Brevir za 23. september 2017

Sv. Pij (1887–1968) se je rodil v Pietrelcini blizu Beneventa v Italiji. Vstopil je h kapucinom in po prejemu mašniškega posvečenja z veliko vnemo opravljal svoje duhovniško poslanstvo predvsem v samostanu San Giovanni Rotondo v Apuliji. Duhovno vodstvo, spovedovanje, zlasti pa skrb za bolne in revne (ki je bilo prežeto z nenehno molitvijo) so zaznamovali njegovo ponižno služenje Božjemu ljudstvu. Petdeset let je bil zaznamovan s krvavečimi Kristusovimi ranami. Za svetnika je bil razglašen 16. junija 2002.

Gospod, odpri moje ustnice,

O Bog, bodi nam milostljiv in nas blagoslovi, *

pokaži nam svojo dobroto.

Naj spoznajo tvojo pot vsi na zemlji, *

naj tvoje zveličanje osreči vse narode.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Veselijo in radujejo naj se narodi, *

ker jih vladaš in jih vodiš po pravici.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Zemlja je obrodila svoje sadove, *

Gospod, naš Bog, nas je blagoslovil.

Bog je zares dober, *

zato naj ga spoštujejo in častijo vsi narodi.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Za redovnike
Svetnika god obhajamo,
ki tebi služil je zvestó,
hvaležni zdaj ti, o Gospod,
veselo pesem pojemo.

 

Za tabo hodil je vsak dan,
preziral svetne radosti,
posvétil tebi se je ves
v ponižnosti, pokorščini.

 

Ugajati ti je želel,
samo po tebi hrepenel,
ljubezen Božja vir bila
njegovih del je in besed.

 

Ljubezni svete so vezi
ga tukaj nate vezale,
v nebo se duh njegov je vzpel,
kjer večno zmago zdaj slavi.

 

Njegov naj zgled bi tudi nas
privedel kdaj pred tvoj obraz,
kjer bomo Troedinega
slavili z njim na vekomaj. Amen.

Ps 49   Pravo Božje češčenje

Najvišji Gospod, naš Bog, je spregovoril, *

poklical je vso zemljo od vzhoda do zahoda.

Z gore Sion se sveti Božje veličastvo, *

naš Bog prihaja med močnim grmenjem.

Pred njim gre užigajoč ogenj, *

nevihta divja okrog njega. —

 

Z višave Gospod kliče nebesa in zemljo, *

da bo sodil svoje ljudstvo:

»Zberite mi moje zveste, *

ki so z daritvijo sklenili z menoj zavezo.«

Nebesa oznanjajo Božjo pravičnost, *

priznavajo Boga za najvišjega sodnika. —

»Poslušaj,  moje ljudstvo, *

jaz ti bom govoril.

Hočem te opomniti: *

Le jaz sem tvoj Bog, le jaz edini.

Zaradi tvojih daritev te ne grajam, *

vedno so mi pred očmi tvoje žrtve.

Ne potrebujem tvojega premoženja, *

ne imetja tvoje hiše. —

 

Moje so zveri po gozdovih, *

moje so številne gorske živali.

Poznam vse ptice pod nebom, *

zapovedujem vsemu, kar se giblje po polju.

Ko bi bil lačen, bi ne pravil tebi; *

moj je namreč svet in vse, kar ga napolnjuje. —

 

Mar jem meso darovanih živali, *

mar pijem kri klavne daritve?

Daruj Bogu hvalno daritev *

in izpolni, kar si Najvišjemu obljubil.

Kliči me ob dnevu stiske, *

rešil te bom in pel mi boš slavo.« —

Bog očita grešniku: »Kaj naštevaš moje zapovedi *

in govoriš o moji zavezi?

V resnici pa moje zapovedi zavračaš *

in moje besede zaničuješ. —

 

Če vidiš tatu, z njim kradeš, *

in s prešuštniki se družiš.

Tvoja usta sejejo hudobijo, *

tvoj jezik je poln prevare. —

 

Kako rad govoriš zoper svojega brata; *

čeprav je sin tvoje matere, ga zasramuješ.

Vse to delaš – in jaz bi naj molčal? *

Misliš, da sem podoben tebi?

Grajati te moram: *

v obraz ti to očitam. —

 

Premislite to vi, ki name, pravičnega Boga, pozabljate, *

da vas ne kaznujem in vas nihče ne reši.

Časti me, kdor daruje hvalno daritev, *

kdor prav dela, tega bom zveličal.« —

– Ne nehamo za vas moliti in prositi,
– da bi popolnoma spoznali Božjo voljo.

 

Gospodova beseda mi je prišla takole: Kaj vam je, da uporabljate v Izraelovi deželi ta pregovor: »Očetje so jedli kislo grozdje in zobje otrok imajo skomino?« Kakor resnično živim, govori vsemogočni Gospod, nikar ne rabite več tega pregovora v Izraelu! Glejte, vse duše so moje; duša očetova kakor duša sinova, moji sta! Duša, ki greši, umrje. Če je kdo pravičen in dela, kar je prav in pravično, ne je na gorah daritvenega mesa, ne dviga svojih oči k malikom Izraelove hiše, ne oskrunja žene svojega bližnjega, se ne približuje ženi v mesečni dobi, nikogar ne stiska, dolžniku vrača njegovo zastavo, ničesar ne izsiljuje, daje lačnemu svoj kruh, oblači nagega, na obresti ne posojuje, ne jemlje oderuške plače, svojo roko odvrača od krivice, med možem in možem pošteno sodi, po mojih zakonih živi, pazi na moje pravice in jih izvršuje, ta je pravičen, on bo živel, govori vsemogočni Gospod.

Če ima kdo nasilnega sina, ki preliva kri in dela katero onih reči, medtem ko sam vsega tega ne stori, sin pa na gorah je daritveno meso, oskrunja ženo svojega bližnjega, stiska bednega in ubogega, izsiljuje, zastave ne vrača, svoje oči dviga k malikom, počenja gnusobo, na obresti posojuje in jemlje oderuško plačo, bo mar ta živel? Ne, ne bo živel! Ker je počenjal vse te gnusobe, mora gotovo umreti; njegova kri bo nad njim.

Tisti, ki greši, bo umrl. Sin ne bo trpel za očetovo krivdo in oče ne bo trpel za sinovo krivdo. Pravičnost se bo prištela pravičnemu in krivičnost se bo prištela krivičnemu.

Če pa se hudobnež odvrne od vseh svojih grehov, ki jih je storil, spolnjuje vse moje zakone ter dela, kar je prav in pravično, bo gotovo živel in ne bo umrl. Nobena njegovih hudobij, ki jih je zakrivil, se mu ne bo vračunala; zaradi svoje pravičnosti, ki jo je vršil, naj živi. Ali mi je res všeč hudobneževa smrt, govori vsemogočni Gospod, ne pa, da se spreobrne od svojih potov in živi?

Če pa se odvrne pravični od svoje pravičnosti in počenja hudobijo, posnema vse gnusobe, ki jih je počenjal hudobnež, bo mar živel? Ne, nobeno njegovih pravičnih del, ki jih je storil, se mu ne bo vračunalo; zaradi svoje nezvestobe, ki jo je zagrešil, in zaradi svojega greha, ki ga je zakrivil, zaradi tega mora umreti. Pa porečete: »Gospodova pot ni pravilna.« Slišite vendar, hiša Izraelova: moja pot da ni pravilna? Niso li vaše poti nepravilne? Če se pravični odvrne od svoje pravičnosti, počenja hudobijo in zato umrje, mora umreti zaradi hudobije, ki jo je storil. Če pa se hudobnež odvrne od svoje hudobije, ki jo je počenjal, in ravna prav in pravično, bo ohranil svoje življenje. Ker uvidi in se odvrne od vseh svojih hudobij, ki jih je počenjal, bo gotovo živel, ne bo umrl. Vendar pravi Izraelova hiša: »Gospodova pot ni pravilna!« Moje poti da niso pravilne, hiša Izraelova? Niso li vaše poti nepravilne?

Zato bom vsakega izmed vas sodil po njegovih potih, hiša Izraelova, govori vsemogočni Gospod. Spreobrnite se in odvrnite se od vseh svojih grehov, da vam ne bodo več spotika za krivdo. Vrzite od sebe vse svoje grehe, s katerimi ste se pregrešili, in naredite si novo srce in novega duha! Zakaj hočete umreti, hiša Izraelova? Kajti ni mi všeč smrt tega, ki naj umrje, govori vsemogočni Gospod. Spreobrnite se torej, da boste živeli!

SPEV (Jer 31,29; Ezk 18,20.30.20)

Ne bodo več govorili: Očetje so jedli kislo grozdje, in zobje otrok imajo skomino. * Tisti, ki greši, bo umrl.

Vsakega izmed vas bom sodil po njegovih potih. Sin ne bo trpel za očetovo krivdo in oče ne bo trpel za sinovo krivdo. * Tisti, ki greši, bo umrl.

 

Samo pokorščina me pripravi do tega, da vam razodenem, kar se je z menoj dogajalo tistega 5. avgusta 1918 in ves naslednji dan.

Ne morem vam povedati, kako strašno mučeništvo sem doživljal ves tisti čas. Zvečer 5. avgusta, ko sem ravno spovedoval naše fante, me naenkrat prevzame groza. Zagledal sem nebeško bitje, ki se je pojavilo pred mojimi duhovnimi očmi. V roki je držalo orodje, podobno dolgi železni sulici s priostreno in razžarjeno konico. Tedaj sem zagledal, kako je tisto bitje z vso silo zabodlo tisto orodje v mojo dušo. Od bolečine sem zavpil, misleč, da umiram. Fantu sem rekel, naj odide, češ da se ne počutim dobro.

To mučeništvo je trajalo neprestano do jutra 7. avgusta. Ne morem povedati, kako sem v tem času trpel. Videl sem, kako me ta sulica prebada in trga mojo notranjost; vsa je bila zajeta s tem železom in ognjem. Od tega dne dalje do danes sem smrtno ranjen. V globini duše čutim odprto rano, ki mi zadaja smrtne bolečine.

Kaj naj vam odgovorim na vaše vprašanje, kako se je zgodilo, da sem prejemal te rane? Moj Bog, kako se čutim zbegan in ponižan, ko moram odkrivati to, kar si naredil ti meni, svoji ubogi stvari!

Bilo je zjutraj 20. septembra v koru po odsluženi maši. Presenetila me je velika spokojnost, podobna sladkemu snu. Vsi zunanji in notranji čuti kakor tudi vse duševne moči so utonili v neki nepopisni mir. Okoli mene in v meni je bila popolna tihota. Takoj sem občutil velik mir in predanost popolni odpovedi vsemu. Vse to se je zgodilo v trenutku.

Medtem ko se je to dogajalo, se je pojavilo pred menoj skrivnostno bitje, podobno tistemu, ki sem ga videl 5. avgusta. Razlikovalo se je le po tem, da je temu bitju tekla kri iz rok, nog in s strani. Njegova bližina me je osupnila. Kaj sem tisti čas čutil v svoji notranjosti, ne bi mogel povedati. Čutil sem, da umiram. In bi bil v resnici umrl, če ne bi sam Gospod podpiral mojega srca, ki mi je silovito bilo v prsih.

Potem je navzočnost tega bitja izginila. Takrat sem opazil, da so moje roke, noge in prsna stran prebodene in da iz njih kaplja kri. Zamislite si mojo grozo, pa tudi moje bolečine, ki sem jih takrat občutil in jih nenehoma čutim skoraj vsak dan. Rana na srcu stalno krvavi, zlasti od četrtka zvečer do sobote. Dragi oče, umiram od bolečin zaradi trpljenja in zbeganosti, ki me spremljata. Bojim se, da bom umrl, ker bom izkrvavel, če ne bo Bog uslišal vpitja mojega srca in ne bo umaknil teh znamenj. Ali mi bo Jezus, ki je tako dober, podelil to milost?

Ko bi me rešil vsaj moje zbeganosti, ki jo čutim zaradi teh zunanjih znamenj! Močno bom povzdignil svoj glas k njemu in ga ne bom nehal rotiti, naj me v svojem usmiljenju reši, ne samo bolečin in trpljenja, ker vidim, da je to nemogoče, in čutim željo, naj me bolečina omami, ampak naj me reši vsaj zunanjih znamenj, ki me zelo begajo in nepopisno, nevzdržno ponižujejo.

Oseba, ki jo omenjam v prejšnjem pismu, je ista kot tista v drugem pismu z dne 5. avgusta. In nenehno nadaljuje svoje delo ob mojih najhujših duhovnih mukah. V svoji notranjosti čutim nenehno žuborenje podobno slapu, ki nenehno brizga kri.

Moj Bog! Tvoja kazen je pravična in tvoja sodba upravičena, vendar se me končno usmili.

Gospod, vedno bom vpil s prerokom: »Gospod, v svojem gnevu me ne grajaj, v svoji srditosti me ne kaznuj!« (Ps 6,2 in 37,1). Moj oče, sedaj vam je znana vsa moja notranjost; vi pa me milostno podprite v moji neznosni, hudi grenkobi.

SPEV (Mr 8,34. Heb 12,2)

Kdor hoče iti za menoj, naj se odpove sebi * vzame svoj križ in hodi za menoj.

Kristus je sprejel križ namesto veselja, ki je stalo pred njim, in je preziral sramoto … * vzame svoj križ in hodi za menoj.

Molimo. Vsemogočni in večni Bog, svetemu duhovniku Piju (iz Pietrelcine) si podelil izredno milost soudeležbe pri križu tvojega Sina in tako po njegovem služenju ponovil čudovita dela svojega usmiljenja. Na njegovo priprošnjo nam podeli stalno združenje s Kristusovim trpljenjem, da bomo srečno dospeli do slave vstajenja.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Za redovnike
Kako nas ljubiš, Božji naš Rešitelj!
Da vsi bi se Očetu posvetili,
po Svetem Duhu milosti deliš nam
in srca razvnemaš.

 

Vse te služabnike si sam prerodil,
Očetu svojemu si jih izročil,
naklanjal vedno novo jim ljubezen
za sveto življenje.

 

Poklical si jih in so se odzvali,
pustili vse in za teboj hiteli,
kraljevo znamenje, tvoj križ nosili,
in Bogu služili.

 

Očetu hvala, tebi, Jezus Kristus,
in Tolažniku Svetemu vsa slava,
Bogú, ki vse stotero povračuje,
kar človek mu daje. Amen.

Ps 91   Hvalnica Gospodu in Stvarniku

 

Gospod, prav je, da te slavimo *

in pojemo hvalnice tvojemu imenu, Najvišji.

Zjutraj oznanjamo tvoje usmiljenje, *

tvojo zvestobo ponoči,

na harfo z desetimi strunami in na liro, *

s spevom ob spremljavi na citre. —

 

Gospod, razveseljuješ nas s svojimi deli, *

občudujemo vse, kar si ustvaril.

 

Kako veličastna so tvoja dela, *

kako globoke so tvoje misli.

Ne daš se spoznati posvetnemu človeku, *

nespametni te ne more razumeti.

Čeprav grešniki rastejo kot trava *

in hudobni sijajno uspevajo,

obojne čaka večna poguba, *

ti pa, Gospod, si vzvišen na veke. —

 

Tvoji sovražniki bodo premagani, *

vsi hudodelci uničeni.

Mi pa bomo močni v Gospodu *

in uživali njegove dobrine.

Videli bomo grešnike zavržene *

in slišali hudobne vzdihovati.  —

 

Pravični bodo rasli kot palma, *

kot mogočno drevo bodo uspevali.

Zasajeni v dvoru Gospodove hiše *

bodo cveteli v Božji bližini.

Še v visoki starosti bodo dajali sadove, *

na veke bodo sočni in zeleni.

Oznanjali bodo, kako je Gospod pravičen, *

on je zavetje in v njem ni krivice. —

Ezk 36,24–28   Gospod bo obnovil svoje ljudstvo

 

Pokličem vas izmed narodov, *

iz vseh dežel vas zberem.

V vašo deželo vas popeljem, *

čisto vodo na vas zlijem.

Očiščeni boste vseh vaših grehov, *

vseh vaših hudobij vas operem. —

 

Novo srce vam ustvarim, *

novega duha vam vlijem v vašo notranjost.

Odstranim kamnito srce iz vašega telesa, *

čuteče srce vam ustvarim.

Svojega duha vlijem v vašo notranjost, *

da boste živeli po mojih zapovedih.

Ohranili boste moje besede *

in jih spolnjevali. —

 

Prebivali boste v deželi, *

ki sem jo dal vašim očetom.

Vi boste moje ljudstvo, *

jaz bom vaš Bog in Gospod na veke. —

Ps 8     Božje veličastvo in človekovo dostojanstvo

 

Gospod, naš Bog, kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji, *

visoko nad nebo sega tvoje veličastvo.

Celo nedolžnim in neukim otrokom si dal, da te slavijo, *

in s tem osramotil svoje sovražnike. —

 

Ko gledam nebo, mesec in zvezde, ki si jih ustvaril, *

mislim: kaj je človek, da se ga spominjaš.

Ustvaril si ga skoraj kakor angela, *

s slavo in častjo si ga ovenčal. —

 

Dal si mu oblast nad svojimi deli; *

vse si mu podvrgel:

ovce, govedo in divje živali, *

ptice pod nebom in ribe v morju. —

 

Gospod, naš Bog, kako si velik, *

kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji. —

Kratko berilo  (Rim 12,1–2)
Rotim vas, bratje, pri Božjem usmiljenju, dajte svoja telesa v živo, sveto, Bogu prijetno daritev; tako bo vaše bogoslužje po pameti. In ne ravnajte se po tem svetu, ampak preobrazujte se z obnovo svojega mišljenja, da boste preskušali, kaj je Božja volja, kaj je dobro in njemu všeč in popolno.

Božja postava je v njegovem srcu.
— Božja postava je v njegovem srcu.

Njegovi koraki so trdni.
— Božja postava je v njegovem srcu.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Božja postava je v njegovem srcu.

Kdor spolni voljo mojega Očeta, ta mi je brat in sestra in mati, govori Gospod.

Gospod je moj delež; dober je vsem, ki ga iščejo.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Kdor spolni voljo mojega Očeta, ta mi je brat in sestra in mati, govori Gospod.

Gospod je moj delež; dober je vsem, ki ga iščejo.

Bratje in sestre, slavimo Kristusa, svojega Boga, in ga prosimo, da bi mu služili vse dni življenja v svetosti in pravičnosti. Zato mu kličimo:

Hotel si biti enako skušan v vsem kakor mi, razen v grehu,

– usmili se nas, Gospod Jezus.

Poklical si nas k polnosti ljubezni,

– posveti nas, Gospod Jezus.

Ukazal si, naj bomo sol zemlje in luč sveta,

– razsvetli nas, Gospod Jezus.

Prišel si, da bi stregel in ne da bi ti stregli,

– naj ti ponižno služimo v bratih in sestrah, Gospod Jezus.

Ti si odsvit Očetove luči in podoba njegovega bitja,

– naj gledamo tvoje obličje v slavi, Gospod Jezus.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Vsemogočni in večni Bog, svetemu duhovniku Piju (iz Pietrelcine) si podelil izredno milost soudeležbe pri križu tvojega Sina in tako po njegovem služenju ponovil čudovita dela svojega usmiljenja. Na njegovo priprošnjo nam podeli stalno združenje s Kristusovim trpljenjem, da bomo srečno dospeli do slave vstajenja.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 118,169–176  (XXII)  Hvala Božji postavi

 

Gospod, moj klic naj pride k tebi, *

poúči me po svoji besedi.

Naj te doseže moja prošnja, *

reši me, kakor si obljubil. —

 

Moja usta naj ti pojejo hvalnice, *

ker mi kažeš prava pota.

Moj jezik naj oznanja tvojo zavezo, *

ker so tvoje zapovedi pravične. —

 

Tvoja roka naj me podpira, *

saj sem se odločil zate.

Gospod, od tebe si želim rešitve, *

tvoje odločitve naj mi bodo v srečo. —

 

Naj še dolgo živim in te hvalim, *

naj mi pomagajo tvoje zapovedi.

Išči me kakor izgubljeno ovco, *

tvoje zaveze nisem pozabil. —

Ps 44   Svatovska pesem za Kristusa Kralja

Iz srca mi vre vesela pesem; *

te besede posvečujem kralju.

Rad bi porabil vse svoje sposobnosti, *

da bi zapel hvalno pesem tebi. —

 

Ti si najlepši, *

najlepši med človeškimi sinovi.

Milina je razlita na tvojih ustnicah, *

Bog te je res blagoslovil za vse veke. —

 

Mogočni junak, opaši si meč okoli ledij, *

ponosno stopaj z njim v svojem veličastvu.

Bojuj se za resnico in pravico: *

tvoja desnica bo delala čudovita dela.

Zmagal boš in ljudstva ti bodo pokorna, *

v živo boš zadel svoje sovražnike. —

 

Božanski kralj, tvoj prestol je postavljen na vekov veke, *

žezlo tvojega kraljestva je žezlo pravičnosti.

Ljubiš pravico in sovražiš krivico, *

Bog, tvoj Bog, te je osrečil bolj kot druge kralje.  —

 

Tvoja oblačila diše po dragocenih dišavah, *

razveseljuje te pesem v razkošnih dvoranah.

Kraljevske hčere ti prihajajo naproti, *

vsa v zlatu stoji kraljica na tvoji desnici. —

Prisluhni, nevesta, poglej in poslušaj; *

pozabi svoje ljudstvo in hišo svojega očeta.

Kralj se veseli tvoje lepote, *

on je tvoj gospod, njemu se pokloni.

Glej, tuja ljudstva prihajajo z darovi, *

najbogatejši se potegujejo za tvojo naklonjenost. —

 

Kraljeva nevesta blesti v vsej svoji krasoti, *

njen plašč je okrašen z biseri in zlatom.

V dragoceni obleki jo peljejo k ženinu; *

družice jo spremljajo, da se mu poklonijo.

Veseli jih vodijo in vriskajo, *

ko vstopajo v kraljevo palačo. —

 

Dobil boš sinov, vrednih tvojih očetov, *

postavil jih boš za kneze po vsej zemlji.

Proslavljal bom, kralj, tvoje ime od roda do roda *

in ljudstva te bodo slavila na veke. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

V začetku, Bog, si ustvaril svet
in tvoja vodi ga modrost,
čez dan ogrinjaš z lučjo nas,
ponoči daješ nam pokoj.

 

Hvaležno dan končujemo,
ko se mrači, te prosimo:
Gospod, očisti nam srce,
da hvalnico zapojemo.

 

Naj iz globine oglasi
se pesem in te počasti,
ljubezen naša v njej zveni
in moli duh te v zbranosti.

 

Počitek naj nas poživi,
zgubljene vrne nam moči,
prežene naj skrbi srcá
in okrepi naj nam duha.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 140,1–9  Molitev v nevarnosti

In dvignil se je z molitvami svetih dim vonjav iz angelove roke pred Boga (Raz 8,4).

 

Kličem te, Gospod, hitro mi pomagaj, *

čuj moj glas, ko vpijem k tebi.

Moja molitev naj se dviga k tebi kakor kadilo *

in moje roke kot ob večerni daritvi. —

 

Postavi stražo, Gospod, pred moja usta, *

pazi na moje govorjenje.

Naj se mi srce ne nagne k hudobiji, *

da bi grešil s krivičnimi dejanji.

Z ljudmi, ki delajo krivico, naj ne hodim, *

nočem uživati v njihovi družbi.

Naj me pravični, ki me ljubi, kaznuje in graja, *

dobrot grešnikov pa nikakor ne maram.

Njihovi hudobiji se bom upiral *

s svojo nenehno molitvijo. —

 

Ko jih bo Gospod ponižal, se bo pokazalo, *

da so bile moje besede dobronamerne.

Njihove kosti bodo zginile v podzemlje *

kot v razpokano in razorano zemljo. —

 

Moje oči, o Bog, pa se obračajo k tebi, *

k tebi se zatekam, varuj moje življenje.

Obvaruj me zanke, ki mi jo nastavljajo, *

in zvijače ljudi, ki hudo delajo. —

Ps 141 Molitev v zapuščenosti

 

Na ves glas kličem h Gospodu, *

na ves glas ga prosim.

Svojo skrb pred njim izlivam, *

pred njim razkrivam svojo stisko. —

 

Ves sem malodušen in preplašen, *

a ti, Gospod, poznaš mojo usodo.

Na poti, po kateri hodim, *

so mi skrivaj nastavili zanko.

Oziram se na levo in desno, *

a ni nikogar, ki bi se zmenil zame.

Nimam se kam zateči, *

nikogar ni, ki bi se brigal za moje življenje. —

 

Kličem k tebi, Gospod, ti si moje zavetje, *

ti mi boš rešil življenje.

Prisluhni mojemu vpitju, *

silno sem pobit in obupan.

Reši me mojih preganjalcev, *

ker so močnejši od mene. —

 

Reši me iz te stiske *

in iz srca se ti bom zahvalil.

Z menoj se bodo veselili vsi pravični, *

ker si bil tako dober do mene. —

Flp 2,6–11 Kristus je Božji služabnik

 

Jezus Kristus je bil v božjem sijaju, *

a ni ljubosumno varoval enakosti z Bogom.

Sam sebe je izničil, *

podobo hlapca je vzel nase.

Ljudem je postal podoben *

in bil po zunanjosti kakor človek.

Ponižal se je in je bil pokoren, *

pokoren do smrti, smrti na križu. —

 

Zato ga je Bog povišal *

in mu dal ime, ki je nad vsa imena.

V Jezusovem imenu se zato pripogne vsako koleno *

v nebesih, na zemlji in pod zêmljo.

Vsi jeziki naj priznajo Jezusa Kristusa za Gospoda *

v slavo Boga Očeta. —

Kratko berilo  (Rim 11,33–36)
O globočina bogastva in modrosti in vednosti Božje! Kako nedoumljive so njegove sodbe in neizsledna njegova pota! Zakaj kdo je spoznal misel Gospodovo? Ali kdo je bil njegov svetovalec? Ali kdo mu je prej kaj dal, da bi se mu povrnilo? Kajti od njega in po njem in zanj je vse: Njemu slava na veke! Amen.

Kako veličastna so tvoja dela, Gospod.
— Kako veličastna so tvoja dela, Gospod.

Vsa si z modrostjo ustvaril.
— Kako veličastna so tvoja dela, Gospod.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Kako veličastna so tvoja dela, Gospod.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Edinega Boga, Očeta in Sina in Svetega Duha, slavimo in ponižno prosimo:

Sveti Gospod, vsemogočni Bog, naj zavlada na naši zemlji pravičnost

– in naj se tvoje ljudstvo raduje v blagodejnem miru.

Vsi narodi naj se pridružijo tvojemu kraljestvu

– in vsa ljudstva naj se tako zveličajo.

Zakonci naj vztrajajo v tvojem miru, skušajo izpolniti tvojo voljo

– in naj vedno živijo v medsebojni ljubezni.

Našim dobrotnikom milostno vse povrni

– in jim podari večno življenje.

Usmili se vseh žrtev sovraštva in vojne

– in jim daj uživati nebeški mir pri sebi.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

 

Ps 4 Večerna zahvala Bogu

 

1 Odpev Usmili se me, Gospod, in usliši mojo molitev.

 

Pravični Bog, usliši me, ko te kličem v stiski: *

usmili se me in usliši mojo molitev. —

 

Ljudje, doklej boste zakrknjeni, *

zakaj ljubite nečimrnost in prevaro?

Vedite, da Bog čudovito varuje svoje prijatelje, *

tudi mene bo uslišal, ko ga kličem. —

 

Bojte se Boga in nikar ne grešite, *

preden zaspite, mislite nanj v sveti tihoti.

V njegove roke se vdano izročite *

in zaupajte v Gospoda. —

 

Mnogi govorijo: »Kje najdemo srečo?« *

Gospod, pokaži, da je ta samo v tebi.

Ti me osrečuješ z večjim veseljem *

kot vse zemeljske dobrine in užitki. —

 

V miru naj hitro zaspim in počivam, *

saj me ti, moj Bog, skrbno varuješ.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

1 Odpev Usmili se me, Gospod, in usliši mojo molitev.

 

2 Odpev V nočnih urah slavite Gospoda.

 

Ps 133 Večerna molitev v svetišču

 

Slavite zdaj Gospoda, *

vsi Gospodovi služabniki.

Vi, ki služite v njegovi hiši v nočnih urah, *

dvigajte roke k Svetemu in ga slavite. —

 

Iz svetišča naj se razliva blagoslov Gospoda, *

ki je ustvaril nebo in zemljo.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

2 Odpev V nočnih urah slavite Gospoda.

 

Kratko berilo (5 Mz 6,4–7)

Poslušaj, Izrael: Gospod je naš Bog, Gospod edini. Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vso močjo! Te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu. Zabičuj jih svojim otrokom ter govori o njih, ko bivaš v svoji hiši ali ko hodiš po poti, ko se ulegaš ali ko vstajaš.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Večni Bog, ostani z nami to noč, da bomo jutri s tvojo pomočjo vstali in se veselili vstajenja Kristusa, ki živi in kraljuje vekomaj.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Premila Mati Zveličarjeva,

odprta vrata nebeška in morska zvezda,

pomagaj ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati.

Ob angelovem oznanjenju

si svojega Stvarnika čudežno spočela

in ostala devica prej in slej,

usmili se grešnikov.