Brevir za 23. junij 2012

[D]

1 Odpev Zahvaljujmo se Gospodu za njegovo dobroto, ki jo izkazuje človeškemu rodu.

2 Odpev Videli so Božja dela in čudovito Božjo moč.

3 Odpev Pravični vidijo in se veselijo in skušajo razumeti Gospodovo dobroto.

 

Tiste dni je Samson vzljubil žensko v dolini Soreku; ime ji je bilo Dalila. K njej so prišli filistejski knezi in ji rekli: »Pregovori ga in poizvedi, v čem je njegova velika moč in s čim bi ga zmogli, zvezali in užugali. Dali ti bomo sleherni enajststo srebrnikov.« Dalila je rekla Samsonu: »Povej mi vendar, v čem je tvoja velika moč in s čim bi te morali zvezati, da bi te užugali?«

Ko je tako dan na dan pritiskala nanj s svojimi besedami in ga mučila, se je njegova duša naveličala do smrti. Odkril ji je vse svoje srce in ji rekel: »Britev ni prišla na mojo glavo. Kajti božji nazirec (to je, Bogu posvečen) sem od materinega telesa. Če me ostrižejo, me bo zapustila moja moč in bom oslabel in bom kakor vsak drug človek.« Ko je Dalila videla, da ji je odkril vse svoje srce, je dala poklicati filistejske kneze z besedami: »Pridite to pot! Kajti odkril mi je vse svoje srce.«

In prišli so k njej filistejski knezi ter prinesli srebro s seboj. Ko je pustila, da je zaspal na njenih kolenih, je poklicala moža in dala ostriči sedem kodrov na njegovi glavi. Tako ga je oslabila in njegova moč ga je zapustila. Ko je zaklicala: »Filistejci nadte, Samson!« se je prebudil iz svojega spanja in menil: »Ušel bom kakor doslej vedno, ko se stresem.« Ni namreč vedel, da ga je Gospod zapustil. Filistejci pa so ga zgrabili in mu iztaknili oči. Potem so ga peljali v Gazo, ga vklenili v dve bronasti verigi in v ječi je moral mlin vrteti.

Ko pa so bili lasje na glavi ostriženi, so mu začeli zopet rasti. Filistejski knezi so se tedaj zbrali, da bi darovali svojemu bogu Dagonu veliko daritev in se poveselili. Rekli so namreč: »Naš bog nam je dal v roke našega sovražnika Samsona.« Ko ga je videlo ljudstvo, so slavili svojega boga. Kajti rekli so: »Naš bog nam je dal v roke našega sovražnika, opustoševalca naše dežele, ki je mnogo naših pobil.« Ko so bili dobre volje, so dejali: »Pokličite Samsona, da nam zapleše!« Poklicali so torej Samsona iz ječe in je plesal pred njimi. Postavili pa so ga med stebrovje. Tedaj je Samson rekel dečku, ki ga je vodil za roko: »Pusti me, da se dotaknem stebrov, na katerih sloni hiša, da se nanje oprem.« Hiša pa je bila polna mož in žena. Tam so bili tudi vsi filistejski knezi in na strehi je bilo okrog tri tisoč mož in žena, ki so gledali Samsonov ples.

Samson pa je klical h Gospodu in rekel: »Gospod Bog, spomni se me, prosim, in daj mi, prosim, o Bog, le še tokrat moč, da se nad Filistejci maščujem za eno izmed svojih obeh očes!« In Samson je zgrabil oba središčna stebra, na katerih je hiša slonela, in se oprl nanju, na enega z desnico, na drugega pa z levico. Potem je Samson zaklical: »Naj umrjem s Filistejci!« in se oprl z močjo, tako da se je hiša zrušila na kneze in na vse ljudstvo, ki je bilo v njej. In bilo je mrtvih, ki jih je usmrtil pri svoji smrti, več kakor njih, ki jih je usmrtil v svojem življenju.

Tedaj so prišli njegovi bratje in vsa hiša njegovega očeta, ga vzeli in odnesli ter ga pokopali med Sarao in Estaolom v grobu njegovega očeta Manueta. Sodil pa je Izraela dvajset let.

 

SPEV (Ps 42,1; 30, 4; Sod 16, 28)

O Bog, prisodi mi pravico, vodi mojo pravdo zoper nesveto ljudstvo. * Ti si moja trdnjava in moje zatočišče.

Spomni se me in daj mi le še tokrat moč! * Ti si moja trdnjava in moje zatočišče.

Sv. Ciprijan (ok. 200-258), konvertit, škof v Kartagini v Severni Afriki, buditelj v času preganjanj in razkolov, mučenec

Kaj čuda, preljubi bratje, če je molitev, katero nas je Bog naučil, tako kratka? On, naš učitelj, je sleherno našo prošnjo z zveličavno besedo na kratko posnel. To je že prerok Izaija napovedal, ko je poln Svetega Duha o božjem veličastvu in usmiljenju rekel: Beseda dopolnjujoča in krajšajoča v pravici, zakaj kratko besedo bo Gospod naredil na vsej zemlji naokrog. Ker je namreč božja Beseda, naš Gospod Jezus Kristus, za vse prišla, zbirala okoli sebe učence in neuke in obema spoloma in vsaki starosti dala zveličavne zapovedi, je vse svoje zapovedi lepo na kratko posnela, da ne bi spomin tistih, ki se nebeškega nauka uče, imel težav, marveč se naglo naučil, kar je preprosti veri potrebno.

Ko je npr. učil, kaj je večno življenje, je skrivnost življenja čisto in po božje na kratko posnel takole: To pa je večno življenje, da poznajo tebe, edinega pravega Boga, in katerega si poslal, Jezusa Kristusa. Prav tako, ko je iz postave in prerokov pobral prvi in največji zapovedi, je rekel: Poslušaj Izrael, Gospod, tvoj Bog, je edini Bog. Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in z vso dušo in z vso močjo. To je prva zapoved. Druga pa je tej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe. Na teh dveh zapovedih sloni vsa postava in preroki. In zopet: Vse, kar hočete, da bi ljudje vam storili dobrega, storite tudi vi njim: zakaj to je postava in preroki.

Gospod nas je ne samo z besedami, marveč tudi z dejanji učil moliti, ko je sam pogosto molil in prosil in s svojim zgledom pričeval in kazal, kaj moramo mi storiti, kakor je pisano: On se je pa umikal v samotne kraje in molil. In zopet: Šel je na goro molit in je noč prečul v molitvi k Bogu.

Gospod pa je molil in prosil ne zase - česa bi namreč nedolžni sam prosil? - marveč za naše grehe, kakor je tudi sam pojasnil, ko je Petru dejal: Glej, satan vas je hotel imeti, da bi vas presejal kakor pšenico; jaz pa sem prosil zate, da ne opeša tvoja vera. Nato pa je za vse Očeta prosil: A ne prosim samo za nje, ampak tudi za tiste, ki bodo po njih besedi v me verovali, da bodo vsi eno, kakor ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bodo tudi oni v nama eno.

Kako velika je bila Gospodova dobrotljivost in ljubezen glede našega zveličanja! Ni bil zadovoljen, da nas je s svojo krvjo odkupil, marveč je še vrh tega za nas molil. In glejte, ko je molil, je želel, da bi, kakor sta Oče in Sin eno, tako tudi mi v tej edinosti ostali.

 

SPEV (Ps 24, 1-2.5)

Gospod, z vso dušo se obračam k tebi. * Moj Bog, naj ne bom razočaran, ko vate zaupam.

Naj živim iz tvoje resnice, v njej me pouči. Ti si moj Bog in moj zveličar, neprestano zaupam vate. * Moj Bog, naj ne bom razočaran, ko vate zaupam.

Sklepna prošnja
Molimo. O Bog, ti si naše upanje in moč. V svoji nebogljenosti ne moremo brez tebe ničesar storiti. Pomagaj nam s svojo milostjo, da bomo vedno spolnjevali tvoje zapovedi in z veseljem delali, kar ti je všeč.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[D]

1 Odpev Pri meni si, Gospod; zvest si, kjerkoli me vodiš.

2 Odpev Tvoja modrost, Gospod, naj bo pri meni in z menoj dela.

3 Odpev Gospodova zvestoba traja vekomaj.

Spev z odpevom

[D]

Opoldne 1 

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Opoldne

Kratko berilo  (Gal 5,26; 6,2)
Ne bodimo željni prazne časti, da bi drug drugega izzivali, drug drugemu zavidali. Drug drugega bremena nosíte in tako spolníte Kristusovo postavo.

– Kako dobro in prijetno je, če bratje živijo skupaj.
– Gospod jih blagoslavlja in jim daje življenje na veke.

Molimo. O Bog, večna ljubezen, daj, da bomo vedno v tvoji ljubezni. Tako bomo ljubili tebe nad vse, svoje brate in sestre pa zaradi tebe.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.  

Pesem
Pesem slovesno Janezu zapojmo,
rojstvo njegovo danes počastimo,
s svojo naj prošnjo nas varúje vsega,
kar nas oskrunja.

 

Angel prišel je in očetu rekel,
da se otrok mu bo rodil kot prerok,
in mu življenja tek je napovedal
v službi Gospoda.

 

Zdvomil je oče, ni verjel Gospodu,
v znamenje zgubil dar je govorjenja,
dokler obljube z Janezovim rojstvom
Bog ni izpolnil.

 

Sreča Gospoda že pred svojim rojstvom,
ki ga Devica nosi še pod srcem,
mati njegova ga v navdihu Božjem
srečna oznanja.

 

Sveta nebesa molijo, častijo
tebe, Bog sveti, eden v treh osebah,
mi pa prosímo: prizanesi grešnim,
Bog, naš rešitelj. Amen.

Odpev 1 Elizabeta, Zaharijeva žena, je rodila slavnega sina: Janeza Krstnika, Gospodovega predhodnika.

[S]

Odpev 2 Nerodovitna žena je v svoji starosti rodila Janeza, ki je pripravljal pot Gospodu.

[S]

Odpev 3 Med rojenimi od žená ni večjega kot Janez Krstnik. 

[S]

Kratko berilo  (Apd 13,23–25)
Bog je iz Davidovega rodu poslal Izraelu Jezusa Odrešenika, kakor je bil obljubil; pred njegovim prihodom pa je Janez oznanjal vsemu izraelskemu ljudstvu krst pokore. Ko je Janez končaval svoj tek, je govoril: Nisem tisti, za kogar me imate; a glejte, za menoj prihaja ta, ki mu nisem vreden odvezati obuvala z nog.

Odpev k Moja duša Zahariju se je v Gospodovem svetišču prikazal angel Gabrijel, stoječ na desni kadilnega oltarja.

Odpev k Moja duša Zahariju se je v Gospodovem svetišču prikazal angel Gabrijel, stoječ na desni kadilnega oltarja.

Prošnje

Bog je izvolil Janeza Krstnika, naj oznanja ljudem, da se bliža Kristusovo kraljestvo. Zato ga prosímo:

Janeza si poklical, da je že pred rojstvom pripravljal pot tvojemu Sinu,

– pokliči nas, da bomo tako hodili za Gospodom, kakor je on hodil pred njim.

Janezu Krstniku si dal, da je Jezusa spoznal za Božje Jagnje,

– naj po Cerkvi spoznajo Jezusa vsi ljudje našega časa.

Tvoj prerok Janez se je po tvoji volji manjšal, Kristus pa rastel,

– uči nas pozabljati sebe, da bodo ljudje spoznali tebe.

Janez je pretrpel mučeništvo za pravico,

– naj neomajno pričujemo za tvojo resnico.

Spomni se vseh, ki so se ločili od tega sveta,

– sprejmi jih na kraj miru in luči.

Sklepna prošnja
Vsemogočni Bog, tvoja družina naj zvesto hodi po poti odrešenja, kakor nas spodbuja sveti Janez Krstnik, ki je napovedal in pokazal Odrešenika. Tako bomo gotovo prišli h Kristusu, tvojemu Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.