —

 

Aleluja. Hvalite našega Boga, vsi njegovi služabniki, *

vsi, ki se ga bojite, majhni in veliki. Aleluja. –

 

Aleluja. Zakraljeval je naš Gospod, Bog vsemogočni, *

veselimo in radujmo se in ga slavimo. Aleluja. —

 

Aleluja. Začela se je svatba Božjega Jagnjeta, *

njegova nevesta je pripravljena. Aleluja. —

Kratko berilo  (1 Pt 1,3–5)
Hvaljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa! Po svojem obilnem usmiljenju nas je prerodil za živo upanje po vstajenju Jezusa Kristusa od mrtvih, za neminljiv, brezmadežen in nevenljiv delež, v nebesih prihranjen vam, ki vas Božja moč po veri čuva za zveličanje, pripravljeno, da se razodene poslednji čas.

Slavljen si, Gospod, na nebesni višavi.
— Slavljen si, Gospod, na nebesni višavi.

In hvale vreden in poveličevan vekomaj.
— Slavljen si, Gospod, na nebesni višavi.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Slavljen si, Gospod, na nebesni višavi.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Bog je svet, ki ga je nekoč ustvaril, po odrešenju prenovil in ga z ljubeznijo nenehno obnavlja. Z veselim srcem kličimo:

O Bog, hvala ti, ki v vseh stvareh razodevaš svojo moč

– in po svoji previdnosti uravnavaš dogodke sveta.

Po svojem Sinu, ki je oznanjal mir in zmagal na križu,

– nas reši neutemeljenega strahu in obupa.

Vsi, ki ljubijo pravico in se zavzemajo zanjo,

– naj pri graditvi sveta iskreno sodelujejo.

Pomagaj stiskanim, rešuj jetnike, tolaži žalostne, dajaj kruha lačnim in zdravja bolnim,

– v vsem razodevaj zmago križa.

Svojega Sina si po smrti in pokopu čudovito obudil k slavi,

– daj, da bodo rajni z njim prejeli življenje.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Pesem 

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

Ps 90 Večerna molitev

 

Odpev S svojo ljubeznijo me Gospod neguje, pod njegovo varstvo se zatekam.

 

Kdor prebiva v varstvu Najvišjega, *

počiva v zavetju Vsemogočnega.

Reci Gospodu: »Moje pribežališče in moj varuh, *

moj Bog, ki vanj zaupam.« —

 

Zares, on te osvobaja iz zanke hudobnih, *

te rešuje hudobnega jezika.

S svojo ljubeznijo te neguje, *

pod njegovo varstvo se zatekaš.

Njegova zvestoba te varuje *

bolj kot najmočnejše orožje.

Ni se ti bati nočne strahote, *

niti nevarnosti, ki ti grozi podnevi.

Ne bolezni, ki te skrivaj napade, *

ne pogube, ki razsaja očitno. —

 

Če jih ob tebi pade tisoč ali deset tisoč, *

tebi nobena nesreča ne more do živega.

Samo oči ti je treba odpreti, *

pa boš videl, kako Bog grešnike kaznuje.

Ti pa si se zatekel k njemu, *

izbral si Najvišjega za svoje varstvo. —

 

Zlo te ne zadene, *

nadloga se tvojemu domu ne približa.

Svojim angelom je zate zapovedal, *

naj te varujejo na vseh tvojih potih.

Na rokah te bodo nosili, *

da z nogo ne zadeneš ob kamen.

Stopal boš čez gada in modrasa, *

poteptal boš leva in zmaja. —

 

Gospod govori: »Ker mi je vdan, ga rešim, *

varujem ga, ker me priznava.

Ko me bo klical, ga bom rad uslišal, *

v stiski ga bom rešil in uveljavil.

Dal mu bom dolgo in polno življenje *

in mu pokazal, kako znam reševati.«  —

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev S svojo ljubeznijo me Gospod neguje, pod njegovo varstvo se zatekam.

 

Kratko berilo (Raz 22,4–5)

Gledali bodo Gospodovo obličje in njegovo ime bo na njih čelih. In noči ne bo več in ne bodo potrebovali luči svetilke in ne sončne luči; zakaj Gospod jih bo razsvetljeval in kraljevali bodo na vekov veke.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Gospod, naš Bog, danes smo obhajali skrivnost Kristusovega vstajenja. Ponižno te prosimo, naj bomo varni pred vsako nesrečo in počivamo v tvojem miru, jutri pa veseli vstanemo in te spet slavimo.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

O Gospa moja, o Mati moja, tebi se vsega darujem;
in da se ti vdanega skažem, ti danes posvetim:
svoje oči, svoja ušesa, svoja usta in svoje srce, sebe popolnoma vsega.
Ker sem torej tvoj, o dobra Mati, varuj me, brani me kakor svojo last in posest. Amen.