Brevir za 24. marec 2020

Gospod, odpri moje ustnice,

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, *

njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.

Sredi morja mu je dal močne temelje *

in ga utrdil nad vodami.

Kdo pojde na Gospodovo goro, *

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu, *

ne misli hudega in ne snuje prevare.

Ta bo prejel blagoslov od Gospoda *

in plačilo Boga, svojega odrešenika.

To je rod tistih, ki te iščejo, *

ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod, močni in silni, mogočni v boju.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod vesolja, on je kralj veličastva.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

 

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

Ugoden, bratje, zdaj je čas,
nam dobri Bog ga je poslal,
da bi ozdravil bolni svet
z zdravilom posta, zmernosti.

 

Zdaj dnevi so zveličanja,
od Kristusa ožarjeni,
ko z grehom srca ranjena
se z zmernostjo prenavljajo.

 

Pomagaj nam, o dobri Bog,
da vztrajamo v spokornosti
in srečno vsi tja pridemo,
kjer večna bo velika noč.

 

Trojica sveta, naj slavi
te vse vesoljstvo in časti,
naj duh očiščen, prenovljen
ti poje novo hvalnico. Amen.

Ps 101 Izseljenčeve želje in prošnje

Gospod, usliši mojo molitev, *

moj klic naj pride k tebi.

Ne skrivaj zdaj pred menoj svojega obličja, *

ko me gorje tako stiska.

Skloni se k meni; *

ko te kličem, me naglo usliši.  —

 

Kot dim se izgubljajo moji dnevi, *

moje telo izgoreva kakor v ognju.

Volja mi gine, kot se suši trava, *

še jesti se mi ne ljubi.

Od svojega silnega trpljenja *

sem postal kost in koža. —

 

Podoben sem osamljeni ptici, *

postal sem kot skovir v razvalinah.

Brez sna sem in vzdihujem *

kakor zapuščen vrabec na strehi.

Neprestano se mi rogajo sovražniki, *

nasprotniki me obkladajo z žalitvami. —

 

Moj kruh ima okus po pepelu, *

moja pijača se meša s solzami.

Kakor me je prej tvoja milost povzdignila visoko, *

tako me je zdaj moj greh globoko ponižal.

Moji dnevi se nagibajo k zatonu, *

venem kakor pokošena trava. —

Gospod, ti ostaneš na veke, *

tvoja slava traja vekomaj.

Bodi milostljiv svojemu svetemu mestu, *

prišla je ura, da se ga usmiliš.

Tvoji zvesti ljubijo še njegove kamne, *

smilijo se jim njegove razvaline. —

 

Tvoje ime bodo častili tuji narodi, *

vsi vladarji zemlje tvojo vsemogočnost,

ker bo Gospod spet pozidal Sion *

in se prikazal v svojem veličastvu.

Tedaj bo uslišal molitev siromakov, *

ne bo zavrgel njihovih prošenj. —

 

Naj se zapiše za prihodnje rodove, *

naj ljudstvo, ki bo šele rojeno, hvali Gospoda:

Gospod se je ozrl s svojega vzvišenega svetišča, *

z nebes je pogledal na zemljo.

Slišal je zdihovanje jetnikov, *

na smrt obsojene je rešil.

Naj odmeva Gospodovo ime na Síonu, *

njegovo veličastvo naj hvalijo v Jeruzalemu,

ko se bodo zbrala ljudstva in kraljestva, *

da bi služila Gospodu. —

Gospod je moje moči zlomil sredi pota, *

skrajšal je moje dneve.

Moj Bog, ne daj, da bi umrl v najlepših letih, *

saj ti preživiš vse rodove.

V začetku si ustvaril zemljo, *

tudi nebo je tvoje delo.

Oba bosta prešla, ti pa ostaneš, *

kakor oblačilo se vse postara.

Kakor obleko, ki se menja, boš vse zamenjal, *

vse bo preminilo.

Ti pa si vedno isti *

in tvoja leta nimajo konca.

Naši potomci bodo prebivali tukaj, *

tudi njihovi otroci bodo srečni v tvojem varstvu. —

- Zdaj je čas milosti,

- zdaj so dnevi zveličanja.

 

Gospod je govoril Mojzesu: »Govori vsej občini Izraelovih sinov in jim povej: ,Bodite sveti, kajti jaz, Gospod, vaš Bog, sem svet! Vsak spoštuj svojo mater in svojega očeta. Praznujte moje sobote; jaz, Gospod, sem vaš Bog! Ne obračajte se k malikom in ne delajte si ulitih bogov; jaz, Gospod, sem vaš Bog! Če darujete mirovno daritev Gospodu, jo darujte tako, da mu boste všeč! Tisti dan, ko jo darujete, in naslednji dan, jo použijte; kar pa ostane do tretjega dne, sežgite v ognju! Če bi se vendar uživala tretji dan, velja za pokvarjeno, ne bo to všečno. Kdor to je, ga zadene krivda, ker je oskrunil, kar je bilo Gospodu posvečeno: tak naj bo iztrebljen izmed svojega ljudstva.

Kadar spravljate žetev svoje dežele, ne požanji do skrajnega roba svojega polja in po svoji žetvi ne paberkuj! Tudi v svojem vinogradu ne paberkuj in osutih jagod svojega vinograda ne pobiraj; to pusti ubogemu in tujcu; jaz, Gospod, sem vaš Bog!

Ne kradite in ne lažite in ne varajte drug drugega! Ne prisegajte po krivem pri mojem imenu in ne skruni imena svojega Boga; jaz sem Gospod!

Ne varaj svojega bližnjega in ne ropaj; dninarjevo plačilo naj ne ostaja pri tebi do jutra! Ne preklinjaj glušca in slepemu ne nastavljaj spotikljaja; boj se svojega Boga; jaz sem Gospod!

Ne delajte krivice v sodbi; ne bodi pristranski z ubožcem in ne ugodljiv mogočnežu: pravično sodi svojega bližnjega! Ne hodi kot opravljivec med svojim ljudstvom in ne strezi svojemu bližnjemu po življenju; jaz sem Gospod!

Ne sovraži brata v svojem srcu; odkrito posvari svojega bližnjega, da si zaradi njega ne nakoplješ greha! Ne bodi maščevalen in zamerljiv proti sinovom svojega ljudstva, ampak ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe; jaz sem Gospod!

Ne obračajte se na duhove mrtvih in ne povprašujte vedeževalcev! Oskrunili bi se z njimi; jaz, Gospod, sem vaš Bog!

Pred sivo glavo vstani in spoštuj osebo starega človeka in boj se svojega Boga; jaz sem Gospod!

Če biva tujec pri vas v deželi, ga ne zatirajte! Tujec, ki biva med vami, vam bodi kakor rojak iz vaše sredine! Ljubi ga kakor sam sebe! Kajti tujci ste bili v egiptovski deželi. Jaz, Gospod, sem vaš Bog!

Ne delajte krivice v sodbi, pri dolgostni meri, pri uteži in pri votli meri! Imejte pravično tehtnico, pravične uteži, pravično efo in pravičen hin! Jaz, Gospod, sem vaš Bog, ki sem vas izpeljal iz egiptovske dežele!

Držite se torej vseh mojih postav in vseh mojih zapovedi ter jih spolnjujte; jaz sem Gospod!'«

SPEV (Gal 5, 14.13; Jan 13, 34)

Vsa postava se dopolnjuje v eni besedi: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe. * Služite drug drugemu z ljubeznijo.

Novo zapoved vam dam: Ljubite se med seboj! Kakor sem vas jaz ljubil, se tudi vi ljubite med seboj. * Služite drug drugemu z ljubeznijo.

Sv. Leon Veliki (papež od 440-461), pisec številnih pisem in govorov, iz katerih odsevata dobrota in jasen nauk

 

Gospod govori v Janezovem evangeliju: Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako boste imeli ljubezen med seboj, in v pismu istega apostola beremo: Preljubi, ljubimo se med seboj, ker je ljubezen iz Boga; in vsakdo, ki ljubi, je iz Boga rojen in Boga pozna. Kdor ne ljubi, Boga ne pozna, zakaj Bog je ljubezen.

Naj verniki torej preiščejo srca in naj v odkritem izpraševanju presodijo najgloblja čustva svojega srca. Če jim vest pravi, da so vendarle storili nekaj del ljubezni, naj ne dvomijo, da Bog prebiva v njih. Če pa bi bili radi še bolj pripravljeni na sprejem takega gosta, naj si še bolj vztrajno prizadevajo za dela usmiljenja. Če je namreč Bog ljubezen, ne sme ljubezen poznati nobene meje, ker božanstva nikakor ni mogoče omejiti.

Čeprav je, predragi, vsak čas primeren, da izkazujemo dobroto ljubezni, vendar nas k temu prav posebno spodbujajo sedanji dnevi. Tisti, ki želijo dočakati veliko noč v svetosti duše in telesa, naj si skušajo pridobiti predvsem to milost, ki vsebuje v bistvu vse kreposti in pokrije množico grehov.

Zato, ko se pripravljamo na praznovanje nad vse vzvišene skrivnosti, s katero je kri Jezusa Kristusa zbrisala naše grehe, pripravimo najprej daritve usmiljenja. Tako bomo tudi mi dali tistim, ki so se morda zoper nas pregrešili, to, kar je nam izkazala božja dobrota.

Naj se pokaže v nas večja blagohotnost do vseh ubogih in tistih, ki jih tarejo razne bridkosti. Tako se bo glas mnogih dvigal v zahvalo Bogu in bomo s svojim postom pomagali nasititi tiste, ki trpijo pomanjkanje. Nobena pobožnost ne razveseljuje Gospoda bolj kakor tista, ki vodi k izkazovanju dobrot ubogim, in kjer najde skrb za usmiljenje, tam spozna podobo svoje dobrotljivosti.

Ne bojmo se, da bi nam pri taki radodarnosti zmanjkalo bogastva, kajti že dobrota sama je veliko bogastvo in ne more zmanjkati snovi za darežljivost tam, kjer Kristus hrani in se nasičuje. Pri vsem tem opravilu deluje tista roka, ki dela z lomljenjem kruh večji in ga potem še z delitvijo množi.

Brez skrbi in vesel naj bo delivec miloščine, ker bo takrat najbolj obogatel, ko bo zase najmanj ohranil. Saj je rekel apostol Pavel: Oni pa, ki daje sejavcu seme in kruha za živež, bo dal in pomnožil vaše seme ter povečal sadove vaše pravičnosti v Kristusu Jezusu, našem Gospodu, ki živi in kraljuje z Očetom in Svetim Duhom vekomaj. Amen.

SPEV (Lk 6, 38; Kol 3,13)

Dajajte in se vam bo dalo: * dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo dali v naročje.

Kakor je Gospod vam odpustil, tako tudi vi. * Dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo dali v naročje.

Slavimo Gospoda.

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

 

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

O Kristus, prava luč sveta,
preženi vso temo srca,
krepost naj v dušah se blešči,
ko spet začenja se nov dan.

 

Ko daješ milosti nam čas,
spokornega še daj duha,
v dobroti spreobrni vse,
ki čakaš nas usmiljeno.

 

O daj, da spokorimo se
vsaj malo, in odpusti nam,
saj večji si v usmiljenju,
kot grehi vsega so sveta.

 

Tvoj pride dan, Gospod, tvoj dan,
ko vse na novo zacvete,
naj veselimo se ga vsi,
ker prenovljeni bomo v njem.

 

Trojica sveta, naj slavi
te vse vesoljstvo in časti,
naj duh očiščen, prenovljen
ti poje novo hvalnico. Amen.

Ps 100 Molitev dobrega vladarja

 

Opeval bom ljubezen in pravico, *

Gospod, poslušaj mojo pesem.

Ljubim življenje brez graje, *

pridi in mi pomagaj. —

 

Doma bom ohranil srce čisto, *

ne bom prenašal, kar je zlo in krivično.

Kdor dela hudo, ne bo obstal pri meni, *

ker sovražim hudobijo. —

 

Ne maram izprijenega človeka, *

hudobnega nočem poznati.

Kdor svojega bližnjega skrivaj obrekuje, *

bo moral pred menoj umolkniti.

Kdor se baha in razkazuje, *

ne bo ostal v moji družbi. —

 

Moje oči se ozirajo na zveste v deželi, *

da bi jih poklical v svojo službo.

Kdor hodi po poštenih potih, *

naj mi pomaga pri delu.

V moji hiši ne bo prebival, *

kdor snuje prevaro.

Kdor ima v ustih lažnive besede, *

ne bo ostal v moji navzočnosti.

Dan za dnem bom preganjal hudobijo v deželi, *

tako bom rešil Gospodovo mesto. —

Dan 3,26.27.29.34-41 Azarijeva molitev v ognjeni peči

 

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

hvale vreden in slaven na veke.

Pravično si ravnal z nami, *

karkoli si nam storil.

Pregrešili smo se in delali hudo, *

odstopili smo od tebe in veliko grešili. —

 

Prosimo, ne zavračaj nas za zmeraj, *

to bo v slavo tvojega imena.

Ne razdiraj svoje zaveze, *

ne odteguj nam svojega usmiljenja.

Spomni se nas zaradi Abrahama, svojega ljubljenca, *

zaradi svojih svetih služabnikov Izaka in Jakoba. —

 

Obljubil si jim, da jih boš namnožil kakor zvezde na nebu, *

in njihov zarod kakor pesek ob morski obali.

Postali pa smo manjši od vseh narodov, *

ponižani smo zdaj po vsej zemlji zaradi svojih grehov. —

 

Zdaj nimamo ne kralja ne preroka *

ne voditelja ne žgalne daritve.

Ni klavne ne jedilne daritve ne kadila *

in ne kraja, kjer bi pred teboj darovali prvine.

O da bi pri tebi našli milost *

in bi nas sprejel skesane in ponižne.

Kakor neštevilne žgalne daritve *

naj velja danes pred teboj naša daritev.

Naj ti bo prijetna, *

naj ne bomo osramočeni, ko vate zaupamo. —

 

Zdaj hodimo za teboj z vsem srcem, *

ljubimo te in iščemo tvojo naklonjenost. —

Ps 143,1–10   Molitev za zmago in mir

 

Slavim te, Gospod, moje pribežališče, *

ti me usposabljaš za boj s sovražnikom.

Ti si moj dobrotnik in varuh, *

moja obramba, moj osvoboditelj.

Vate zaupam, moje zavetje, *

ti mi podvrzi vsa ljudstva. —

 

Gospod, kaj je človek, da se zanj meniš, *

sin človekov, da nanj misliš?

Človek je kakor veter, ki mine, *

njegovi dnevi so kot senca, ki preide. —

 

Gospod, odpri nebo in nastopi, *

dotakni se gorá in se bodo kadile.

Zaženi blisk in razkropi sovražnike, *

tvoje ognjene puščice naj jih zbegajo.

Stegni svojo roko z višave in me osvobodi, *

iz velikih vodá me reši in iz roke tujcev.

Njihova usta govorijo lažnivo, *

njih desnica krivo prisega. —

 

O Bog, zapel ti bom novo pesem, *

s harfo na deset strun jo bom spremljal.

Saj ti deliš vladarjem zmago *

in rešuješ mene, svojega služabnika. —

Blagor človeku, ki skrbi za ubogega.
— Blagor človeku, ki skrbi za ubogega.

Gospod ga osrečuje na zemlji.
— Blagor človeku, ki skrbi za ubogega.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Blagor človeku, ki skrbi za ubogega.

Odpev k Hvaljen Tisti, ki me je ozdravil, mi je rekel: Vzemi svojo posteljo in pojdi v miru.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Tisti, ki me je ozdravil, mi je rekel: Vzemi svojo posteljo in pojdi v miru.

Hvala Bogu Očetu, ki nam je dal edinorojenega Sina, učlovečeno Besedo, da nam je hrana in življenje. Prosimo ga:

V postnem času naj pogosteje poslušamo Božjo besedo,

– da bomo vedno slavili Kristusa, ki je naše rešenje.

Tvoj Sveti Duh naj nas uči,

– da bomo znali ljudi, ki dvomijo in blodijo, voditi k resnici in dobroti.

Pomagaj nam Kristusovo skrivnost globlje razumeti

– in jo s svojim življenjem jasneje izražati.

Svojo Cerkev v teh dnevih milosti očisti in prenovi,

– da bo vedno bolj zate pričala.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

 

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

V tej uri Kristus je razpet
na križu klical: Žejen sem.
Naj žejo po pravičnosti
zbudi nam, ki ga molimo.

 

Naj glad po njem začutimo,
ki nas s seboj nasitil bo.
Naj duša grehe zamrzi,
po čednosti zahrepeni.

 

Ljubezen Svetega Duha
naj naša srca prepoji,
telesa strast naj ohladi
in dušo mlačno razžari.

 

Prosímo vdano Kristusa,
Očeta in obeh Duha:
Trojica sveta, močni Bog,
usmili vsega se svetá. Amen.

Ps 118,137–144  (XVIII)   Hvala Božji postavi 

 

Pravičen si, Gospod, pravičen, *

tvoje sodbe so prave. 

Kar si določil, je vse pravično, *

vse trdna in čista resnica. —

 

Žalosten sem in ogorčen, *

ker moji nasprotniki pozabljajo tvoje besede.

Tvoja govorica, Gospod, je čista in jasna *

in jaz, tvoj služabnik, jo ljubim. —

 

Majhen sem in preziran, *

a tvojih zapovedi ne pozabljam.

Tvoja pravičnost je večna pravičnost, *

tvoji zakoni so sama resnica. —

 

Zadeli sta me nadloga in stiska, *

a tvoje zapovedi so mi v veselje.

Tvoji zakoni so pravilni na veke, *

pouči me in bom znal prav živeti. —

Ps 87   Molitev v hudi bolezni

Gospod, moj Bog, ves dan vpijem, *

tudi ponoči tožim.

Naj pride k tebi moja molitev, *

prisluhni moji prošnji. —

 

Moja duša je polna bridkosti, *

moje življenje se bliža smrti.

Za umirajočega me imajo, *

mislijo, da sem z močmi pri kraju.

Med mrtve so me že prišteli, *

sem kakor tisti, ki ležijo v grobovih.

Zdi se mi, da se jih več ne spominjaš, *

da ne skrbiš več zanje. —

 

Pahnil si me v globoko jamo, *

v temo in zapuščenost.

Trdo me je zadela tvoja desnica, *

zgrnile so se name vse bolečine. —

Moji prijatelji so me zapustili, *

moja bolezen se jim gnusi. 

Zaprtega me imajo in nikamor ne morem, *

oči mi medlijo od hudega.

Gospod, ves dan vzdihujem, *

svoje roke stegujem k tebi. —

 

Ali moreš storiti za mrtve več kot za žive, *

ali naj mrliči vstanejo in te hvalijo?

Ali v grobu govorijo o tvoji dobroti *

in v kraljestvu smrti o tvoji zvestobi?

Mar se v smrtni temi razodevajo tvoja čuda *

in v deželi pozabljenja tvoja ljubezen? —

 

Moj Bog, na ves glas te kličem, *

že zjutraj se dviga k tebi moja molitev.

Zakaj me tako dolgo ne pogledaš *

in skrivaš svoje obličje pred mano?

Mučim se nesrečen od mladosti, *

prenašam težke bolezni in hiram.

Hudo si me preskušal s trpljenjem, *

strahovi so me zagrinjali kakor divje vodovje.

Zapustili so me prijatelji in znanci, *

pozabljen sem ostal v smrtni stiski. —

Sklepna prošnja
Molimo. Gospod Bog, molitve in žrtve tega postnega časa naj pripravijo srca tvojih vernih, da bomo prejeli velikonočno milost v pravi duhovni ubranosti in oznanili veselo vest našega odrešenja.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Slavimo Gospoda.

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

 

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

Kar Izaija govori,
v Devici se zares zgodi:
oznani angel ji, pove:
Duh Sveti bo obsenčil te.

Kar praviš, naj se mi zgodi,
tako Marija govori
in tisti, ki ves svet drži,
pod čistim srcem zdaj živi.

Kar Adam je nekoč grešil,
Bog – človek sam je zadostil;
kar prvega napuh zgubi,
ponižnost drugega dobi.

Slavimo Kristusa Boga,
Sinú Očeta večnega,
ki ga Devica zdaj spočne
po moči Svetega Duha. Amen.

Ps 112 Gospodovo ime je hvale vredno

 

Hvalite Gospoda vsi, ki mu služite, *

hvalite ga in slavite.

Gospodovo ime naj bo slavljeno *

zdaj in na veke. —

 

Gospodovo ime naj bo hvaljeno *

od sončnega vzhoda do zahoda.

Gospod je vzvišen nad vse narode, *

njegovo veličastvo se dviga nad nebesa.

Kdo je enak Gospodu, našemu Bogu? *

Vzvišen je nad nebo in zemljo. —

 

Iz prahu dviga siromaka, *

iz blata povišuje ubožca.

Sprejme ga med izvoljene, *

med kneze svojega ljudstva.

Nerodovitni daje, da ima družino *

in je vesela mati med svojimi otroki. —

Ps 147 Jeruzalem znova pozidan

 

Hvali Gospoda, Jeruzalem, *

hvali svojega Boga, o Sion. —

 

Utrdil je zapahe pri tvojih vratih, *

blagoslovil tvoje otroke v tebi.

Tvoji deželi daje živeti v miru, *

hrani te z najboljšo pšenico.

Na zemljo pošilja svojo besedo, *

njegovo oznanilo se hitro širi. —

 

Snežno odejo razgrinja kot volno, *

kakor pepel potresa slano.

Točo siplje kot drobtine kruha, *

kaj more obstati pred njegovim mrazom?

Na njegovo besedo pa se vse raztaja, *

veter zaveje in stečejo vode. —

 

Svojemu ljudstvu je oznanil svojo besedo, *

zakone in zapovedi svojim izvoljenim.

Tako ni storil nobenemu narodu, *

ni jim razodel svoje postave. —

Flp 2,6–11 Kristus je Božji služabnik

 

Jezus Kristus je bil v božjem sijaju, *

a ni ljubosumno varoval enakosti z Bogom.

Sam sebe je izničil, *

podobo hlapca je vzel nase.

Ljudem je postal podoben *

in bil po zunanjosti kakor človek.

Ponižal se je in je bil pokoren, *

pokoren do smrti, smrti na križu. —

 

Zato ga je Bog povišal *

in mu dal ime, ki je nad vsa imena.

V Jezusovem imenu se zato pripogne vsako koleno *

v nebesih, na zemlji in pod zêmljo.

Vsi jeziki naj priznajo Jezusa Kristusa za Gospoda *

v slavo Boga Očeta. —

Kratko berilo  (1 Jn 1,1–2)
Kar je bilo od začetka, kar smo slišali, kar smo s svojimi očmi videli, kar smo gledali in so naše roke otipale, o Besedi življenja, to življenje se je razodelo in smo ga videli. Spričujemo ter vam oznanjamo večno življenje, ki je bilo pri Očetu in se nam je razodelo.

Jésejeva korenina je vzcvetela, zvezda je vzšla iz Jakoba.
— Jésejeva korenina je vzcvetela, zvezda je vzšla iz Jakoba.

Devica je rodila Rešitelja.
— Jésejeva korenina je vzcvetela, zvezda je vzšla iz Jakoba.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Jésejeva korenina je vzcvetela, zvezda je vzšla iz Jakoba.

Odpev k Moja duša Sveti Duh bo prišel nadte, Marija, in moč Najvišjega te bo obsenčila.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Odpev k Moja duša Sveti Duh bo prišel nadte, Marija, in moč Najvišjega te bo obsenčila.

Večni Oče je danes po angelu Mariji oznanil naše odrešenje. Zaupno ga prosimo:

Devico Marijo si izbral, da bi bila mati tvojemu Sinu,

– usmili se vseh, ki pričakujejo njegovo odrešenje.

Po Gabrijelovih ustih si Mariji oznanil mir in veselje,

– podeli vsemu svetu resnični mir in srečo zveličanja.

S privoljenjem Marije, ponižne dekle, in po delovanju Svetega Duha se je tvoja Beseda naselila med nami,

– pripravi naša srca, da bomo sprejeli Kristusa, kakor ga je sprejela Devica Marija.

Oziraš se na nizke in lačne napolnjuješ z dobrotami,

– dvigni potlačene, pridi na pomoč ubogim, pomagaj umirajočim.

O Bog, pri tebi ni nič nemogoče in delaš čudeže,

– sprejmi nas k sebi, ko boš obudil mrtve poslednji dan.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

 

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

 

Ps 4 Večerna zahvala Bogu

 

1 Odpev Usmili se me, Gospod, in usliši mojo molitev.

 

Pravični Bog, usliši me, ko te kličem v stiski: *

usmili se me in usliši mojo molitev. —

 

Ljudje, doklej boste zakrknjeni, *

zakaj ljubite nečimrnost in prevaro?

Vedite, da Bog čudovito varuje svoje prijatelje, *

tudi mene bo uslišal, ko ga kličem. —

 

Bojte se Boga in nikar ne grešite, *

preden zaspite, mislite nanj v sveti tihoti.

V njegove roke se vdano izročite *

in zaupajte v Gospoda. —

 

Mnogi govorijo: »Kje najdemo srečo?« *

Gospod, pokaži, da je ta samo v tebi.

Ti me osrečuješ z večjim veseljem *

kot vse zemeljske dobrine in užitki. —

 

V miru naj hitro zaspim in počivam, *

saj me ti, moj Bog, skrbno varuješ.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

1 Odpev Usmili se me, Gospod, in usliši mojo molitev.

 

2 Odpev V nočnih urah slavite Gospoda.

 

Ps 133 Večerna molitev v svetišču

 

Slavite zdaj Gospoda, *

vsi Gospodovi služabniki.

Vi, ki služite v njegovi hiši v nočnih urah, *

dvigajte roke k Svetemu in ga slavite. —

 

Iz svetišča naj se razliva blagoslov Gospoda, *

ki je ustvaril nebo in zemljo.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

2 Odpev V nočnih urah slavite Gospoda.

 

Kratko berilo (5 Mz 6,4–7)

Poslušaj, Izrael: Gospod je naš Bog, Gospod edini. Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vso močjo! Te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu. Zabičuj jih svojim otrokom ter govori o njih, ko bivaš v svoji hiši ali ko hodiš po poti, ko se ulegaš ali ko vstajaš.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Vsemogočni Bog, obišči nas to noč in odženi od tega bivališča vsa zalezovanja hudega duha. Tvoji sveti angeli naj bodo pri nas in nas varujejo v miru in tvoj blagoslov naj bo vedno z nami.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Angel Gospodov je oznanil Mariji – in spočela je od Svetega Duha.
Zdrava, Marija …
Glej, dekla sem Gospodova – zgodi se mi po tvoji besedi. Zdrava, Marija …
In Beseda je meso postala – in med nami prebivala. Zdrava, Marija …
Prosi za nas, sveta Božja Porodnica. – Da postanemo vredni obljub Kristusovih.
Molimo. Nebeški Oče, po angelu si nam oznanil učlovečenje svojega Sina. Posvečuj in podpiraj nas s svojo milostjo in nas po njegovem trpljenju in križu pripelji k slavi vstajenja. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.