Brevir za 24. september 2020

Gospod, odpri moje ustnice,

O Bog, bodi nam milostljiv in nas blagoslovi, *

pokaži nam svojo dobroto.

Naj spoznajo tvojo pot vsi na zemlji, *

naj tvoje zveličanje osreči vse narode.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Veselijo in radujejo naj se narodi, *

ker jih vladaš in jih vodiš po pravici.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Zemlja je obrodila svoje sadove, *

Gospod, naš Bog, nas je blagoslovil.

Bog je zares dober, *

zato naj ga spoštujejo in častijo vsi narodi.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Izginja zdaj že temna noč,
ki svet zavila je v temo,
in mi te, Kristus, prosimo,
da bi nas sodil milostno.

 

Odvzemi nam pregrehe vse,
srce očisti madežev;
podéli, Kristus, milost nam,
da várujemo se grehov zla.

 

Naš duh slaboten je, ječi,
nespamet greha ga mori,
temo bi svojo rad pregnal
in tebe, Rešenik, iskal.

 

Preženi sence in temo,
da svôbodno zadihamo
in duh bo srečen, ves vesel
prebival v luči blaženi.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

 

Iskreno, Kristus, prosimo,
usliši nas usmiljeno,
da nam nevera naših dni
nikdar ne zamegli oči.

 

Srce naj te ne zataji,
naj ne preplavi ga zavist;
naj hudo z dobrim vračamo,
nikdar se ne maščujemo.

 

Sovraštvo, jeza in napuh
naj se nas ne dotaknejo,
naj tuja nam bo lakomnost,
ki je studenec vsega zla.

 

Ljubimo brez hinavščine,
naj v nas edinost bo in mir
in v naši trdni vernosti
se čistost nikdar ne skali.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

Ps 17,31–51   Hvalnica Bogu za zmago

Bog je popoln in zvest v svojih obljubah, *

rešuje vse, ki vanj zaupajo.

Kdo je Bog razen Gospoda, *

kdo razen njega naše zavetje?

Bog me je okrepil in utrdil; *

on mi daje, da živim brez graje.

Mojim nogam daje hitrost jelenov, *

da v nevarnosti zbežim v višine.

Roke mi vadi za bojevanje *

in mišice, da napenjajo lok iz medenine. —

Ščiti in rešuje me tvoja desnica, *

zmagujem po tvoji dobroti.

Dal si prosto pot mojim korakom *

in moje noge niso opešale.

Zasledoval sem svoje sovražnike in jih dohitel; *

nisem se vrnil, dokler jih nisem premagal.

Premagal sem jih, da niso mogli več vstati, *

ko so pred menoj na tla popadali.

Za boj si me usposobil, *

uklonil si moje nasprotnike. —

 

V beg si pognal moje sovražnike, *

razpršil si vse, ki me mrzijo.

Klicali so na pomoč, a jim nihče ni pomagal; *

vpili so h Gospodu, a jih ni uslišal.

Kakor prah jih je odnesel veter, *

pohojeni so bili kot blato na cesti.

Otel si me ob uporu mojega ljudstva, *

postavil si me za poglavarja drugih narodov.

Ljudstvo, ki ga nisem poznal, mi služi, *

na prvo besedo mi je pokorno.

Tujci se mi kažejo prijazne, pogum jim upada, *

ne zanašajo se več na svoje utrdbe. —

Čast in slava Gospodu, ki mi je pomagal, *

hvala Bógu, ki me je rešil.

O Bog, ti si mi dal zmago nad ljudstvi, *

osvobodil si me mojih sovražnikov.

Povzdignil si me nad moje nasprotnike, *

nasilnega človeka si me rešil. —

 

Zato te bom slavil, Gospod, med vsemi narodi *

in ti prepeval psalme.

Svojemu kralju Davidu si izkazal milost in mu dal zmago, *

Božjemu ljudstvu pa deliš usmiljenje na veke. —

– Odpri mi, Gospod, oči za svoje načrte,
– da spoznam, kako čudovito si vse uredil.

 

Gospodova beseda mi je prišla takole: Ti pa, sin človekov, vzemi si palico in zapiši nanjo: »Judu in sinovom Izraelovim, njegovim zaveznikom!« Vzemi še drugo polovico in zapiši nanjo: »Jožefu, palici Efraimovi, in vsej hiši Izraelovi, njegovim zaveznikom!«

Potem ju združi drugo z drugo, da ti bosta ena palica, da bosta združeni v tvoji roki. Kadar te sinovi tvojega ljudstva vprašajo: »Ali nam ne boš razložil, kaj hočeš s tem?« jim odgovori: Tako govori vsemogočni Gospod: Glejte, vzamem Jožefovo palico, ki je v Efraimovi roki, in rodove Izraelove, njegove zaveznike, in jo pridenem Judovi palici ter storim, da zrasteta v eno palico, tako da bosta ena palica v moji roki.

Palici pa, na kateri si pisal, naj bosta v tvoji roki, da ju bodo videli. Potem jim reci: Tako govori vsemogočni Gospod: Glejte, vzamem Izraelove sinove izmed narodov, kamor so prišli, in jih zberem od vseh strani ter jih pripeljem v njih deželo. Zedinil jih bom v eno ljudstvo v svoji deželi, na Izraelovih gorah; en sam kralj bo vsem ukazoval. Ne bosta več dva naroda in ne bodo se več delili v dve kraljestvi. Ne bodo se več oskrunjali s svojimi maliki in s svojimi ostudami in z vsemi svojimi pregrehami. Rešim jih vseh njihovih nezvestob, s katerimi so se pregrešili, in jih očistim; oni bodo moje ljudstvo in jaz bom njihov Bog.

Moj služabnik David bo kralj nad njimi, in en sam pastir bo pasel vse; po mojih odlokih se bodo ravnali in mojih zakonov se bodo držali in jih spolnjevali. Prebivali bodo v deželi, ki sem jo dal svojemu služabniku Jakobu, v kateri so prebivali njih očetje. Prebivali bodo v njej oni, njih sinovi in njih sinov sinovi na veke; moj služabnik David bo njih knez na veke.

Sklenem z njimi zavezo miru, z njimi bo večna zaveza. Utrdim jih in pomnožim jih ter postavim svoje svetišče v njih sredi na veke. Moje prebivališče bo pri njih ter bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo. Tedaj spoznajo narodi, da sem jaz, Gospod, ki posvečujem Izraela, ko bo moje svetišče v njih sredi na veke.

SPEV (Ezek 37, 21.22; Jan 10,16.11)

Glejte, vzamem Izraelove sinove in jih zberem od vseh strani, zedinil jih bom v eno ljudstvo. * In bo ena čreda, en pastir.

Dobri pastir da svoje življenje za ovce. * In bo ena čreda, en pastir.

Sv. Avguštin (354-430), konvertit, škof v Hiponu v Severni Afriki, genij krščanske misli, eden štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov

 

Izraelove gore pomenijo pisatelje Svetega pisma. Tukaj se pasite, če se hočete varno pasti. Karkoli iz tega vira slišite, z veseljem sprejmite; karkoli pride od drugod, pa zavrnite. Da ne boste zašle v megli, poslušajte pastirjev glas. Zbirajte se na gorah Svetega pisma. Tam boste našle srčno veselje, tam ni nič strupenega, nič tujega, sama najboljša paša. Samo pridite, ve, zdrave ovce, pridite in se pasite po Izraelovih gorah.

Ob potokih in po vseh naseljih v deželi. Z gora, ki smo jih omenili, so namreč pritekli potoki evangeljskega oznanjevanja, kajti po vsej zemlji se razlega njihov glas in vsa dežela je eno samo veselo in rodovitno bivališče za ovce.

Na dobri paši jih bom pasel, na gorskih višinah Izraelovih. Tam bodo imele svoje staje, kjer bodo počivale in bodo lahko rekle: »Tu je prijetno.« Lahko bodo priznale: »Tako je. Jasno, ne motimo se!«

Pri Bogu bodo počivale kakor v svojih stajah. Spale bodo, to je, počivale bodo v prijetnem razkošju.

Imele bodo obilno pašo na Izraelovih gorah. Izraelove gore sem že omenil, te dobre gore, h katerim dvigamo oči, da bi nam od tam prišla pomoč. Ali naša pomoč prihaja od Gospoda, ki je ustvaril nebo in zemljo.

Vendar da bi se naše upanje ne ustavljalo pri dobrih gorah zaradi njegove besede: Moje ovce bom pasel na Izraelovih gorah, takoj dodaja: Jaz sam bom pasel svoje ovce. Dvigni svoje oči proti goram, odkoder pričakuješ pomoč, a ne pozabi njega, ki pravi: Jaz bom pasel! Zakaj pomoč ti prihaja od Gospoda, ki je ustvaril nebo in zemljo.

In takole zaključuje: Pasel jih bom po pameti, kakor je prav. Glej, tako samo on pase, po pameti, kakor je prav. Kajti kateri človek je zmožen soditi drugega človeka? Na svetu je nič koliko drznih sodb. Ta, nad katerim smo obupali, se nenadoma spreobrne in zraste v pravega svetnika. Oni drugi, ki smo ga zelo cenili, pa naenkrat odpove in se prelevi v najhujšega grešnika. Ne naš strah ne naša ljubezen nista trdna.

Kaj je danes ta človek, to ve komaj on sam. Pa še on samo za danes, za jutri pa že ne. Potemtakem samo Bog pase po pameti, kakor je prav, ko daje vsakemu, kar mu gre, daje temu eno, drugemu drugo, slehernemu njegov dolžni delež, pa naj bo kakršenkoli. Bog namreč ve, kaj dela. Po pameti in kakor je prav, pase tiste, ki jih je odkupil, ko se je podvrgel sodbi. On torej pase po pameti in kakor je prav.

SPEV (Jan 10,14; Ezek 34,11.13)

Jaz sem dobri pastir * in poznam svoje ovce in moje poznajo mene.

Glej, jaz sam bom skrbel za svoje ovce in bom gledal nanje. Pripeljem jih izmed ljudstev in jih bom pasel * in poznam svoje ovce in moje poznajo mene.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Ognjeno sonce že žari
in vest nam kliče, govori:
Kdo mogel bi v svetlobi tej
ostati v grehu še naprej?

 

Slepote vendar konec je,
ki nam je dolgo vladala,
na krivo pot krenili smo
in žrtve zmote smo bili.

 

Sedaj se v duši nam jasni
in čisti radi bi bili:
nič več zvijač, nič več laži,
nobenih skrivnih del v temi.

 

Ti, Bog, med nami vidiš vse,
kar človek misli in počne;
zato naj duša in telo
v nas danes sveto, čisto bo.

 

Bogu Očetu, slava, čast
in njemu, ki je Sin njegov,
enako Duhu Svetemu,
tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 56   Jutranja molitev v trpljenju

 

Usmili se me, Bog, usmili, *

popolnoma zaupam vate. 

Pod tvoje varstvo se zatekam, *

dokler vihar ne mine.

Kličem na pomoč Boga najvišjega, *

Boga, ki mi izkazuje dobrote. —

 

Naj pošlje pomoč iz nebes in me reši, *

osramoti naj moje preganjalce.

Naj mi izkaže svojo milost *

in svojo naklonjenost.

Živim sredi ljudi, ki so kakor levi, *

najraje bi me požrli.

Njih zobje so kakor sulice in puščíce, *

kakor oster meč je njihov jezik. —

 

O Bog, pokaži se vzvišenega nad nebesa, *

na vso zemljo razširi svoje veličastvo.

 

Mojim nogam so nastavili zanko, *

v nevarnosti je moje življenje.

Na moji poti so skopali jamo, *

naj sami padejo vanjo.  —

 

Moje srce, o Bog, je pripravljeno, *

peti in igrati ti hočem.

Prebúdi se, moja duša; oglasite se, citre in harfa, *

prebuditi hočem jutranjo zarjo.

Gospod, hvalil te bom med narodi, *

prepeval in slavil med ljudstvi.

Do nebes sega tvoja dobrota, *

do oblakov tvoja zvestoba. —

 

O Bog, pokaži se vzvišenega nad nebesa, *

na vso zemljo razširi svoje veličastvo. —

Jer 31,10–14    Sreča odrešenega ljudstva

 

Čujte, narodi, Gospodovo besedo, *

na daljnih otokih oznanjujte:

»Bog je svoje ljudstvo razkropil, pa ga zopet zbere, *

varoval ga bo kakor pastir svojo čredo.« —

 

Gospod je rešil svoje ljudstvo, *

otel ga je iz rok močnejšega.

Zato prihajajo v svetišče hvalit Gospoda, *

da se njegovih dobrot naužijejo.

Radujejo se Božjih darov: žita, vina in olja, *

dróbnice in govedi.

Kakor namakan vrt bo njih življenje, *

pomanjkanje bo za vselej minilo. —

 

Tedaj bodo dekleta veselo rajala, *

vsi, mladi in stari, se bodo veselili.

Gospod bo spremenil njih žalost v veselje, *

v tolažbo in radost njih trpljenje.

Obdáril in poživil bo svoje duhovnike, *

svoje ljudstvo obogatil s svojimi dobrinami. —

Ps 47   Zahvala za čudovito rešitev Božjega ljudstva

 

Velik je Gospod in nad vse slaven, *

v mestu našega Boga je njegova sveta gora.

Njegova sveta gora je prekrasna višina, *

Sion je veselje vse zemlje.

Sionska gora tam na severnem pobočju *

je prebivališče nebeškega vladarja.

V njegovih stolpih se Bog izkazuje *

kot nepremagljiva obramba. —

 

Glej, vladarji so se zbrali, *

da bi ga vsi skupaj napadli.

Ko pa so zagledali mesto, so ostrmeli, *

zmedli so se in se v naglici razbežali.

Obšla jih je groza in zajela tesnoba *

kakor ženo v porodnih bolečinah.

Razbili so se kakor ladje, *

ki jih prevrne vzhodni veter. —

 

V mestu Vsemogočnega zdaj vidimo, kar smo slišali, *

v mestu našega Boga, ki ga je on utrdil za vekomaj.

Kličemo si v spomin, o Bog, tvojo dobroto, *

hvalimo te sredi tvojega svetišča.

Kakor tvoja moč tako sega tvoja hvala do konca zemlje, *

o Bog, tvoja desnica uresničuje pravico.

Vesêli se sionska gora, veselijo naj se naša mesta, *

ker vse po pravici razsojaš. —

 

Preglejte sveto mesto in ga prehodite, *

preštejte njegove stolpe.

Oglejte si njegove utrdbe, pohitite skozi trdnjave, *

da boste mogli oznanjati prihodnjim rodovom:

»Tu je resnično Bog, naš Bog na veke, *

on nas bo vodil vse vekove.« —

Kratko berilo  (Iz 66,1–2)
Tako govori Gospod: Nebo je moj prestol in zemlja podnožje mojih nog. Kakšna je hiša, ki mi jo hočeš sezidati, in kakšen je kraj mojega počivališča? Saj je vse to naredila moja roka, tako je vse to nastalo, govori Gospod. Jaz pa gledam na človeka, ki je ponižen, ki je skesanega srca in se trese pred mojo besedo.

Kličem iz vsega svojega srca: Usliši me, Gospod.
— Kličem iz vsega svojega srca: Usliši me, Gospod.

Tvoje zapovedi hočem spolnjevati.
— Kličem iz vsega svojega srca: Usliši me, Gospod.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Kličem iz vsega svojega srca: Usliši me, Gospod.

Odpev k Hvaljen Gospodu služímo v svetosti in rešil nas bo naših sovražnikov.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Gospodu služímo v svetosti in rešil nas bo naših sovražnikov.

Zahvaljujmo se Kristusu, ki nas razveseljuje s svetlobo tega novega dneva, in mu kličimo:

Ti si se daroval za naše grehe,

– sprejmi naše današnje načrte in dobre sklepe.

Vsak dan razveseljuješ naše oči z novo lučjo,

– zasveti kot svetla zvezda v naših srcih.

Pomagaj nam, da bomo danes do vseh velikodušni

– in bomo mogli posnemati tebe.

Navsezgodaj naj že čutimo tvojo dobroto

– in naj nas ves dan krepi tvoje veselje.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Vsemogočni večni Bog, tvoje veličastvo molimo zjutraj, opoldne in zvečer. Preženi iz našega srca temo greha in povêdi nas k pravi luči, Kristusu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 118,17–24  (III)   Hvala Božji postavi

 

Gospod, ohrani me pri življenju, *

da bom mogel spolnjevati tvoje besede.

Odpri mi oči in spoznal bom, *

kako čudovita je tvoja postava. —

 

Popotnik sem na zemlji, *

ne skrivaj pred mano svojih načrtov.

Moja duša hrepeni po tvoji volji, *

o da bi jo mogel vselej spoznati. —

 

Prevzetne opominjaš, da bodo nesrečni, *

če zapustijo tvoje zapovedi.

Vzemi od mene sramoto in zaničevanje, *

ker spolnjujem tvoje odredbe. —

 

Tudi če se veljaki združijo v boju zoper mene, *

ne bom nehal spolnjevati tvojih zapovedi.

Tvoji ukazi so moje veselje, *

tvoji zakoni so mi svetovalci. —

Ps 24   Prošnja za odpuščanje grehov in rešitev

Gospod, z vso dušo se obračam k tebi, *

naj ne bom razočaran, ko vate zaupam.

Naj se moji sovražniki ne veselijo moje nesreče, *

saj kdor v tebe upa, ne pride v sramoto.

Osramočen bo in razočaran, *

kdor se ti lahkomiselno izneveri. —

 

Gospod, pokaži mi svojo voljo, *

vodi me po svoji poti.

Naj živim iz tvoje resnice, *

v njej me poúči.

Ti si moj Bog in moj rešitelj, *

neprestano zaupam vate. —

 

Gospod, spomni se svojega usmiljenja *

in svoje dobrote, ki ostane na veke.

Pozabi zablode moje mladosti in moje prestopke, *

izkaži mi svojo usmiljeno ljubezen. —

 

Gospod je pravičen in dober, *

tiste, ki zaidejo, spet nazaj pripelje.

Krotke vodi v pravičnosti, *

ponižne uči prav živeti. —

 

Gospod je poln ljubezni in zvestobe *

do vseh, ki spolnjujejo njegove zapovedi.

Gospod, odpústi moj greh, čeprav je velik, *

saj si dober in usmiljen. —

Gospod razodeva svojo voljo *

vsem, ki ga spoštujejo.

Ti bodo sami uživali srečo *

in njih potomci bodo z njo obdarovani. —

 

Gospod je zaupen s tistimi, ki se ga bojijo, *

njim razodeva svojo zavezo.

Moje oči so vedno uprte v Gospoda; *

on mi rešuje noge iz zanke. —

 

Ozri se name in se me usmili, *

ker sem ubog in osamljen.

Olajšaj moje srčne bolečine, *

iz moje stiske me reši. —

 

Poglej mojo bedo in nadlogo, *

odpusti vse moje pregrehe.

Poglej, koliko je mojih sovražnikov *

in kako me črtíjo. —

 

Varuj moje življenje in me reši, *

nate se obračam, naj ne bom razočaran.

Nedolžnost in poštenost naj me varujeta, *

Gospod, vate zaupam. —

 

O Bog, reši svoje ljudstvo *

iz vseh njegovih stisk in nevarnosti. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Pesem med letom 

Kako mogočen si, Gospod,
ustvaril vse si, kar živi.
V vodah življenje se množi,
rastlinje klije in brsti.

 

Živalim, ki v vodah živé,
in tem, ki v zraku letajo,
vsem skupen je v davnini rod,
različna jim je dana pot.

 

Tvoj Sin nas vse odrešil je,
zato nas vse, ki tvoji smo,
obvaruj padca grešnega
in zla trpljenja večnega.

 

Obvaruj nas prevzetnosti,
saj z njo začno se padci vsi,
in daj nam vsem zaupanja
in vsem poguma vedrega.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 29   Zahvala za rešitev iz smrtne stiske

 

Gospod, slavim te, ker si me rešil *

in se sovražniki ne morejo veseliti moje nesreče.

Gospod, moj Bog, ko sem te klical, *

si me dvignil in ozdravil.

Gospod, otel si me smrti, *

rešil si me smrtne nevarnosti. —

 

Pojte Gospodu, njegovi zvesti, *

njegovo sveto ime slavite.

Le malo časa traja njegova nevolja, *

njegova dobrohotnost pa vse življenje.

Zvečer žalujemo in jokamo, *

zjutraj pa vstanemo z veselim petjem. —

 

Ko se mi je dobro godilo, sem rekel: *

»Nikoli ne bom omahnil.«

Gospod, dokler sem v milosti pri tebi, *

sem trden kot gora.

Ko pa odtegneš svojo milost od mene, *

žalostno propadem.

Gospod, tebe kličem, *

moj Bog, usmiljenja te prosim. —

 

Ali ti ne bom dajal večje slave z življenjem *

kakor s trohnenjem v grobu?

Ali bi te moj prah mogel bolje slaviti *

in tvojo resnično moč glasneje oznanjati?

Gospod, poslušaj me in se me usmili; *

pridi vendar in mi pomagaj. —

 

Moje žalovanje si spremenil v veselje, *

odvzel si mi žalno obleko, me povedel na rajanje.

Naj ti moja duša ne neha prepevati: *

Gospod, moj Bog, hvalil te bom vekomaj. —

Ps 31   Neskončno Božje usmiljenje

 

Blagor človeku, ki mu je krivda izbrisana *

in so mu grehi odpuščeni.

Blagor človeku, ki mu Gospod ne prišteva hudobije *

in je njegova vest pomirjena. —

 

Dokler se ti nisem izpovedal, *

me je neprestano grizla zavest moje krivde. 

Dan in noč sem vedno bolj občutil težo tvoje roke, *

slabel sem kot v poletni vročini. —

 

Potem pa sem ti svoj greh izpovedal *

in nisem več prikrival svoje krivde.

Rekel sem: »Priznavam svojo krivdo Gospodu« *

in ti si mi odvzel breme mojega greha. —

 

Zato te vsak, ki veruje v tebe, *

prosi ob pravem času.

Nesreče, ki pridrvijo kot deroče vode, *

mu ne morejo blizu.

Ti si moje zavetje, obvaroval me boš stiske, *

navdal me boš z veseljem ob rešitvi. —

 

Govoriš mi: »Poučil te bom in ti pokazal pota, *

po katerih moraš hoditi.

S svojim pogledom te bom spremljal *

in ti dajal nasvete.

Tako ne boš kakor žival, ki nima razuma *

in potrebuje uzdo in brzdo, da jo krotijo.« —

 

Hudobne stiskajo mnoge nadloge, *

Gospod pa ljubi tiste, ki vanj zaupajo.

Pravični, veselite in radujte se v Gospodu, *

vriskajte vsi, ki ste v srcu pošteni. —

Raz 11,17–18;12,10b–12a  O Božji sodbi

 

Zahvaljujemo se ti, Gospod, Bog vsemogočni, *

ti si in si bil in prideš.

Prevzel si svoje mogočno vladarstvo *

in začel kraljevati. —

 

Narodi so se razjezili, *

a prišla je tvoja jeza in dan, da se sodijo mrtvi,

da prejmejo plačilo tvoji služabniki, preroki in sveti *

in vsi, ki se bojijo tvojega imena, mali in veliki. —

 

Zdaj se je uresničilo zveličanje, moč in kraljevanje *

našega Boga in oblast njegovega Kristusa.

Premagan je bil tožnik naših bratov, *

ki jih je noč in dan tožil pred našim Bogom. —

 

Premagali so ga s krvjo Jagnjeta *

in z besedo svojega pričevanja.

Niso tako ljubili svojega življenja, *

da bi se bali umreti.

Zato se radujte, nebesa *

in vsi, ki v njih prebivate. —

Kratko berilo  (1 Pt 1,6–9)
Radujte se, če je treba zdaj nekaj časa v raznoterih preskušnjah trpeti bridkosti, da se preskušnja vaše vere – mnogo dragocenejša od zlata, ki je minljivo, pa se v ognju preskuša – skaže v hvalo in slavo in čast ob razodetju Jezusa Kristusa. Njega ljúbite, čeprav ga niste videli; vanj sedaj verujete, čeprav ga ne vidite, in se radujete v neizrekljivem in veličastnem veselju, ker dosegate namen svoje vere: zveličanje duš.

Gospod nas je hranil z najboljšo pšenico.
— Gospod nas je hranil z najboljšo pšenico.

Z medom iz skale nas je nasičeval.
— Gospod nas je hranil z najboljšo pšenico.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Gospod nas je hranil z najboljšo pšenico.

Odpev k Moja duša Gospod je mogočne vrgel s prestola in povišal nizke.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Odpev k Moja duša Gospod je mogočne vrgel s prestola in povišal nizke.

Bog nam pomaga, vse naše upanje je na njem zgrajeno; hvalímo ga in pobožno prosímo:

Gospod, naš Bog, ti si s svojim ljudstvom sklenil večno zavezo,

– daj, da bomo vedno obnavljali spomin na tvoja čudovita dela.

Vse duhovnike in druge služabnike Cerkve spopolnjuj v svoji ljubezni

– in ohranjaj v edinosti duha z vezjo miru vse svoje verne.

Pri delu za napredek zemeljske domovine naj ne pozabimo nate,

– da se ne bodo zaman trudili tisti, ki gradijo.

Pošlji delavcev na svojo žetev,

– da bodo vsi narodi slavili tebe.

Naše rajne sorodnike in dobrotnike pridruži svetnikom

– in tudi nas nekoč sprejmi med svoje blažene.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
O Bog, ti razsvetljuješ noč in po tvojem načrtu za temo spet zasije dan. Daj nam preživeti to noč brez zalezovanja hudega duha, da se ti bomo zjutraj zahvaljevali.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Pesem 

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

Ps 15   Slavospev Bogu posvečenih

 

Odpev  V zaupanju v Boga bom varno počival.

Varuj me, Gospod, k tebi se zatekam, *

ti si moj Bog, zame sreče ni brez tebe. —

 

Zelo spoštujem tebi zveste *

in cenim poštene na zemlji.

Tisti, ki hodijo za tujimi bogovi, *

si sami množijo bolečine.

Ne bom daroval krivim bogovom, *

ne omadeževal z njihovimi imeni svojih ustnic. —

 

Gospod, ti si moj delež in moje veselje, *

ti vodiš mojo usodo.

Ako imam tebe, sem srečnejši in bogatejši *

kakor tisti, ki so mu odmerili najlepše posestvo.

Slavim te, Gospod, za to spoznanje, *

še ponoči me vest opominja k ljubezni do tebe.

Gospod, tebe imam vedno v svojih mislih, *

dokler boš ti ob meni, ne bom omahnil.

Zato se veseli moje srce in raduje moja duša, *

a tudi moje telo bo počivalo varno. —

 

Moje življenje se ne bo končalo v grobu, *

svojemu služabniku ne boš dal strohneti.

Pokazal mi boš pot življenja, polnost veselja pri sebi, *

večne radosti na svoji desnici. —

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev  V zaupanju v Boga bom varno počival.

 

Kratko berilo (1 Tes 5,23)

Sam Bog miru naj vas popolnoma posveti ter ohrani v popolnosti vašega duha, vašo dušo in vaše telo brez graje ob prihodu našega Gospoda Jezusa Kristusa.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Gospod, naš Bog, utrujeni smo od dela današnjega dneva. Okrepčaj nas z mirnim spanjem, da se bomo s tvojo pomočjo spočili in ti služili s telesom in dušo.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

O Gospa moja, o Mati moja, tebi se vsega darujem;
in da se ti vdanega skažem, ti danes posvetim:
svoje oči, svoja ušesa, svoja usta in svoje srce, sebe popolnoma vsega.
Ker sem torej tvoj, o dobra Mati, varuj me, brani me kakor svojo last in posest. Amen.