Brevir za 23. september 2019

Sv. Pij (1887–1968) se je rodil v Pietrelcini blizu Beneventa v Italiji. Vstopil je h kapucinom in po prejemu mašniškega posvečenja z veliko vnemo opravljal svoje duhovniško poslanstvo predvsem v samostanu San Giovanni Rotondo v Apuliji. Duhovno vodstvo, spovedovanje, zlasti pa skrb za bolne in revne (ki je bilo prežeto z nenehno molitvijo) so zaznamovali njegovo ponižno služenje Božjemu ljudstvu. Petdeset let je bil zaznamovan s krvavečimi Kristusovimi ranami. Za svetnika je bil razglašen 16. junija 2002.

Gospod, odpri moje ustnice,

O Bog, bodi nam milostljiv in nas blagoslovi, *

pokaži nam svojo dobroto.

Naj spoznajo tvojo pot vsi na zemlji, *

naj tvoje zveličanje osreči vse narode.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Veselijo in radujejo naj se narodi, *

ker jih vladaš in jih vodiš po pravici.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Zemlja je obrodila svoje sadove, *

Gospod, naš Bog, nas je blagoslovil.

Bog je zares dober, *

zato naj ga spoštujejo in častijo vsi narodi.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Za redovnike
Svetnika god obhajamo,
ki tebi služil je zvestó,
hvaležni zdaj ti, o Gospod,
veselo pesem pojemo.

 

Za tabo hodil je vsak dan,
preziral svetne radosti,
posvétil tebi se je ves
v ponižnosti, pokorščini.

 

Ugajati ti je želel,
samo po tebi hrepenel,
ljubezen Božja vir bila
njegovih del je in besed.

 

Ljubezni svete so vezi
ga tukaj nate vezale,
v nebo se duh njegov je vzpel,
kjer večno zmago zdaj slavi.

 

Njegov naj zgled bi tudi nas
privedel kdaj pred tvoj obraz,
kjer bomo Troedinega
slavili z njim na vekomaj. Amen.

Ps 6     Prošnja za pomoč v stiski

 

Gospod, ne kaznuj me v svoji jezi *

in ne pokôri me v svojem srdu. —

 

Gospod, usmili se me, ker sem onemogel, *

ozdravi me, ne morem več vzdržati.

Moja duša je vsa vznemirjena, *

Gospod, doklej me boš preskušal? —

 

Ozri se, Gospod, in me reši; *

ker si dober, mi pomagaj.

Saj mrtev te ne bom mogel tako hvaliti; *

kako te bom v grobu opeval? —

 

Utrudil sem se s svojim vzdihovanjem, *

vse noči na postelji prejokam.

Oči mi pešajo od žalovanja, *

postaral sem se zaradi tolikega trpljenja. —

 

Umaknite se od mene vsi, ki delate krivico, *

Gospod je uslišal moje glasno jokanje.

Bog je uslišal mojo prošnjo, *

sprejel je mojo molitev.

Vsi moji sovražniki naj se silno zbegajo, *

osramočeni naj se naglo umaknejo. —

Ps 9 A Zahvala po zmagi

Slavil te bom, Gospod, z vsem srcem, *

oznanjal bom tvoja čudovita dela.

Radoval se bom nad teboj in vriskal od veselja, *

opeval bom tvoje ime, Najvišji. —

 

Moji sovražniki se umikajo, *

onemogli bežijo pred tvojim obličjem.

Sprejel si v razsodbo mojo pravdo, *

sédel na prestol k pravični sodbi. —

 

Ukrótil si narode in ponižal hudobne, *

izbrisal si njih ime za zmeraj.

Sovražniki so propadli, njih spomin je izginil, *

za vedno so opustošena mesta, ki si jih porušil. —

 

Gospod pa prestoluje na veke, *

pripravil se je, da bo sodil.

Sodil bo svet pravično, *

razsojal ljudstvom po pravici.  —

 

Gospod bo stiskanemu zavetišče, *

ugodno zavetje ob časih stiske.

Vsi, ki poznajo tvoje ime, bodo upali vate, *

ker ne zapuščaš teh, ki te iščejo. —

Pojte Gospodu, ki prebiva v svetišču, *

oznanjajte njegova dela nad ljudstvi.

Prelite krvi se spominja in jo pravično maščuje, *

ne presliši, kako vpijejo ubogi: —

 

»Gospod, glej, kako nas sovražniki stiskajo, *

izpred vrat smrti nas reši.

Oznanjali bomo tvojo hvalo v svetem mestu *

in se radovali ob tvoji pomóči.« —

 

Narodi so se pogreznili v jamo, *

ki so si jo izkopali sami.

V zanko, ki so jo nastavili, *

se je ujela njihova noga.

Gospod je nastopil, izvršil je sodbo: *

grešnik se je zapletel v svoja lastna dela. —

 

Grešniki gredo v kraljestvo mrtvih, *

kot vsi narodi, ki Boga pozabljajo.

Ubogi ne bodo pozabljeni za vselej, *

zaupanje bednih ne propade na veke. —

 

Pokaži, Gospod, svojo moč, da se človek ne prevzame, *

ti si sodnik vseh narodov.

Gospod, navdaj jih s strahom, *

naj ljudje spoznajo, da so umrljivi. —

– Poúči me, Gospod, o svojih zapovedih,
– da jih bom spolnjeval z vsem svojim srcem.

 

Gospodova beseda mi je prišla takole: Sin človekov, prerokuj zoper Izraelove pastirje, prerokuj in reci pastirjem: Tako govori vsemogočni Gospod: Gorje Izraelovim pastirjem, ki pasejo sami sebe! Ali naj pastirji ne pasejo črede? Mleko uživate, z volno se oblačite, tolste živali koljete, črede pa ne pasete. Slabih niste krepčali, bolnih niste ozdravljali, ranjenih niste obvezovali, razkropljenih niste nazaj pripeljavali, izgubljenih niste iskali, temveč ste jim gospodovali trdo in nasilno. Tako so se razkropile moje ovce, ker niso imele pastirja, in so bile v plen vsem divjim živalim; razkropile so se. In blodile so moje ovce po vseh gorah in po vseh visokih hribih; po vsej deželi so bile razkropljene moje ovce, a ni bilo nikogar, ki bi zanje vprašal, nikogar, ki bi jih iskal.

Zakaj tako govori vsemogočni Gospod: Glej, jaz sam bom skrbel za svoje ovce in bom gledal nanje. Kakor pastir gleda na svojo čredo, ko je med svojimi razkropljenimi ovcami, tako bom tudi jaz pogledal na svoje ovce in jih rešil iz vseh krajev, kamor so se razkropile oblačnega in temnega dne. Pripeljem jih izmed ljudstev in zberem iz dežel ter privedem v njih deželo. Pasel jih bom po Izraelovih gorah, po dolinah in po vseh naseljih v deželi. Na dobri paši jih bom pasel; na Izraelovih gorskih višinah bodo njih pašniki. Tam bodo počivale na ljubkem pašniku; imele bodo obilno pašo na Izraelovih gorah.

Jaz sam bom pasel svoje ovce in jim bom nudil počitek, govori vsemogočni Gospod. Izgubljene pokličem, razkropljene pripeljem nazaj, ranjene obvežem, bolne pokrepčam, zdrave in krepke obvarujem. Pasel jih bom, kakor je prav.

Postavil bom nadnje enega pastirja, ki jih bo pasel, svojega služabnika Davida; ta jih bo pasel, ta jim bo pastir. Jaz, Gospod, jim bom Bog in moj služabnik David bo knez med njimi; jaz, Gospod, sem govoril. Sklenem z njimi zavezo miru in iztrebim divje živali iz dežele, da bodo mogle varno prebivati v puščavi in spati v gozdovih. Blagoslavljal jih bom okoli svojega hriba in dajal dež ob pravem času, ki bo dež blagoslova. Drevesa polja bodo rodila svoje sadove in zemlja bo dajala svoje pridelke. Prebivali bodo varno na svoji rodni grudi. In spoznali bodo, da sem jaz Gospod, ko zlomim palice njihovega jarma in jih rešim iz oblasti teh, katerim morajo tlačaniti. Ne bodo več plen narodov in divje živali dežele jih ne bodo žrle, ampak bodo varno prebivali in nihče jih ne bo plašil.

Storil bom, da jim vzklije nasad blaginje, da jih več ne pobere lakota v deželi in ne bodo več prenašali zasramovanja narodov. Tedaj bodo spoznali, da sem jaz, Gospod, njih Bog, in da so oni, hiša Izraelova, moje ljudstvo, govori vsemogočni Gospod. Zakaj vi ste moje ovce, čreda moje paše, vi ljudje in jaz sem vaš Bog, govori vsemogočni Gospod.

SPEV (Ezk 34,12.13.14; Jn 10,10)

Rešil bom svoje ovce iz vseh krajev, kamor so se razkropile oblačnega in temnega dne; privedem jih v njih deželo. * Na dobri paši jih bom pasel.

Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju. * Na dobri paši jih bom pasel.

 

Samo pokorščina me pripravi do tega, da vam razodenem, kar se je z menoj dogajalo tistega 5. avgusta 1918 in ves naslednji dan.

Ne morem vam povedati, kako strašno mučeništvo sem doživljal ves tisti čas. Zvečer 5. avgusta, ko sem ravno spovedoval naše fante, me naenkrat prevzame groza. Zagledal sem nebeško bitje, ki se je pojavilo pred mojimi duhovnimi očmi. V roki je držalo orodje, podobno dolgi železni sulici s priostreno in razžarjeno konico. Tedaj sem zagledal, kako je tisto bitje z vso silo zabodlo tisto orodje v mojo dušo. Od bolečine sem zavpil, misleč, da umiram. Fantu sem rekel, naj odide, češ da se ne počutim dobro.

To mučeništvo je trajalo neprestano do jutra 7. avgusta. Ne morem povedati, kako sem v tem času trpel. Videl sem, kako me ta sulica prebada in trga mojo notranjost; vsa je bila zajeta s tem železom in ognjem. Od tega dne dalje do danes sem smrtno ranjen. V globini duše čutim odprto rano, ki mi zadaja smrtne bolečine.

Kaj naj vam odgovorim na vaše vprašanje, kako se je zgodilo, da sem prejemal te rane? Moj Bog, kako se čutim zbegan in ponižan, ko moram odkrivati to, kar si naredil ti meni, svoji ubogi stvari!

Bilo je zjutraj 20. septembra v koru po odsluženi maši. Presenetila me je velika spokojnost, podobna sladkemu snu. Vsi zunanji in notranji čuti kakor tudi vse duševne moči so utonili v neki nepopisni mir. Okoli mene in v meni je bila popolna tihota. Takoj sem občutil velik mir in predanost popolni odpovedi vsemu. Vse to se je zgodilo v trenutku.

Medtem ko se je to dogajalo, se je pojavilo pred menoj skrivnostno bitje, podobno tistemu, ki sem ga videl 5. avgusta. Razlikovalo se je le po tem, da je temu bitju tekla kri iz rok, nog in s strani. Njegova bližina me je osupnila. Kaj sem tisti čas čutil v svoji notranjosti, ne bi mogel povedati. Čutil sem, da umiram. In bi bil v resnici umrl, če ne bi sam Gospod podpiral mojega srca, ki mi je silovito bilo v prsih.

Potem je navzočnost tega bitja izginila. Takrat sem opazil, da so moje roke, noge in prsna stran prebodene in da iz njih kaplja kri. Zamislite si mojo grozo, pa tudi moje bolečine, ki sem jih takrat občutil in jih nenehoma čutim skoraj vsak dan. Rana na srcu stalno krvavi, zlasti od četrtka zvečer do sobote. Dragi oče, umiram od bolečin zaradi trpljenja in zbeganosti, ki me spremljata. Bojim se, da bom umrl, ker bom izkrvavel, če ne bo Bog uslišal vpitja mojega srca in ne bo umaknil teh znamenj. Ali mi bo Jezus, ki je tako dober, podelil to milost?

Ko bi me rešil vsaj moje zbeganosti, ki jo čutim zaradi teh zunanjih znamenj! Močno bom povzdignil svoj glas k njemu in ga ne bom nehal rotiti, naj me v svojem usmiljenju reši, ne samo bolečin in trpljenja, ker vidim, da je to nemogoče, in čutim željo, naj me bolečina omami, ampak naj me reši vsaj zunanjih znamenj, ki me zelo begajo in nepopisno, nevzdržno ponižujejo.

Oseba, ki jo omenjam v prejšnjem pismu, je ista kot tista v drugem pismu z dne 5. avgusta. In nenehno nadaljuje svoje delo ob mojih najhujših duhovnih mukah. V svoji notranjosti čutim nenehno žuborenje podobno slapu, ki nenehno brizga kri.

Moj Bog! Tvoja kazen je pravična in tvoja sodba upravičena, vendar se me končno usmili.

Gospod, vedno bom vpil s prerokom: »Gospod, v svojem gnevu me ne grajaj, v svoji srditosti me ne kaznuj!« (Ps 6,2 in 37,1). Moj oče, sedaj vam je znana vsa moja notranjost; vi pa me milostno podprite v moji neznosni, hudi grenkobi.

SPEV (Mr 8,34. Heb 12,2)

Kdor hoče iti za menoj, naj se odpove sebi * vzame svoj križ in hodi za menoj.

Kristus je sprejel križ namesto veselja, ki je stalo pred njim, in je preziral sramoto … * vzame svoj križ in hodi za menoj.

Molimo. Vsemogočni in večni Bog, svetemu duhovniku Piju (iz Pietrelcine) si podelil izredno milost soudeležbe pri križu tvojega Sina in tako po njegovem služenju ponovil čudovita dela svojega usmiljenja. Na njegovo priprošnjo nam podeli stalno združenje s Kristusovim trpljenjem, da bomo srečno dospeli do slave vstajenja.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Za redovnike
Kako nas ljubiš, Božji naš Rešitelj!
Da vsi bi se Očetu posvetili,
po Svetem Duhu milosti deliš nam
in srca razvnemaš.

 

Vse te služabnike si sam prerodil,
Očetu svojemu si jih izročil,
naklanjal vedno novo jim ljubezen
za sveto življenje.

 

Poklical si jih in so se odzvali,
pustili vse in za teboj hiteli,
kraljevo znamenje, tvoj križ nosili,
in Bogu služili.

 

Očetu hvala, tebi, Jezus Kristus,
in Tolažniku Svetemu vsa slava,
Bogú, ki vse stotero povračuje,
kar človek mu daje. Amen.

Ps 5,2–10, 12–13  Jutranja prošnja k Bogu

 

Poslušaj, Gospod, moje besede, *

čuj moje prošnje.

Moj kralj in moj Bog, prisluhni, *

ko te kličem v molitvi. —

 

Navsezgodaj molim in ti me poslušaš, *

zarana sem pred teboj, poln pričakovanja.

O Bog, ti ne maraš krivice, *

zlobni nimajo mesta pri tebi.

Hudobneži pred tabo ne obstanejo, *

sovražiš vsako hudobijo.

Lažnivce boš zavrgel, *

krvoločni in zvijačni se ti studijo.

Jaz pa vstopam v tvojo hišo *

po tvoji veliki dobroti.

Hvalim te v tvojem svetišču, *

molim te v svetem spoštovanju. —

 

Vôdi me, Gospod, da bom pravičen *

in kljub nasprotnikom zdržim na tvoji poti.

V njihovih ustih ni resnice, *

v njihovem srcu je zvijača.

Njihove besede uničujejo, *

z lepim govorjenjem sleparijo. —

 

Veselijo naj se vsi, ki se k tebi zatekajo, *

njihovo veselje naj bo brez konca.

V tebi naj se hvalijo in radujejo *

vsi, ki te ljubijo.

Gospod, ti blagoslavljaš pravičnega; *

z naklonjenostjo ga varuješ in obdajaš. —

1 Krn 29,10–13 Samo Bogu čast in slava

 

Hvaljen bodi, Gospod, Bog naših očetov, *

od vekov na veke. —

 

Gospod, veličasten si in vsemogočen, *

tebi gre slava in zmaga.

Tebi se spodobi hvala, *

tvoje je vse v nebesih in na zemlji.

Gospod, tvoje je kraljestvo, *

ti si nad vsemi vladarji. —

 

Tvoje je bogastvo, tvoja je slava, *

ti gospoduješ nad vsemi.

Moč in oblast sta v tvoji roki, *

ti moreš vse narediti veliko in močno.

Zdaj torej, naš Bog, te zahvaljujemo *

in tvoje veličastno ime slavimo. —

Ps 28   Slavospev Božji moči

 

Zapojte hvalnico, Božji otroci, *

Gospodu v čast in slavo. 

Oznaníte slavo Gospodovega veličastva, *

molíte Gospoda, ker je mogočen. —

 

Gospod se oglaša nad vodami, *

Bog veličastva grmi nad silnimi valovi.

Gospodov glas je mogočen, *

Gospodov glas je veličasten. —

 

Gospodov glas lomi mogočna drevesa, *

Gospodov glas ruva libanonske cedre.

Ob Gospodovem grmenju se tresejo najvišje gore, *

poskakujejo kakor mlada živina. —

 

Gospodov glas kreše ognjene strele, *

Gospodov glas pretresa planjave.

Gospodov glas zvija hraste in klesti gozdove, *

preplašene živali v strahu drgetajo.

Vse stvarstvo odmeva od vzklikov: *

»Gospodu slava, Gospodu slava!« —

 

Gospod pa stoji mirno nad viharjem, *

prestoluje in vlada na veke.

Gospod daje moč svojemu ljudstvu, *

blagoslavlja nas s svojim svetim mirom. —

Kratko berilo  (Rim 12,1–2)
Rotim vas, bratje, pri Božjem usmiljenju, dajte svoja telesa v živo, sveto, Bogu prijetno daritev; tako bo vaše bogoslužje po pameti. In ne ravnajte se po tem svetu, ampak preobrazujte se z obnovo svojega mišljenja, da boste preskušali, kaj je Božja volja, kaj je dobro in njemu všeč in popolno.

Božja postava je v njegovem srcu.
— Božja postava je v njegovem srcu.

Njegovi koraki so trdni.
— Božja postava je v njegovem srcu.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Božja postava je v njegovem srcu.

Kdor spolni voljo mojega Očeta, ta mi je brat in sestra in mati, govori Gospod.

Gospod je moj delež; dober je vsem, ki ga iščejo.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Kdor spolni voljo mojega Očeta, ta mi je brat in sestra in mati, govori Gospod.

Gospod je moj delež; dober je vsem, ki ga iščejo.

Bratje in sestre, slavimo Kristusa, svojega Boga, in ga prosimo, da bi mu služili vse dni življenja v svetosti in pravičnosti. Zato mu kličimo:

Hotel si biti enako skušan v vsem kakor mi, razen v grehu,

– usmili se nas, Gospod Jezus.

Poklical si nas k polnosti ljubezni,

– posveti nas, Gospod Jezus.

Ukazal si, naj bomo sol zemlje in luč sveta,

– razsvetli nas, Gospod Jezus.

Prišel si, da bi stregel in ne da bi ti stregli,

– naj ti ponižno služimo v bratih in sestrah, Gospod Jezus.

Ti si odsvit Očetove luči in podoba njegovega bitja,

– naj gledamo tvoje obličje v slavi, Gospod Jezus.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Vsemogočni in večni Bog, svetemu duhovniku Piju (iz Pietrelcine) si podelil izredno milost soudeležbe pri križu tvojega Sina in tako po njegovem služenju ponovil čudovita dela svojega usmiljenja. Na njegovo priprošnjo nam podeli stalno združenje s Kristusovim trpljenjem, da bomo srečno dospeli do slave vstajenja.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 18 B Zahvala Bogu za njegove zapovedi

 

Gospodova postava je popolna in daje življenje, *

Gospodovi nauki so zanesljivi, učijo nevednega.

Gospodove zapovedi so prave, razveseljujejo srca, *

Gospodovi ukazi so jasni in bistrijo poglede. —

 

Gospodova beseda je sveta in ostane na veke, *

Gospodovi odloki so stvarni in hkrati pravični.

Cénimo jih bolj kot zlato in drage kamne, *

rajši jih imamo kot med in strd iz satovja. —

 

Tvoj služabnik jih vestno upošteva, *

in jih goreče spolnjuje.

Vendar kdo bi se mogel izogniti vsem prestopkom, *

meni prikritih me očisti.

Obvaruj svojega služabnika prevzetnosti, *

da ne bo gospodovala nad mano.

Tako bom človek brez graje *

in brez velikega greha. —

 

Gospod, naj ti bodo vedno ljube moje besede in misli, *

ti si moj zavetnik in rešitelj. —

Ps 7     Molitev pravičnega, ki trpi krivico

Gospod, moj Bog, k tebi se zatekam, *

otmi me in reši vseh preganjalcev,

da me kdo kot lev ne zgrabi in ne raztrga *

in me nihče ne bo rešil. —

 

Gospod, če sem storil, kar mi očitajo, *

in se mojih rok drži krivica:

ali če sem svojemu prijatelju storil hudo *

in krivično oplenil svojega nasprotnika:

naj me sovražnik preganja in zgrabi, *

naj potepta mojo čast in mi vzame življenje. —

 

Ogorčen se dvigni, Gospod, zoper besnost mojih zatiralcev, *

izreci nad njimi obsodbo, ki si jo določil.

Okrog tvojega visokega prestola naj se zberejo vsi narodi, *

ti boš namreč sodil ljudstva. —

 

Sodi, Gospod, in prisodi mi pravico, *

saj sem pravičen in nedolžen.

Končaj hudobijo in utrdi pravičnega, *

Bog pravice, ki presojaš srca in misli. —

Moje zavetje je v Bogu, *

on rešuje plemenita srca.

Bog sodi pravično, *

vsak dan lahko kaznuje.

Čeprav sovražnik brusi svoje meče *

in napenja svoj lok in še tako dobro meri,

le sam sebi pripravlja smrtne strele, *

njega bodo zadele ognjene puščice. —

 

Naj snuje krivico, *

spočenja hudobijo in rodi prevaro,

naj koplje jamo in jo poglablja, *

nazadnje sam vanjo pade.

Hudobija se mu bo maščevala, *

krivica se nanj zvrnila. —

 

Jaz pa bom hvalil Gospoda za njegovo pravičnost, *

opeval bom moč Najvišjega. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Za redovnike
Svetnika god obhajamo,
ki tebi služil je zvestó,
hvaležni zdaj ti, o Gospod,
veselo pesem pojemo.

 

Za tabo hodil je vsak dan,
preziral svetne radosti,
posvétil tebi se je ves
v ponižnosti, pokorščini.

 

Ugajati ti je želel,
samo po tebi hrepenel,
ljubezen Božja vir bila
njegovih del je in besed.

 

Ljubezni svete so vezi
ga tukaj nate vezale,
v nebo se duh njegov je vzpel,
kjer večno zmago zdaj slavi.

 

Njegov naj zgled bi tudi nas
privedel kdaj pred tvoj obraz,
kjer bomo Troedinega
slavili z njim na vekomaj. Amen.

Ps 10   Neomajno zaupanje v Boga

 

V Gospoda zaupam, kako mi morete govoriti: *

»Zlêti na goro kakor ptica.« —

 

Grešniki že napenjajo lok in pripravljajo puščíce, *

da bi skrivaj streljali na pravične.

Ko se podirajo temelji reda, *

kaj more storiti pravični? —

 

Gospod pa je v svojem svetišču, *

svoj prestol ima v nebesih.

Njegove oči vse vidijo, *

njegov pogled preiskuje srca.

Gospod presoja pravične in krivične, *

kdor ljubi krivico, se bo pogubil.

Na krivične bo poslal žgoč veter, *

žareče oglje in žveplo bo njih usoda. —

 

Zakaj Gospod je pravičen in dobro plačuje, *

pravični ga bodo gledali v veselju. —

Ps 14   Kdo sme v Božjo bližino

 

Gospod, kdo bo prebival v tvojem svetišču, *

kdo bo počival na tvoji sveti gori? —

 

Kdor živi brez greha in dela pravično, *

kdor iskreno in pošteno misli.

kdor bližnjega ne obrekuje in mu ne dela hudega, *

kdor svojega soseda ne zaničuje. —

 

Kdor ne ceni hudobnih, *

spoštuje pa tiste, ki se bojijo Gospoda.

Kdor ne spreminja prisege, čeprav mu je to v škodo, *

in svojega denarja ne posoja oderuško.

Kdor ne sprejema daril zoper nedolžnega *

in se ne da podkupiti. —

 

Kdor tako dela, *

ne bo nikoli omahnil. —

Ef 1,3–10  Bog je rešitelj

 

Hvaljen Bog in Oče *

našega Gospoda Jezusa Kristusa.

Blagoslovil nas je iz nebes v Kristusu *

z vsakršnim duhovnim blagoslovom. —

 

Pred stvarjenjem sveta nas je v njem izvolil, *

da bi bili pred njim sveti in brezmadežni.

V ljubezni nas je vnaprej določil in sklenil, *

naj bomo zanj posinovljeni po Jezusu Kristusu. —

 

Zato slavimo veličastvo njegove milosti, *

s katero nas je oblagodaril v svojem ljubljenem Sinu.

 

V njem imamo odrešenje po njegovi krvi *

in odpuščanje grehov. —

 

Obilno je razlil na nas bogastvo svoje milosti *

v vsej modrosti in razumnosti.

 

Razodel nam je skrivnost svoje ljubezni *

po svojem sklepu, ki ga je vanj položil. —

 

To je izvršil v polnosti časov *

in v Kristusu spet zedinil vse v eni glavi;

zedinil vse, kar je v nebesih, *

in vse, kar je na zemlji. —

Kratko berilo  (Rim 8,28–30)
Vemo, da tistim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu, njim, ki so po njegovem sklepu poklicani. Zakaj katere je naprej poznal, jih je tudi naprej določil, naj bodo podobni njegovemu Sinu, da bi bil on prvorojenec med mnogimi brati. Katere pa je naprej določil, jih je tudi poklical; in katere je poklical, jih je tudi opravičil; katere pa je opravičil, jih je tudi poveličal.

Gospod je pravičen in dobro plačuje.
— Gospod je pravičen in dobro plačuje.

Pravični ga bodo gledali v veselju.
— Gospod je pravičen in dobro plačuje.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Gospod je pravičen in dobro plačuje.

Vi, ki ste vse zapustili in šli za menoj, boste prejeli stokratno in dobili v delež večno življenje.

Kjer bratje skupaj slavijo Gospoda, tam daje Gospod blagoslov.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Vi, ki ste vse zapustili in šli za menoj, boste prejeli stokratno in dobili v delež večno življenje.

Kjer bratje skupaj slavijo Gospoda, tam daje Gospod blagoslov.

Prosimo Gospoda, ki je vir svetosti, naj nas po zgledu in priprošnji svetnikov vodi k svetemu življenju. Zato vzklikajmo:

Sveti Oče, hotel si, da se imenujemo in smo tvoji otroci,

– naj te po vsem svetu slavi sveta Cerkev.

Sveti Oče, hotel si, da bi živeli tebe vredno in ti bili popolnoma všeč,

– naj bomo rodovitni v dobrih delih.

Sveti Oče, po Kristusu si nas spravil s seboj,

– ohrani nas v svojem imenu, da bomo vsi eno.

Sveti Oče, povabil si nas na nebeško gostijo,

– naj po kruhu, ki prihaja iz nebes, živimo v popolnejši ljubezni.

Sveti Oče, vsem grešnikom odpusti krivdo

– in rajne sprejmi v svojo svetlobo.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Vsemogočni in večni Bog, svetemu duhovniku Piju (iz Pietrelcine) si podelil izredno milost soudeležbe pri križu tvojega Sina in tako po njegovem služenju ponovil čudovita dela svojega usmiljenja. Na njegovo priprošnjo nam podeli stalno združenje s Kristusovim trpljenjem, da bomo srečno dospeli do slave vstajenja.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

 

Ps 85 Molitev ubogega v nesreči

 

Odpev Potrpežljiv si, Gospod, in zelo usmiljen.

 

Gospod, nagni se k meni in me usliši, *

zakaj ubog sem in nesrečen.

Ker sem ti zvest, me varuj, *

reši svojega služabnika. —

 

Ti si moj Bog, moje edino upanje, *

usmili se me, Gospod, neprestano te kličem.

Razvesêli, Gospod, svojega služabnika, *

k tebi se obračam.

Dober si in odpuščaš, *

poln usmiljenja do vseh, ki te kličejo. —

 

Čuj mojo molitev, *

poslušaj mojo prošnjo.

V svoji stiski te kličem, *

saj me boš uslišal. —

 

Gospod, ni tebi enakega, *

tvoja dela so neprekosljiva.

Prišli bodo vsi narodi, ki si jih ustvaril, *

molili te bodo in slavili.

Ti si mogočen in delaš čudeže, *

resnični Bog si ti edini. —

 

Svojo pot mi pokaži, *

da bom zvest tvoji resnici.

Naj bo moje srce iskreno, *

da ti bom v spoštovanju služil.

Slavil te bom z vsem svojim srcem, *

poveličeval tvoje ime na veke.

Velika je tvoja ljubezen do mene, *

rešil si me večne pogube. —

 

Zoper mene so se vzdignili sovražniki, *

ne ozirajo se na Boga in mi strežejo po življenju.

 

Ti, Gospod, si milostljiv in usmiljen, *

potrpežljiv in poln ljubezni.

Ozri se name, usmili se svojega služabnika, *

daj svojo moč sinu svoje dekle. —

 

Izkaži mi ljubezen, nasprotnike pa ponižaj, *

naj vidijo, da mi ti pomagaš in me tolažiš.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev Potrpežljiv si, Gospod, in zelo usmiljen.

 

Kratko berilo (1 Tes 5,9-10)

Bog nas je namenil, da dosežemo zveličanje po našem Gospodu Jezusu Kristusu, ki je za nas umrl, da bi mi z njim živeli, naj bedimo ali spimo.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Nebeški Oče, podeli nam za zdravje potrebni počitek. Kar smo danes s trudom sejali, naj rodi sadove za večnost.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

O Gospa moja, o Mati moja, tebi se vsega darujem;
in da se ti vdanega skažem, ti danes posvetim:
svoje oči, svoja ušesa, svoja usta in svoje srce, sebe popolnoma vsega.
Ker sem torej tvoj, o dobra Mati, varuj me, brani me kakor svojo last in posest. Amen.