Brevir za 25. julij 2017

SV. JAKOB, APOSTOL
Praznik
Sv. apostol Jakob Starejši, brat apostola Janeza, iz Betsajde ob Genezareškem jezeru, je prvi od apostolov dal življenje za Kristusa, kot poročajo Apostolska dela, namreč o veliki noči leta 44. Njegovo telo častijo od 7. stoletja dalje v Composteli na Španskem, kamor so hodili romat tudi naši predniki.
Skupne molitve v čast apostolom

Gospod, odpri moje ustnice,

Ps 99 Veselje prihajajočih v svetišče

S pesmijo slavite Gospoda, *

veselo mu pojte vsi prebivalci zemlje.

Z veseljem služite Bogu, *

radostno vstopajte v njegovo svetišče.

Védite: samo Gospod je Bog, on edini, *

on nas je ustvaril.

Mi smo njegovo ljudstvo, *

skrbi za nas kot pastir za ovce.

Vstopite v njegovo svetišče s petjem, *

s hvalnicami v njegove svete dvore.

Častite ga in njegovo ime slavite, *

Gospod je dober in usmiljen.

Rodovi prihajajo in odhajajo, *

on pa ostane zvest za vse čase.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

O knezi Kralja večnega,
ki Jezus vas je sam izbral,
apostole med svet poslal,
zdaj z njim v nebesih vladate.

 

Vsa Cerkev Božja vas slavi,
darov se vaših veseli,
saj seme vaših besedí
sadove kar naprej rodi.

 

Ko pa se bo iztekel čas
in Kristus pride sodit nas,
sodili boste tudi vi
prepolni slave nas ljudi.

 

Podprite nas z molitvijo,
da v stiskah ne omagamo,
temveč na veke uživamo
v nebesih žetev blaženo.

 

Naj Kristusu vsa hvala bo,
ki pričat zanj vas je poslal,
bogato vas obdaroval
z Očeta darom in Duha. Amen.

Nebesa razglašajo Božje veličastvo *

in nebo oznanja, da je Božje delo.

Dan podaja besedo dnevu, *

noč pripoveduje noči. —

 

To niso besede in niso govori, *

njihov glas je neslišen.

Vendar se njih sporočilo razlega po vsej zemlji *

in do konca sveta gre ta govorica. —

 

Na nebu je postavil šotor soncu, *

ki prihaja kakor ženin iz svoje izbe.

Kakor junak, ki teče po poti, *

veselo pošilja svoje žarke. —

 

Na vsej svoji poti od vzhoda do zahoda *

se nič ne odtegne njegovemu žaru. —

Ps 63   Božja sodba nad grešniki

 

O Bog, poslušaj me, ko tožim, *

varuj me pred grožnjami sovražnikov.

Zaščiti me pred zaroto hudobnih, *

pred navalom zlobnežev. —

 

Svoje jezike brusijo kot meče, *

kot strupene puščíce so njih besede.

Iz skrivališča streljajo na siromaka, *

da bi ga zadeli nenadoma in brez kazni.

V svoji hudobiji se čutijo varne, *

nastavljajo zanke misleč, da jih ne bo nihče videl.

Snujejo zločine, skrivajo zasnovane naklepe, *

srce slehernega je brezno hudobije. —

 

Bog pa bo vanje usmeril svoje strele, *

v trenutku jih bo zadela njegova kazen.

Ugonobil jih bo njihov hudobni jezik, *

vsi se bodo zgrozili nad njimi.

V strahu bodo govorili o Božjem delu *

in strmeli nad njegovimi dejanji. —

 

Pravični naj se veselijo v Gospodu in vanj zaupajo, *

vsi pošteni naj ga hvalijo. —

Ps 96   Gospodovo veličastvo ob vesoljni sodbi

 

Gospod je kralj, zemlja naj se raduje, *

vesele naj se obrežja in vsi otoki.

Oblak in tema ga obdajata, *

pravičnost in pravica sta temelj njegovega prestola.

Pred njim gre ogenj *

in použiva grešnike. —

 

Njegovi bliski razsvetljujejo ozračje, *

zemlja to gleda in se trese.

Gore se topijo kakor vosek *

pred gospodarjem vesoljne zemlje.

Nebesa oznanjajo njegovo pravičnost *

in vsa ljudstva vidijo njegovo slavo. —

 

Osramočeni so vsi, ki se ponašajo z maliki, *

pred Bogom padajo na kolena.

Božje ljudstvo se veseli, ko to sliši; *

mesta in vasi se radujejo Gospodove pravičnosti.

Ti, Gospod, si vzvišen nad zemljo *

in višji kot angeli v nebesih. —

 

Vsi, ki ljubite Gospoda, sovražíte hudo, *

on varuje in rešuje življenje svojih zvestih.

Pravične bo obdala svetloba *

in veselje vse, ki so čisti v srcu.

Veselite se pravični, v Gospodu, *

njegovo večno svetost slavite. —

- Pripovedovali so o božji slavi in njegovi moči

- in o čudovitih delih, ki jih je Bog storil.

 

Bratje: Tako nas imej vsakdo za služabnike Kristusove in oskrbnike božjih skrivnosti. Pri oskrbnikih se sicer zahteva, da je vsak zvest. Meni pa je prav malo mar, da me sodite vi ali človeško sodišče, pa tudi sam se ne sodim; nič sicer nimam na vesti, vendar s tem še nisem opravičen: Gospod je, ki me sodi. Zatorej ničesar ne sodite pred časom, dokler ne pride Gospod, ki bo tudi osvetlil, kar je v temi skritega, in bo razodel misli src: in takrat bo vsakdo hvalo prejel od Boga.

To sem pa, bratje, obrnil nase in na Apola zaradi vas, da bi se na nama naučili: Ne preko tega, kar je pisano! - da bi se kdo med vami za koga ne ponašal zoper drugega. Kdo te namreč odlikuje? Kaj pa imaš, česar bi ne bil prejel? Če si pa prejel, kaj se ponašaš, kakor da bi ne bil prejel? Že ste nasičeni, že ste obogateli, brez nas ste dosegli kraljestvo. O da bi ga bili le (res) dosegli, da bi tudi mi z vami prišli do kraljestva! Kajti mislim, da je Bog nas apostole postavil za najzadnje, kakor za smrt določene; saj smo postali predstava za svet, angele in ljudi.

Mi smo nespametni zaradi Kristusa, vi pa razumni v Kristusu; mi slabotni, vi pa močni; vi slavni, mi pa zaničevani. Do te ure smo lačni in žejni in goli in bijejo nas s pestmi in nimamo stalnega bivališča in trudimo se z delom lastnih rok; ko nas sramote, blagoslavljamo; ko nas preganjajo, prenašamo; ko nas preklinjajo, prosimo; kakor smeti sveta smo postali, vseh izvržek do zdaj. Ne pišem vam tega, da bi vas sramotil, ampak da vas kot svoje ljube otroke svarim. Kajti ko bi imeli tudi na tisoče vzgojiteljev v Kristusu, vendar nimate mnogo očetov; zakaj v Kristusu Jezusu sem vas po evangeliju jaz rodil. Prosim vas torej, posnemovalci moji bodite.

SPEV (Jn 1,15; Mt 13,2)

Ne imenujem vas več služabnike, imenoval sem vas prijatelje, * saj sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta.

Vam je dano razumeti skrivnosti nebeškega kraljestva. Srečne vaše oči, ker vidijo, in vaša ušesa, ker slišijo. * Saj sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta.

Sv. Janez Zlatousti (ok. 350-407) iz Antiohije, škof v Carigradu, neustrašen branitelj vere in nravnosti

 

V Kristusa silita Zebedejeva sinova z željo: Reci, naj sedi eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici. Kakšen je njegov odgovor? Pokazati jima hoče, da ne prosita nič duhovnega in da si sploh ne bi drznila, ko bi vedela, za kaj prosita, zato jima pravi: Ne vesta, kaj prosita; kako nekaj velikega, kako čudovitega, nekaj, kar presega celo najvišjo oblast. Nato dostavi: Moreta piti kelih, ki ga jaz pijem, ali biti krščena s krstom, s katerim sem jaz krščen? »Vidva mi govorita o časteh in kronah,« pravi, »jaz pa vama o bojih in o znoju. Sedaj namreč ni čas za plačilo in ne bo se sedaj razodela moja slava. To življenje je čas prelivanja krvi, vojskovanja in nevarnosti.«

Poglejte, kako ju z vprašanji spodbuja in pridobiva. Ni namreč dejal: »Ali se moreta srečati z nasilno smrtjo? Moreta preliti svojo kri?« Kaj pa pravi? Ali moreta piti kelih? Privlačno je zanju, ko dostavi: ki ga jaz pijem? V skupnosti z njim pač želita biti. To imenuje krst, da bi pokazal, kako odtod izvira veliko očiščenje vsega sveta. Rekla sta mu: »Moreva.« Navdušeno in takoj obljubita, ne da bi se zavedala, kaj govorita. Pričakujeta pač, da bosta dosegla, kar sta prosila.

Jezus pa pravi: Moj kelih bosta pila, in s krstom, s katerim sem jaz krščen, bosta krščena. Veliko dobrino jima je napovedal: »Vredna bosta mučeništva. Trpela bosta, kot bom jaz trpel, mučeniške smrti bosta umrla in v tem bosta združena z menoj. Sedeti na moji desnici ali levici pa ne gre dajati meni, marveč bo dano (tistim), katerim je pripravil moj Oče. Spodbudil je njun pogum, ju napravil plemenitejša in jima je pomagal premagati žalost, šele potem je popravil njuno prošnjo.

Tedaj so deseteri bili nejevoljni na brata. Vidiš, kako so bili vsi nepopolni? Brata, ki sta skušala prehiteti drugih deset, kot tudi oni, ki so jima bili nevoščljivi. No, pa si poglej, kakšni so postali potem, ko so se otresli vseh teh praznih želja! Poslušaj, kako je Janez, ki se je bil približal Jezusu s tisto zahtevo, vedno prepuščal prvo mesto Petru, da je oznanjal in delal čudeže, kot nam poročajo Apostolska dela. Jakob pa potem tako ni več dolgo živel. Že od začetka se je odlikoval z veliko gorečnostjo in, ko se je odvrnil od vsega človeškega, se je povzpel tako visoko, da so ga kmalu umorili.

S svojim življenjem in krvjo so zasadili Cerkev. * Gospodov kelih so pili in postali božji prijatelji.

Po vsej zemlji se je razlegal njihov glas in do konca sveta njih besede. * Gospodov kelih so pili in postali božji prijatelji.

Tebe Boga hvalimo, * tebe Gospoda poveličujemo.

Tebe večnega Očeta * časti vsa zemlja.

Tebi vsi angeli, * tebi nebesa in vse oblasti,

tebi kerubi in serafi * neprenehoma prepevajo:

 

Svet, * svet, * svet si ti, * Gospod, Bog vsega stvarstva.

Polna so nebesa in zemlja * veličastva tvoje slave.

Tebe hvali * apostolov slavni zbor,

tebe prerokov * hvalevredno število,

tebe mučencev * sijajna vojska.

Tebe po vsej zemlji * slavi sveta Cerkev:

Očeta * neskončnega veličastva,

častitega tvojega Sina, * pravega in edinega;

in Svetega Duha * Tolažnika.

 

Ti, Kristus, * kralj veličastva,

ti si Očetov * večni Sin.

Ti se nisi branil učlovečenja v telesu Device, * da si odrešil človeka.

Ti si premagal želo smrti * in vernim odprl nebeško kraljestvo.

Ti sediš na desnici Božji * v slavi Očetovi.

Da prideš kot sodnik sodit, * verujemo.

Tebe torej prosimo, pridi na pomoč svojim služabnikom, * ki si jih odkupil z dragoceno krvjo.

Daj, da bomo v večni slavi * prišteti tvojim svetim.

 

+  Reši svoje ljudstvo * in blagoslovi svojo lastnino,

ti bodi naš voditelj * in vladar na veke.

Vsak dan ti hočemo * prepevati hvalo

in slaviti tvoje ime * vekomaj.

Ohrani nas, Gospod, * ta dan brez greha,

usmili se nas, * usmili se nas.

Tvoja dobrota naj nas vedno spremlja, * to vdano pričakujemo od tebe.

Gospod, vate zaupam, * naj ne bom osramočen nikoli.

 

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Pesem ta je, Jakob, tebi v čast.
Poklical te je Kristus sam,
si pustil delo ribiško,
pridružil se apostolom.

 

Na Taboru zagledal si
sijaj obličja Božjega,
na Oljski gori pa bridkost,
ki jo Gospod je pretrpel.

 

Kraljevi delež si želel
in res si najprej ga prejel,
saj iz ljubezni do Boga
si prvi dal življenje zanj.

 

Zvesto si služil Jezusu,
božansko v svet sejal si luč:
o da bi vero, upanje,
ljubezen nam vsejal v srce.

 

Pomagaj, sveti Jakob, nam,
da vsi v nebesa pridemo,
da hvalimo s teboj Boga
do konca časov in sveta. Amen.

Ps 62,2–9 Hrepenenje po Bogu

 

O Bog, moj Bog, željno te iščem, *

mojo dušo žeja po tebi.

Moje telo koprni po tebi *

kakor suha in žejna zemlja po vodi.

O tebi želim premišljevati v svetišču, *

da spoznam tvojo moč in tvojo slavo.

Tvoja bližina mi je več kot življenje, *

moja usta te bodo slavila. —

 

Hvalil te bom, dokler bom živel, *

tebi v čast bom opravljal molitve.

Ti boš moja radost in sreča, *

v veselju ti bom prepeval.

Tudi pri nočnem počitku se te bom spominjal, *

v zgodnjem jutru bom premišljeval o tebi.

Ti si moje trdno zavetje, *

pri tebi sem varen in srečen. —

 

Z vso dušo se te oklepam, *

ti me držiš kot prijatelj s svojo desnico. —

Dan 3,57–88.56  Vse stvari naj hvalijo Gospoda

 

Slavite Gospoda, vsa Gospodova dela, *

hvalite in poveličujte ga na veke.

Slavite Gospoda, Gospodovi angeli, *

nebesa, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, vse vode nad nebom, *

vse Gospodove moči, slavite Gospoda.

Slavita Gospoda, sonce in luna, *

zvezde na nebu, slavite Gospoda. —

 

Slavita Gospoda, dež in rosa, *

vsi vetrovi, slavite Gospoda.

Slavita Gospoda, ogenj in vročina, *

mraz in pripeka, slavita Gospoda.

Slavita Gospoda, rosa in slana, *

mraz in zima, slavita Gospoda.

Slavita Gospoda, sneg in ledóvje, *

noči in dnevi, slavite Gospoda.

Slavita Gospoda, tema in svetloba, *

bliski in oblaki, slavite Gospoda. —

 

Naj slavi zemlja Gospoda, *

hvali in poveličuj ga na veke.

Slavite Gospoda, gore in hribi, *

vse rastline na zemlji, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, studenci, *

morja in reke, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, morske in vodne živali, *

vse ptice pod nebom, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, vse zveri in živina, *

vsi ljudje, slavite Gospoda. —

 

Naj slavi Božje ljudstvo Gospoda, *

hvali in poveličuj ga na veke.

Slavite Gospoda, Gospodovi duhovniki, *

Gospodovi služabniki, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, duhovi in duše pravičnih, *

sveti in v srcu ponižni, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, mladeniči v ognjeni peči, *

hvalíte in poveličujte ga na veke. —

 

Slavimo Očeta in Sina s Svetim Duhom, *

hvalimo in poveličujmo ga na veke.

Gospod, slavljen si na nebesni višavi, *

hvale vreden in slaven in poveličevan na veke. —

 

Na koncu tega slavospeva ne dodamo Slava Očetu. —

Ps 149 Radostno vzklikanje svetih

 

Pojte Gospodu novo pesem, *

njegova hvala naj se razlega pri svetem shodu.

Vesêli se, Božje ljudstvo, svojega stvarnika, *

Božji izvoljenci naj se radujejo svojega kralja.

Hvalijo naj ga z veselim rajanjem *

in z bobni in citrami naj mu igrajo.

Gospod namreč ljubi svoje ljudstvo *

in ponižne venča z zmago. —

 

Naj se sveti radujejo v njegovem svetišču, *

naj se veselijo v svojih domovih.

Naj iz ust donijo hvalospevi Bogu, *

rôke pa držijo ostre meče,

da izvršijo maščevanje nad krivičnimi narodi, *

kazni nad sovražnimi ljudstvi;

da v okove vklenejo njihove vladarje *

in njihove veljake v železne verige;

da izvršijo nad njimi Božjo sodbo; *

to bo v slavo vsemu njegovemu ljudstvu. —

Postavil si jih za kneze po vsej zemlji.
— Postavil si jih za kneze po vsej zemlji.

Širili so slavo tvojega imena, Gospod.
— Postavil si jih za kneze po vsej zemlji.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Postavil si jih za kneze po vsej zemlji.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Bratje in sestre, apostoli so nam zapustili nebeško dediščino. Zahvalimo se Bogu Očetu za vse njegove darove in vzklikajmo:

Hvala ti, Gospod, za gostijo Jezusovega telesa in krvi, posredovano po apostolih,

– da se z njo krepčamo in nam daje življenje.

Hvala ti, Gospod, za mizo tvoje besede, pripravljeno po apostolih,

– da nas razsvetljuje in razveseljuje.

Hvala ti, Gospod, za sveto Cerkev, sezidano na apostolih,

– da po njej postajamo eno telo.

Hvala ti, Gospod, za prerojenje v krstu in pokori, izročeno apostolom,

– da nas očiščuje grehov.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,137–144  (XVIII)   Hvala Božji postavi 

 

Pravičen si, Gospod, pravičen, *

tvoje sodbe so prave. 

Kar si določil, je vse pravično, *

vse trdna in čista resnica. —

 

Žalosten sem in ogorčen, *

ker moji nasprotniki pozabljajo tvoje besede.

Tvoja govorica, Gospod, je čista in jasna *

in jaz, tvoj služabnik, jo ljubim. —

 

Majhen sem in preziran, *

a tvojih zapovedi ne pozabljam.

Tvoja pravičnost je večna pravičnost, *

tvoji zakoni so sama resnica. —

 

Zadeli sta me nadloga in stiska, *

a tvoje zapovedi so mi v veselje.

Tvoji zakoni so pravilni na veke, *

pouči me in bom znal prav živeti. —

Ps 87   Molitev v hudi bolezni

Gospod, moj Bog, ves dan vpijem, *

tudi ponoči tožim.

Naj pride k tebi moja molitev, *

prisluhni moji prošnji. —

 

Moja duša je polna bridkosti, *

moje življenje se bliža smrti.

Za umirajočega me imajo, *

mislijo, da sem z močmi pri kraju.

Med mrtve so me že prišteli, *

sem kakor tisti, ki ležijo v grobovih.

Zdi se mi, da se jih več ne spominjaš, *

da ne skrbiš več zanje. —

 

Pahnil si me v globoko jamo, *

v temo in zapuščenost.

Trdo me je zadela tvoja desnica, *

zgrnile so se name vse bolečine. —

Moji prijatelji so me zapustili, *

moja bolezen se jim gnusi. 

Zaprtega me imajo in nikamor ne morem, *

oči mi medlijo od hudega.

Gospod, ves dan vzdihujem, *

svoje roke stegujem k tebi. —

 

Ali moreš storiti za mrtve več kot za žive, *

ali naj mrliči vstanejo in te hvalijo?

Ali v grobu govorijo o tvoji dobroti *

in v kraljestvu smrti o tvoji zvestobi?

Mar se v smrtni temi razodevajo tvoja čuda *

in v deželi pozabljenja tvoja ljubezen? —

 

Moj Bog, na ves glas te kličem, *

že zjutraj se dviga k tebi moja molitev.

Zakaj me tako dolgo ne pogledaš *

in skrivaš svoje obličje pred mano?

Mučim se nesrečen od mladosti, *

prenašam težke bolezni in hiram.

Hudo si me preskušal s trpljenjem, *

strahovi so me zagrinjali kakor divje vodovje.

Zapustili so me prijatelji in znanci, *

pozabljen sem ostal v smrtni stiski. —

Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni večni Bog, sveti Jakob je prvi od apostolov dal življenje za evangelij. Njegovo pričevanje naj Cerkev utrjuje, njegova priprošnja pa naj jo váruje.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Nebesa hvalnice pojó,
odmev napolnil je zemljo:
apostole proslavljamo
in njihov god oznanjamo.

 

Z besedo raj zapirate,
zaprtega odpirate,
rešite grešnih nas vezi,
apostoli Gospodovi.

 

Beseda vaša moč ima,
da bolnim ljubo zdravje dá,
ozdravite slaboto duš,
kreposti pomnožite nam.

 

Ko bo Sodnik ob koncu dni
prišel, da sodi nas ljudi,
povede naj s seboj nas v raj
uživat srečo vekomaj.

 

Bogú zapojmo hvalo, čast,
ki vas poslal je v širni svet
oznanjat sveto blagovest,
odpirat vrata nam v nebo. Amen.

Ps 115 Zahvala v svetišču

 

Zaupal sem v Gospoda, *

ko sem bil v največji stiski,

tudi ko sem rekel v svojem strahu: *

»Vsak človek me lahko prevara.«  —

 

Kaj naj povrnem Gospodu *

za vse dobro, kar mi je storil?

Dvignil bom zveličavni kelih *

in slavil Gospoda. —

 

Spolnil bom svoje obljube Gospodu *

pred vsem njegovim ljudstvom.

V Gospodovih očeh je dragocena *

smrt njegovih svetih. —

 

Gospod, hočem ti zvesto služiti, *

vedno ostati v tvoji službi.

Rešil si me, zato te bom hvalil, *

daroval ti bom hvalno daritev. —

 

Spolnil bom svoje obljube Gospodu *

pred vsem njegovim ljudstvom,

v dvorih Gospodove hiše, *

v njegovem svetem mestu. —

Ps 125 Veselje in upanje v Gospodu

 

Ko nas je Gospod vodil domov iz suženjstva, *

smo mislili, da sanjamo.

Kar samo se nam je smejalo, *

radostno smo vriskali.

Tedaj so govorili drugi narodi: *

»Velike reči je Gospod storil zanje.«

Res, velike reči je Gospod za nas storil, *

zato smo vsi veseli. —

 

Zato, Gospod, tudi zdaj obrni našo usodo, *

kakor napolniš suhe struge ob deževju,

Tisti, ki sejejo v trpljenju, *

žanjejo v veselju.

Na setev odhajajo vsi zaskrbljeni, *

ob žetvi pa se s polnimi snopi vračajo veseli. —

Ef 1,3–10  Bog je rešitelj

 

Hvaljen Bog in Oče *

našega Gospoda Jezusa Kristusa.

Blagoslovil nas je iz nebes v Kristusu *

z vsakršnim duhovnim blagoslovom. —

 

Pred stvarjenjem sveta nas je v njem izvolil, *

da bi bili pred njim sveti in brezmadežni.

V ljubezni nas je vnaprej določil in sklenil, *

naj bomo zanj posinovljeni po Jezusu Kristusu. —

 

Zato slavimo veličastvo njegove milosti, *

s katero nas je oblagodaril v svojem ljubljenem Sinu.

 

V njem imamo odrešenje po njegovi krvi *

in odpuščanje grehov. —

 

Obilno je razlil na nas bogastvo svoje milosti *

v vsej modrosti in razumnosti.

 

Razodel nam je skrivnost svoje ljubezni *

po svojem sklepu, ki ga je vanj položil. —

 

To je izvršil v polnosti časov *

in v Kristusu spet zedinil vse v eni glavi;

zedinil vse, kar je v nebesih, *

in vse, kar je na zemlji. —

Kratko berilo  (Ef 4,11–13)
Kristus je dal, da so eni apostoli, drugi preroki, zopet drugi evangelisti in zopet drugi pastirji ter učitelji, da se tako sveti usposobijo za delo službe in se zida telo Kristusovo, dokler vsi ne dospemo do edinosti vere in spoznanja Božjega Sina, do popolnega moža, do mere polne starosti Kristusove.

Oznanjujte narodom Gospodovo slavo.
— Oznanjujte narodom Gospodovo slavo.

Pripovedujte vsem ljudstvom o njegovih čudovitih delih.
— Oznanjujte narodom Gospodovo slavo.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Oznanjujte narodom Gospodovo slavo.

Odpev k Moja duša Kdorkoli med vami hoče biti velik, bodi vaš strežnik; in kdorkoli med vami hoče biti prvi, bodi vsem služabnik.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Odpev k Moja duša Kdorkoli med vami hoče biti velik, bodi vaš strežnik; in kdorkoli med vami hoče biti prvi, bodi vsem služabnik.

Bratje in sestre, udje Cerkve smo, postavljeni na temelj, katerega so položili apostoli s svojim oznanjevanjem. Prosímo Boga Očeta za njegovo sveto ljudstvo in kličimo:

Po tvoji volji se je tvoj Sin, ki je vstal od mrtvih, najprej prikazal apostolom,

– naj bomo njegove priče po svetu.

Svojega Sina si poslal na svet, da ubogim oznani blagovest,

– naj oznanjujemo evangelij vsemu stvarstvu.

Svojega Sina si poslal sejat seme Božje besede

– naj žanjemo v veselju, kar sejemo v trpljenju.

Svojega Sina si poslal, da bi po svoji krvi spravil svet s teboj,

– naj vsi sodelujemo pri tej spravi.

Svojega Sina si v nebesih postavil na svojo desnico,

– sprejmi naše rajne v svoje kraljestvo sreče.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

Ps 142,1–11 Molitev v stiski

 

Odpev Ne skrivaj pred mano svojega obličja, Gospod, kajti v tebe zaupam.

 

Gospod, usliši mojo molitev, *

čuj mojo prošnjo, ker si zvest in dober.

Ne kliči me pred svojo sodbo, *

saj ni nihče, ki živi, pravičen pred tabo. —

 

Sovražnik me preganja in v prah tepta moje življenje, *

pahnil me je v temo kot davno umrle.

Moj duh v meni skoraj ugaša, *

srce mi je otrpnilo.

Tvojih dobrot v davnih dnevih se spominjam, *

razmišljam o vseh tvojih delih. —

 

Svoje roke dvigam k tebi, *

po tebi me žeja kot suho zemljo.

Gospod, hitro me usliši, *

kajti moj duh že omaguje.

Ne skrivaj pred mano svojega obličja, *

da ne bom podoben tem, ki umirajo.

Naj skoraj prejmem tvojo milost, *

kajti v tebe zaupam.

Pokaži mi pot, po kateri naj hodim, *

saj v tvoje roke izročam svoje življenje. —

 

Reši me mojih sovražnikov, *

Gospod, v tebe upam.

Moj Bog si, úči me spolnjevati tvojo voljo, *

v svoji dobroti me varno vodi. —

 

Gospod, zaradi svojega imena me ohrani živega, *

po svoji dobroti me reši iz stiske.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev Ne skrivaj pred mano svojega obličja, Gospod, kajti v tebe zaupam.

 

Kratko berilo (1 Pt 5,8–9)

Trezni bodite, čujte: vaš nasprotnik hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl. Ustavite se mu trdni v veri!

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Usmiljeni Bog, dobrohotno razsvetljuj nocojšnjo noč. Daj nam, svojim služabnikom, da bomo v miru zaspali in se ob zori novega dne v tvojem imenu veseli zbudili.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Angel Gospodov je oznanil Mariji – in spočela je od Svetega Duha.
Zdrava, Marija …
Glej, dekla sem Gospodova – zgodi se mi po tvoji besedi. Zdrava, Marija …
In Beseda je meso postala – in med nami prebivala. Zdrava, Marija …
Prosi za nas, sveta Božja Porodnica. – Da postanemo vredni obljub Kristusovih.
Molimo. Nebeški Oče, po angelu si nam oznanil učlovečenje svojega Sina. Posvečuj in podpiraj nas s svojo milostjo in nas po njegovem trpljenju in križu pripelji k slavi vstajenja. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.