Brevir za 25. marec 2017

Gospod, odpri moje ustnice,

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, *

njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.

Sredi morja mu je dal močne temelje *

in ga utrdil nad vodami.

Kdo pojde na Gospodovo goro, *

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu, *

ne misli hudega in ne snuje prevare.

Ta bo prejel blagoslov od Gospoda *

in plačilo Boga, svojega odrešenika.

To je rod tistih, ki te iščejo, *

ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod, močni in silni, mogočni v boju.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod vesolja, on je kralj veličastva.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

 

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

 

Privzame naše si telo,
da ne bi več pod oblastjo
ječali smrti in pekla,
odprl bi pot nam do neba.

 

In danes je presrečni dan,
ko Božji Sin prišel je sam
v posodo tesno iz prsti,
da vse človeštvo prerodi.

 

O nad vse vzvišena skrivnost,
veselje naše in radost,
zdaj nova večnost nam je vzšla
v sijaju zlatem iz neba.

 

Naj, Jezus, tebi slava bo,
ki iz Device rojen si,
Očetu, Duhu Svetemu
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Ps 2     Kristus, Božji Sin in zmagovalec

 

Zakaj hrumijo ljudstva *

in se vznemirjajo narodi?

Vladarji zemlje se dvigajo in snujejo zaroto *

zoper Gospoda in njegovega maziljenca:

»Pretrgajmo njih verige, *

vrzimo s sebe ta jarem!« —

 

Gospod v nebesih pa se jim smeje, *

pomilovalno se jim posmehuje.

Spregovori jim v pravični jezi *

in jih prestraši s svojo besedo:

»Jaz sem si postavil svojega kralja *

na Sionu, moji sveti gori.« —

 

Oznanil bom sklep Gospoda, ki mi je rekel: *

»Moj Sin si ti, rodil sem te danes.

Reci mi in dam ti v posest narode *

in vso zemljo v tvojo lastnino.

Vladal jim boš z močno roko, *

zdrobil jih kot lončeno posodo.« —

 

Voditelji, zdaj spoznajte, *

vladarji zemlje, dajte se poučiti.

Služite Bogu v spoštovanju in veselju, *

v svetem strahu se mu podvrzíte,

da se ne razsrdi in se ne pogubite, *

ko se lahko v hipu vname njegova jeza.

Blagor vsem zvestim, *

ki se zatekajo k njemu. —

Ps 18 A Hvalnica Bogu Stvarniku

 

Nebesa razglašajo Božje veličastvo *

in nebo oznanja, da je Božje delo.

Dan podaja besedo dnevu, *

noč pripoveduje noči. —

 

To niso besede in niso govori, *

njihov glas je neslišen.

Vendar se njih sporočilo razlega po vsej zemlji *

in do konca sveta gre ta govorica. —

 

Na nebu je postavil šotor soncu, *

ki prihaja kakor ženin iz svoje izbe.

Kakor junak, ki teče po poti, *

veselo pošilja svoje žarke. —

 

Na vsej poti od vzhoda do zahoda *

se nič ne odtegne njegovemu žaru. —

Ps 44   Svatovska pesem za Kristusa Kralja

 

Iz srca mi vre vesela pesem; *

te besede posvečujem kralju.

Rad bi porabil vse svoje sposobnosti, *

da bi zapel hvalno pesem tebi. —

 

Ti si najlepši, *

najlepši med človeškimi sinovi.

Milina je razlita na tvojih ustnicah, *

Bog te je res blagoslovil za vse veke. —

 

Mogočni junak, opaši si meč okoli ledij, *

ponosno stopaj z njim v svojem veličastvu.

Bojuj se za resnico in pravico: *

tvoja desnica bo delala čudovita dela.

Zmagal boš in ljudstva ti bodo pokorna, *

v živo boš zadel svoje sovražnike. —

 

Božanski kralj, tvoj prestol je postavljen na vekov veke, *

žezlo tvojega kraljestva je žezlo pravičnosti.

Ljubiš pravico in sovražiš krivico, *

Bog, tvoj Bog, te je osrečil bolj kot druge kralje.  —

 

Tvoja oblačila diše po dragocenih dišavah, *

razveseljuje te pesem v razkošnih dvoranah.

Kraljevske hčere ti prihajajo naproti, *

vsa v zlatu stoji kraljica na tvoji desnici.

Prisluhni, nevesta, poglej in poslušaj; *

pozabi svoje ljudstvo in hišo svojega očeta.

Kralj se veseli tvoje lepote, *

on je tvoj gospod, njemu se pokloni.

Glej, tuja ljudstva prihajajo z darovi, *

najbogatejši se potegujejo za tvojo naklonjenost. —

 

Kraljeva nevesta blesti v vsej svoji krasoti, *

njen plašč je okrašen z biseri in zlatom.

V dragoceni obleki jo peljejo k ženinu; *

družice jo spremljajo, da se mu poklonijo.

Veseli jih vodijo in vriskajo, *

ko vstopajo v kraljevo palačo. —

 

Dobil boš sinov, vrednih tvojih očetov, *

postavil jih boš za kneze po vsej zemlji.

Proslavljal bom, kralj, tvoje ime od roda do roda *

in ljudstva te bodo slavila na veke. —

- Beseda se je učlovečila

- in se naselila med nami.

 

Ko je David prebival v svoji palači, je rekel David preroku Natanu: »Glej, jaz stanujem v cedrovi palači, skrinja zaveze Gospodove pa je pod šotorskimi preprogami.« Natan je Davidu odgovoril: »Stori vse, kar je v tvojem srcu, kajti Bog je s teboj!« A še tisto noč je Natanu prišla božja beseda: »Pojdi in povej mojemu služabniku Davidu: ,Tako govori Gospod: Ti mi ne boš zidal hiše za stanovanje. Saj nisem prebival v hiši od dne, ko sem odpeljal Izraela, do tega dne, temveč sem potoval od enega šotora in prebivališča do drugega. Kjer koli sem hodil med vsem Izraelom, ali sem mar rekel kateremu izmed Izraelovih sodnikov, ki sem jim zapovedal pasti moje ljudstvo, besedo: Zakaj mi niste postavili cedrove hiše? Zdaj torej tako povej mojemu služabniku Davidu: ,Tako govori Gospod nad vojskami: Jaz sem te vzel s pašnika izza drobnice, da bi bil knez mojemu ljudstvu Izraelu. Bil sem s teboj, kjer koli si hodil, in sem iztrebil pred teboj vse tvoje sovražnike. Naredil ti bom ime enako imenu velikašev na zemlji. Določil bom kraj svojemu ljudstvu Izraelu in ga vanj zasadil, da bo prebivalo na svojem in se mu ne bo treba več bati in ga hudobneži ne bodo več stiskali kakor poprej, od časa, ko sem postavil sodnike čez svoje ljudstvo Izraela. Vse tvoje sovražnike bom ponižal in ti oznanjam, da ti bo Gospod sezidal hišo. Ko se ti dopolnijo dnevi in pojdeš k svojim očetom, bom določil tvojega potomca, enega izmed tvojih sinov, za tvojega naslednika in bom utrdil njegovo kraljestvo. Ta mi bo sezidal hišo in njegov prestol bom utrdil na veke. Jaz mu bom oče, on mi bo sin. Svoje milosti mu ne bom odtegnil, kakor sem jo odtegnil njemu, ki je bil pred teboj. Postavil ga bom v svoji hiši in v svojem kraljestvu na veke. Njegov prestol bo utrjen na veke.'«

Natančno po vseh besedah in po vsej tej prikazni je Natan govoril Davidu.

SPEV (Prim. Lk 1, 26-32)

Angel Gabrijel je bil poslan k devici Mariji, zaročeni Jožefu, in ji je oznanil blagovest. Marija se je prestrašila. Ne boj se, Marija, zakaj milost si našla pri Gospodu. * Glej, spočela in rodila boš njega, ki se bo imenoval Sin Najvišjega.

Zdrava, Marija, milosti polna; Gospod je s teboj. * Glej, spočela in rodila boš njega, ki se bo imenoval Sin Najvišjega.

Sv. Leon Veliki (papež od 440-461), pisec številnih pisem in govorov, iz katerih odsevata dobrota in jasen nauk

 

Božje veličastvo si je privzelo ponižnost, moč je privzela slabost, večnost smrtnost. Da bi odplačala dolg našega stanja, je neranljiva narava združena z naravo, ki je podvržena trpljenju, da bi - kakor je bilo primerno za naše zdravilo - eden in isti srednik med Bogom in ljudmi, človek Jezus Kristus, mogel umreti v enem in ne bi mogel umreti v drugem.

V neokrnjeni in popolni resnično človeški naravi se je torej rodil pravi Bog, ves v svojem in ves v našem. Naše pa imenujemo, kar je od začetka Stvarnik v nas določil in kar je sprejel, da bi obnovil.

Kar pa je prevarljivec prizadejal in je prevaranec dopustil, o tem ni v Odrešeniku nobenega sledu. In čeprav je bil podvržen vsem človeškim slabostim, zato še ni bil sokriv naših zločinov.

Podobo hlapca je privzel, a ne gnusobe greha; kar je človeško, je povzdignil, božanskega pa ni zmanjšal. Kajti izničenje, po katerem je nevidni postal viden in je Stvarnik ter Gospod vseh stvari hotel biti eden izmed smrtnikov, je bilo sad usmiljenja, ne pa pomanjkanje moči. Zato je tisti, ki je ostal Bog in je ustvaril človeka, postal človek v podobi hlapca.

Božji Sin stopa torej v te nižine sveta, ko zapušča nebeški prestol, in se znova rodi v novem redu, ne da bi zapustil Očetovo slavo.

V novem redu, ker je ostal neviden v svojem in je postal viden v našem; nedoumljivi je hotel postati zaznaven; tisti, ki je pred vsemi časi, je začel bivati v času. Gospod vesolja je sprejel podobo hlapca in je zato zasenčil svoje neskončno veličastvo; Bog, ki ne pozna trpljenja, je hote postal človek, podložen trpljenju, in nesmrtni se je podvrgel zakonom smrti.

On, ki je pravi Bog, je hkrati pravi človek in ni v tej edinosti nobene laži, ko sta med seboj povezani človeška ponižnost in vzvišenost božanstva.

Kakor se namreč Bog ne spremeni z usmiljenjem, tako dostojanstvo ne uniči človeka. Vsaka narava namreč dela v skupnosti z drugo, kar ji je lastno: Beseda namreč dela, kar je njej lastno, in telo izvršuje, kar je lastno njemu.

Ena narava se blešči v čudežih, druga pa je podvržena trpljenju. In kakor Beseda obdrži isto naravo z Očetom, tako ostaja človek v naravi našega rodu.

Eden in isti je namreč, kar moramo pogosto povedati, pravi božji in pravi človeški sin. Bog zato, ker je bila v začetku Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog; človek pa zato, ker se je Beseda učlovečila in se naselila med nami.

Devica Marija, sprejmi Besedo, ki ti jo je angel prinesel od Gospoda. Spočela in rodila boš njega, ki je Bog in človek, * da boš blagoslovljena med vsemi ženami.

Rodila boš Sina in ostala Devica; spočela boš, mati boš in ostala nedotaknjena, * da boš blagoslovljena med vsemi ženami.

Tebe Boga hvalimo, * tebe Gospoda poveličujemo.

Tebe večnega Očeta * časti vsa zemlja.

Tebi vsi angeli, * tebi nebesa in vse oblasti,

tebi kerubi in serafi * neprenehoma prepevajo:

 

Svet, * svet, * svet si ti, * Gospod, Bog vsega stvarstva.

Polna so nebesa in zemlja * veličastva tvoje slave.

Tebe hvali * apostolov slavni zbor,

tebe prerokov * hvalevredno število,

tebe mučencev * sijajna vojska.

Tebe po vsej zemlji * slavi sveta Cerkev:

Očeta * neskončnega veličastva,

častitega tvojega Sina, * pravega in edinega;

in Svetega Duha * Tolažnika.

 

Ti, Kristus, * kralj veličastva,

ti si Očetov * večni Sin.

Ti se nisi branil učlovečenja v telesu Device, * da si odrešil človeka.

Ti si premagal želo smrti * in vernim odprl nebeško kraljestvo.

Ti sediš na desnici Božji * v slavi Očetovi.

Da prideš kot sodnik sodit, * verujemo.

Tebe torej prosimo, pridi na pomoč svojim služabnikom, * ki si jih odkupil z dragoceno krvjo.

Daj, da bomo v večni slavi * prišteti tvojim svetim.

 

+  Reši svoje ljudstvo * in blagoslovi svojo lastnino,

ti bodi naš voditelj * in vladar na veke.

Vsak dan ti hočemo * prepevati hvalo

in slaviti tvoje ime * vekomaj.

Ohrani nas, Gospod, * ta dan brez greha,

usmili se nas, * usmili se nas.

Tvoja dobrota naj nas vedno spremlja, * to vdano pričakujemo od tebe.

Gospod, vate zaupam, * naj ne bom osramočen nikoli.

 

Slavimo Gospoda.

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

 

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

Rešenja ura bliža se,
prihaja angel iz nebes,
da vest Devici sporoči,
ki vse ljudi razveseli.

 

Pošilja Oče večnosti
nam Sina, ki na vek živi.
Marija mati ga rodi,
da z nami šteje bežne dni.

 

Privzame naše si telo,
da zbrisal z nas bi krivdo, zlo,
z nedolžno bi krvjo umil
človeški zadolženi rod.

 

Marija, ki ponižna vsa
Bogu si izročila se
in zdaj kraljica si neba,
ti bodi nam zavetnica.

 

Naj, Jezus, tebi slava bo,
ki iz Device rojen si,
Očetu, Duhu Svetemu
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Ps 62,2–9 Hrepenenje po Bogu

 

O Bog, moj Bog, željno te iščem, *

mojo dušo žeja po tebi.

Moje telo koprni po tebi *

kakor suha in žejna zemlja po vodi.

O tebi želim premišljevati v svetišču, *

da spoznam tvojo moč in tvojo slavo.

Tvoja bližina mi je več kot življenje, *

moja usta te bodo slavila. —

 

Hvalil te bom, dokler bom živel, *

tebi v čast bom opravljal molitve.

Ti boš moja radost in sreča, *

v veselju ti bom prepeval.

Tudi pri nočnem počitku se te bom spominjal, *

v zgodnjem jutru bom premišljeval o tebi.

Ti si moje trdno zavetje, *

pri tebi sem varen in srečen. —

 

Z vso dušo se te oklepam, *

ti me držiš kot prijatelj s svojo desnico. —

Dan 3,57–88.56  Vse stvari naj hvalijo Gospoda

 

Slavite Gospoda, vsa Gospodova dela, *

hvalite in poveličujte ga na veke.

Slavite Gospoda, Gospodovi angeli, *

nebesa, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, vse vode nad nebom, *

vse Gospodove moči, slavite Gospoda.

Slavita Gospoda, sonce in luna, *

zvezde na nebu, slavite Gospoda. —

 

Slavita Gospoda, dež in rosa, *

vsi vetrovi, slavite Gospoda.

Slavita Gospoda, ogenj in vročina, *

mraz in pripeka, slavita Gospoda.

Slavita Gospoda, rosa in slana, *

mraz in zima, slavita Gospoda.

Slavita Gospoda, sneg in ledóvje, *

noči in dnevi, slavite Gospoda.

Slavita Gospoda, tema in svetloba, *

bliski in oblaki, slavite Gospoda. —

 

Naj slavi zemlja Gospoda, *

hvali in poveličuj ga na veke.

Slavite Gospoda, gore in hribi, *

vse rastline na zemlji, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, studenci, *

morja in reke, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, morske in vodne živali, *

vse ptice pod nebom, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, vse zveri in živina, *

vsi ljudje, slavite Gospoda. —

 

Naj slavi Božje ljudstvo Gospoda, *

hvali in poveličuj ga na veke.

Slavite Gospoda, Gospodovi duhovniki, *

Gospodovi služabniki, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, duhovi in duše pravičnih, *

sveti in v srcu ponižni, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, mladeniči v ognjeni peči, *

hvalíte in poveličujte ga na veke. —

 

Slavimo Očeta in Sina s Svetim Duhom, *

hvalimo in poveličujmo ga na veke.

Gospod, slavljen si na nebesni višavi, *

hvale vreden in slaven in poveličevan na veke. —

 

Na koncu tega slavospeva ne dodamo Slava Očetu. —

Ps 149 Radostno vzklikanje svetih

 

Pojte Gospodu novo pesem, *

njegova hvala naj se razlega pri svetem shodu.

Vesêli se, Božje ljudstvo, svojega stvarnika, *

Božji izvoljenci naj se radujejo svojega kralja.

Hvalijo naj ga z veselim rajanjem *

in z bobni in citrami naj mu igrajo.

Gospod namreč ljubi svoje ljudstvo *

in ponižne venča z zmago. —

 

Naj se sveti radujejo v njegovem svetišču, *

naj se veselijo v svojih domovih.

Naj iz ust donijo hvalospevi Bogu, *

rôke pa držijo ostre meče,

da izvršijo maščevanje nad krivičnimi narodi, *

kazni nad sovražnimi ljudstvi;

da v okove vklenejo njihove vladarje *

in njihove veljake v železne verige;

da izvršijo nad njimi Božjo sodbo; *

to bo v slavo vsemu njegovemu ljudstvu. —

Kratko berilo  (Flp 2,6–7)

Dasi je bil Kristus Jezus v Božji podobi, ni imel za plen, da je enak Bogu, ampak je sam sebe izničil, podobo hlapca vzel nase, postal podoben ljudem in bil po zunanjosti kakor človek.

Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj.
— Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj.

Blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa.
— Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

V Gospodovem oznanjenju danes slavimo začetek našega odrešenja. Veseli vzklikajmo:

O Bog, kakor je angel prinesel Devici Mariji veselo oznanilo,

– tako naj tudi mi veselo sprejmemo svojega Odrešenika.

Usmiljeni Oče, kakor si se ozrl na nizkost svoje dekle,

– tako se spomni in usmili tudi nas vseh.

Kakor je bila nova Eva pokorna tvoji Božji besedi,

– tako naj se tudi nam zgodi po tvoji volji.

Sveta Mati Božja naj pomaga trpečim, dviga malodušne in krepi omahujoče,

– naj prosi za vse ljudi, posebno za služabnike Cerkve in Bogu posvečene žene.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

 

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

V tej uri Kristus je razpet
na križu klical: Žejen sem.
Naj žejo po pravičnosti
zbudi nam, ki ga molimo.

 

Naj glad po njem začutimo,
ki nas s seboj nasitil bo.
Naj duša grehe zamrzi,
po čednosti zahrepeni.

 

Ljubezen Svetega Duha
naj naša srca prepoji,
telesa strast naj ohladi
in dušo mlačno razžari.

 

Prosímo vdano Kristusa,
Očeta in obeh Duha:
Trojica sveta, močni Bog,
usmili vsega se svetá. Amen.

Ps 122 Vdano zaupanje v Boga

 

Svoje oči dvigam k tebi, *

ki prebivaš v nebesih.

Kot gledajo služabniki v svoje gospodarje, *

tako gledamo mi v tebe, svojega Gospoda.

Kot se ozirajo služabnice v svojo gospodinjo, *

tako se oziramo mi vate, dokler se nas ne usmiliš. —

 

Usmili se nas, Gospod, usmili, *

zakaj silno smo že siti preziranja.

Zasmehujejo nas bogati in ošabni, *

vsi smo do kraja potrti. —

Ps 123 Naša pomoč je v Gospodovem imenu

 

Premisli zdaj, Božje ljudstvo: *

Kaj bi bilo z nami brez Gospoda! —

 

Ko so zoper nas vstali, bi nas žive požrli, *

ker so se v nas besno zagnali.

Preplavili bi nas kakor razdivjane vode *

in odnesli kakor hudournik. —

 

Gospod, bodi zahvaljen, *

ker nas nisi njihovim zobem izročil.

Rešeni smo kakor ptica, *

ki se je ujela v lovčevo zanko.

Zanka se je pretrgala, *

in mi smo bili osvobojeni. —

 

Naša pomoč je v Gospodu, *

ki je ustvaril nebo in zemljo. —

Ps 124 Gospod je varuh svojega ljudstva

 

Kdor zaupa v Gospoda, je kakor gora Sion: *

se ne gane, ostane na veke. —

 

Kakor gore obkrožajo mesto Jeruzalem, *

tako Gospod vedno varuje svoje ljudstvo.

Brezbožni ne bodo vladali nad pravičnimi, *

da se pravični ne bodo navzeli krivice. —

 

Gospod, osreči vse dobre, *

pomagaj poštenim.

Zavrzi krivične in hudobne na krivih potih, *

mir naj vlada Božjemu ljudstvu. —

Sklepna prošnja
Molimo. Večni Bog, hotel si, da je tvoja Beseda, tvoj večni Sin, v Devici Mariji prejel resnično človeško naravo. Verujemo, da je naš Odrešenik pravi Bog in pravi človek, naj bomo tudi deležni njegovega Božjega življenja.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Slavimo Gospoda.

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

 

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

Poslušaj nas, dobrotni Bog,
v spokornosti te prosimo,
naj duše posveti nam post
spokornih štirideset dni.

 

Ti veš, kako slabotni smo,
srce je tvoje usmiljeno,
glej, spet se k tebi vračamo
in odpuščanja prosimo.

 

Grešili smo, to vsak prizna,
kesamo se iz dna srca:
imenu tvojemu bo v čast,
če odpustiš nam vse dolgé.

 

Pomagaj s svojo milostjo,
da zdržnost ukroti telo
in duh se dvigne, okrepi,
da tebi zvesto služimo.

 

Nakloni, troedini Bog,
kar verni vsi te prosimo,
da mnogo nam sadov rodi
pobožna vnema postnih dni. Amen.

Ps 121 Sveto mesto Jeruzalem

 

Razveselil sem se, ko so mi rekli: *

»V Gospodovo hišo pojdemo.«

Hitro smo stopili in že smo tukaj, *

pri vhodu v mesto Jeruzalem. —

 

Jeruzalem, kako si ti lepo mesto, *

trdno zidano in urejeno. 

Sem hodi Božje ljudstvo slavit Gospoda, *

kakor določa njegova postava.

Tu se razsoja pravica, *

tu je najvišje sodišče. —

 

Prosite, kar je v mir svetemu mestu, *

naj bodo srečni vsi, ki ga ljubijo.

Naj vlada mir za njegovim obzidjem *

in varnost v njegovih dvorih. —

 

Zaradi svojih bratov in prijateljev kličem: *

»Mir tebi, Jeruzalem!«

Zaradi svetišča našega Boga in Gospoda *

ti želim vse dobro. —

Ps 129 Iz globočine kličem

 

Iz globočine te kličem, *

Gospod, usliši mojo prošnjo.

Prosim, skrbno me poslušaj, *

ne presliši mojega vpitja. —

 

Gospod, če boš gledal na pregrehe, *

kdo bo mogel obstati?

Toda ti grehe odpuščaš, *

da bi ti v spoštovanju služili.

Upam v Gospoda, zaupam v njegovo besedo, *

z vsem srcem pričakujem Gospoda. —

 

Bolj kot stražniki jutranjo zarjo *

naj Božje ljudstvo pričakuje Gospoda.

Gospod je usmiljen, *

tako rad vsem odpušča. 

Samo on bo rešil svoje ljudstvo *

vseh njegovih grehov. —

Flp 2,6–11 Kristus je Božji služabnik

 

Jezus Kristus je bil v božjem sijaju, *

a ni ljubosumno varoval enakosti z Bogom.

Sam sebe je izničil, *

podobo hlapca je vzel nase.

Ljudem je postal podoben *

in bil po zunanjosti kakor človek.

Ponižal se je in je bil pokoren, *

pokoren do smrti, smrti na križu. —

 

Zato ga je Bog povišal *

in mu dal ime, ki je nad vsa imena.

V Jezusovem imenu se zato pripogne vsako koleno *

v nebesih, na zemlji in pod zêmljo.

Vsi jeziki naj priznajo Jezusa Kristusa za Gospoda *

v slavo Boga Očeta. —

Kratko berilo  (1 Kor 1,4.10)

Vedno hvalim Boga zaradi vas, za Božjo milost, ki vam je dana v Kristusu Jezusu. Opominjam pa vas, bratje, v imenu Gospoda Jezusa Kristusa, govorite vsi isto in naj ne bo med vami razprtij, temveč bodite popolni v enem duhu in enem mišljenju.

Gospodov blagoslov je tam, kjer se bratje ljubijo.
— Gospodov blagoslov je tam, kjer se bratje ljubijo.

Tam daje življenje na veke.
— Gospodov blagoslov je tam, kjer se bratje ljubijo.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Gospodov blagoslov je tam, kjer se bratje ljubijo.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Slavimo Boga, ki za vse skrbi, in ga prosimo:

Bog, ti si vir resnice in dobrote, podeli zboru škofov svoje darove

– in ohrani njim zaupane vernike v nauku apostolov.

Napolni s svojo ljubeznijo vse, ki smo deležni istega kruha življenja,

– naj se z njim čim tesneje povezujemo v telesu tvojega Sina.

Naj slečemo starega človeka z njegovimi deli

– in oblečemo novega človeka, Kristusa, tvojega Sina.

Zaradi pokore nam vsem odpusti grehe

– in nam podeli sad Kristusovega odrešenja.

Vsi, ki so umrli v tvojem miru, naj te brez konca hvalijo v nebesih,

– kjer upamo, da te bomo tudi mi večno slavili.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

 

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

 

Ps 4 Večerna zahvala Bogu

 

1 Odpev Usmili se me, Gospod, in usliši mojo molitev.

 

Pravični Bog, usliši me, ko te kličem v stiski: *

usmili se me in usliši mojo molitev. —

 

Ljudje, doklej boste zakrknjeni, *

zakaj ljubite nečimrnost in prevaro?

Vedite, da Bog čudovito varuje svoje prijatelje, *

tudi mene bo uslišal, ko ga kličem. —

 

Bojte se Boga in nikar ne grešite, *

preden zaspite, mislite nanj v sveti tihoti.

V njegove roke se vdano izročite *

in zaupajte v Gospoda. —

 

Mnogi govorijo: »Kje najdemo srečo?« *

Gospod, pokaži, da je ta samo v tebi.

Ti me osrečuješ z večjim veseljem *

kot vse zemeljske dobrine in užitki. —

 

V miru naj hitro zaspim in počivam, *

saj me ti, moj Bog, skrbno varuješ.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

1 Odpev Usmili se me, Gospod, in usliši mojo molitev.

 

2 Odpev V nočnih urah slavite Gospoda.

 

Ps 133 Večerna molitev v svetišču

 

Slavite zdaj Gospoda, *

vsi Gospodovi služabniki.

Vi, ki služite v njegovi hiši v nočnih urah, *

dvigajte roke k Svetemu in ga slavite. —

 

Iz svetišča naj se razliva blagoslov Gospoda, *

ki je ustvaril nebo in zemljo.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

2 Odpev V nočnih urah slavite Gospoda.

 

Kratko berilo (5 Mz 6,4–7)

Poslušaj, Izrael: Gospod je naš Bog, Gospod edini. Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vso močjo! Te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu. Zabičuj jih svojim otrokom ter govori o njih, ko bivaš v svoji hiši ali ko hodiš po poti, ko se ulegaš ali ko vstajaš.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Večni Bog, ostani z nami to noč, da bomo jutri s tvojo pomočjo vstali in se veselili vstajenja Kristusa, ki živi in kraljuje vekomaj.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

O Gospa moja, o Mati moja, tebi se vsega darujem;
in da se ti vdanega skažem, ti danes posvetim:
svoje oči, svoja ušesa, svoja usta in svoje srce, sebe popolnoma vsega.
Ker sem torej tvoj, o dobra Mati, varuj me, brani me kakor svojo last in posest. Amen.