Brevir za 23. maj 2018

[D]

O Stvarnik naš dobrótljivi,
po tebi stvarstvo vse živi,
predrami duše nam iz sna
in reši nas iz mlačnosti.

 

Ko vstali smo, Gospod, poglej,
svoj greh priznavamo najprej;
duha zdaj k tebi dvigamo
in odpuščanja prosimo.

 

V molitvi sklepamo roké,
pobožno dvigamo srce,
prav kot nam prerok je velel
in kot uči nas Pavlov zgled.

 

Kar smo storili slabega,
pred tabo nič ne skrivamo;
edino to te prosimo,
da nam izbrišeš krivdo vso.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

 

Gospod, ti kralj vse vednosti,
veseli naj te hvalimo;
globine skrite nam srca
oživljaš s svojo milostjo.

 

Ohranjaš, kar je dobrega,
rešuješ izgubljenega.
Privedi nas izvoljene
na svoje sočne pašnike.

 

Ne pošlji, strogi, nas, sodnik,
med vekomaj zavržene,
pokliči k sebi nas v nebo
med svete in izvoljene.

 

Slavimo te, Odrešenik,
te molimo in hvalimo;
vladar si, plemeniti kralj
vesoljstva vsega vekomaj. Amen.

Ps 88,2–38  Gospodovo usmiljenje do Davidove hiše

Gospod, tvojo ljubezen bom na veke opeval, *

tvojo zvestobo bom oznanjal vsem rodovom.

Tvoja zvestoba je zasidrana v nebesih, *

rekel si: »Moje usmiljenje ima večne temelje. —

 

Zavezo sem sklenil s svojim izvoljencem; *

Davidu, svojemu služabniku, sem prisegel.

Za zmeraj utrdim tvoje potomstvo, *

za vse rodove utemeljim tvoj prestol.« —

 

Gospod, nebesa slavijo tvoja čuda, *

tvojo zvestobo opevajo angelski zbori.

Kdo se more v nebesih primerjati Gospodu, *

kdo mu je podoben med angeli?

Bog je vzvišen nad vsemi svetimi, *

velik in čudovit, bolj kot vsi okoli njega. —

 

Kdo ti je enak, Gospod, Bog vsemogočni? *

Mogočen si, venča te tvoja zvestoba.

Ti gospoduješ viharnemu morju, *

ti krotiš besneče valovje.

S hudimi šibami si kaznoval Egipčane, *

s svojo močno roko si razkropil sovražnike. —

 

Tvoja so nebesa, zemlja in vesolje, *

kar je v njih, si ti naredil.

Sever in jug si ti ustvaril, *

zahod in vzhod se radujeta tvojega imena.

Ti si mogočna obramba in varno zavetje, *

ti si moja trdna opora.

Pravičnost in pravica sta temelj tvojega kraljestva, *

pred teboj hodita milost in zvestoba. —

 

Blagor ljudstvu, ki te proslavlja, *

povsod ga spremljaš z ljubečim pogledom.

V tvojem imenu se bodo vedno veselili, *

se tolažili s tvojo pravičnostjo.

Vsa njihova moč prihaja od tebe, *

vse premorejo s pomočjo tvoje milosti.

Gospod nas zvesto varuje, *

sam sveti Bog nas vlada. —

Slava Očetu in Sinu *

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

Nekdaj si govoril: »Nadel sem krono junaku, *

povzdignil sem izvoljenca izmed svojega ljudstva.

Našel sem Davida, svojega služabnika; *

da bi mi bil posvečen, sem ga mazilil.

Zato bo z njim vedno moja močna roka, *

podpirala ga bo moja desnica. —

 

Ne bo ga premagal sovražnik, *

ne bo ga stiskal hudobnež.

 

Njegove nasprotnike bom ponižal, *

kaznoval njegove sovražnike.

Moja zvestoba in milost ga bosta spremljali, *

njegova moč se bo dvignila v mojem imenu.

Njegovo oblast razširim do morja, *

do velike reke njegovo pravico. —

 

Klical me bo: ‚Ti si moj oče, *

moj Bog, moje zavetje in moja rešitev.‘

Postavim ga za prvorojenca, *

za najvišjega med vladarji zemlje.

Na veke mu ohranim svojo naklonjenost *

in moja zaveza z njim ostane trdna.

Njegov rod bo trajal na veke, *

njegov prestol ostane vekomaj.« —

Slava Očetu in Sinu *

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

– Tvoje besede, Gospod, človeka razsvetljujejo.
– Preprostim in malim daješ, da jih razumejo.

Iz knjige Pridigar (5,9 – 6,8)

 

Kdor ljubi denar, se ne nasiti denarja; in kdor ljubi bogastvo, nima nikdar dovolj dobička. Tudi to je nečimrnost. Če se množi imovina, se množe tisti, ki jo zapravijo; in kakšen dobiček ima njen lastnik, kakor da jo gleda s svojimi očmi? Sladko je spanje delavca, ako je malo ali veliko; bogatinu pa prenasičenost ne da mirno spati.

Je hudo zlo, ki sem ga videl pod soncem: bogastvo, ki ga hrani njegov lastnik v svojo nesrečo. Tako bogastvo se izgubi po nesrečni nezgodi; in če ima sina, ne ostane nič v njegovi roki. Kakor je izšel iz materinega telesa, odide zopet nag, kakor je prišel; in za svoj trud ničesar ne vzame, kar bi odnesel s seboj v roki. Tudi to je bridko hudo: prav tako, kakor je prišel, mora oditi, in kakšen dobiček ima, da se trudi za veter? Vrh tega je vse svoje dni v temi, v mnogi nevolji, bolezni in jezi.

Glej, kar sem spoznal za dobro in za lepo: da človek je in pije in uživa dobro pri vsem svojem trudu, s katerim se trudi pod soncem, po številu dni svojega življenja, ki mu jih je Bog dal; zakaj to je njegov delež. Za vsakega človeka, ki mu je Bog dal bogastvo in premoženje in mu dopustil, da to uživa in vzame svoj delež in se veseli pri svojem trudu, je to božji dar. Vsaj ne razmišlja več dosti o dneh svojega življenja, ker ga Bog zaposluje z veseljem njegovega srca.

Je zlo, ki sem ga videl pod soncem in težko tlači človeka. Nekomu da Bog bogastvo, premoženje in čast, in nič mu ne manjka, karkoli si poželi; a Bog mu ne dopušča, da to uživa, ampak tujec to uživa: to je nečimrnost in hudo zlo.

Ako bi kdo imel sto otrok in bi živel mnogo let in bi bilo veliko dni njegovih let, on bi se pa ne nasitil z dobrinami in bi ne imel niti pogreba: rečem, da je mrtvorojeni srečnejši od njega. Ta zaman pride in v temi odide in tema pokrije njegovo ime; še sonca ni videl, ne poznal, vendar ima ta več pokoja kot oni. In če bi živel dvakrat tisoč let, pa bi ne užil nič dobrega: ali ne gre vse v en kraj?

Ves trud človekov je za njegova usta, vendar se poželenje nikdar ne uteši. Kakšno prednost ima modri pred bedakom, kakšno pred ubožcem ta, ki se zna vesti pred živečimi?

 

SPEV (Preg 30, 8; Ps 30, 15-16)

Oddalji od mene, Gospod, hinavščino in lažnive besede. * Ne dajaj mi ne uboštva ne bogastva; daj mi le, kar potrebujem.

Gospod, vate zaupam, v tvoji roki je moja usoda. * Ne dajaj mi ne uboštva ne bogastva; daj mi le, kar potrebujem.

Iz razlage Pridigarja sv. Hieronima, duhovnika

Iščite to, kar je zgoraj

 

Za vsakega človeka, ki mu je Bog dal bogastvo in premoženje in mu dopustil, da to uživa in vzame svoj delež in se veseli pri svojem trudu, je to božji dar. Vsaj ne razmišlja več dosti o dneh svojega življenja, ker ga Bog zaposluje z veseljem njegovega srca. To je modrost Pridigarja.

Človek lahko svoje premoženje uživa pod težo skrbi in z veliko muko znaša skupaj stvari, ki bodo potem propadle. Pridigar pravi, da je v primerjavi s takim na boljšem tisti, ki se veseli ob tem, kar sproti doseže. V takem uživanju je namreč vsaj nekaj radosti, medtem ko je v onem en sam velik strah. Pisatelj tudi utemeljuje, zakaj je za človeka veselje nad tem, kar ima, božji dar: ker pač tako vsaj ne razmišlja več dosti o dneh svojega življenja.

Bog človeku daje veselje, da ni žalosten in da ga ne mučijo skrbi, saj ga prevzemata veselje in radost. Boljše pa je po besedah apostola Pavla, če se veselimo in poglabljamo v duhovno hrano in duhovno pijačo, ki jo ponuja Bog. Dobrino zase odkrijemo tudi v svojem vsakršnem prizadevanju. Le z velikim trudom in prizadevanjem lahko pridemo do resničnih dobrin. Vendar naj bo kaj še tako velika dobrina, nobena ne bo popolna, dokler se ne prikaže Kristus, naše življenje.

Pridigar pravi: Ves človekov trud je za njegova usta, vendar se poželenje nikdar ne uteši. Kakšno prednost ima modri pred bedakom, kakšno pred ubožcem ta, ki se zna vesti pred živečimi? Za kaj vse se ljudje na tem svetu trudijo: kaj vse pojedo in porabijo, pogoltnejo in pospravijo. Za hip to grlu prija, vendar le toliko časa strežemo svojemu poželenju, dokler nam teče po grlu.

Po vsem tem pa ostane duša prazna. Zopet in zopet si želimo tistega, kar pojemo; nihče, niti moder niti neumen mož, ne more živeti brez hrane; še revež skrbi prvenstveno za to, kako bi nahranil svoje telo in se rešil, da ne bi od stradanja umrl. Prazna ostane duša tudi zato, ker pač od sitega telesa nima nobene koristi; vrh tega je hrana dosegljiva tako modremu kakor neumnemu; in celo vsak revež tišči tja, kjer odkrije polno mizo.

Bolj prav je, če misli Pridigarja, ki se je poučil v razmišljanju Svetega pisma, tako razumemo, da si prizadeva prav pridigati in čuti stalno potrebo po učenju. Kar naprej se želi učiti. V tem pa je res na boljšem moder človek kakor neumnež. Ko se čuti siromašnega, ubogega, kakršen je blagrovan v evangeliju, hiti iskat tisto, kar daje pravo življenje. Stopa po tesni in ozki poti, ki vodi v življenje. Ničesar nima, namreč slabega, ve pa, kje je Kristus - naše življenje.

 

SPEV (Prim. Sir 23, 4-6.1. 3)

Gospod, oče in Bog mojega življenja, varuj me hudobnega mišljenja. Varuj me napuha oči in odvračaj od mene poželjivost. * Naj me ne prevzameta razbrzdanost in nečistost!

Gospod, ne daj, da bi še naprej grešil in te še bolj žalil. * Naj me ne prevzameta razbrzdanost in nečistost!

Slavimo Gospoda.

[D]

Ko sončni se razlije žar,
razblini v svetu se tema
in v barvah zaživé stvari,
ogrne ljubezniv jih svit.

 

Iz duš naj se tako zgubé
slabosti naše in naš greh,
naj razsvetli nas Bog navzoč,
ljubezen Božjo vname v nas.

 

Pozdravljen, Kristus, Božji Sin,
zaupno spet te prosimo,
da bi spoznali te še bolj,
služili vselej ti zvestó.

 

Ti vodi, kar začenjamo,
naj prav svoj čas porabljamo,
kar napačno storili smo,
naj tvoja milost poravna.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

Ps 85   Molitev ubogega v nesreči

 

Gospod, nagni se k meni in me usliši, *

zakaj ubog sem in nesrečen.

Ker sem ti zvest, me varuj, *

reši svojega služabnika. —

 

Ti si moj Bog, moje edino upanje, *

usmili se me, Gospod, neprestano te kličem.

Razvesêli, Gospod, svojega služabnika, *

k tebi se obračam.

Dober si in odpuščaš, *

poln usmiljenja do vseh, ki te kličejo.   —

 

Čuj mojo molitev, *

poslušaj mojo prošnjo.

V svoji stiski te kličem, *

saj me boš uslišal. —

 

Gospod, ni tebi enakega, *

tvoja dela so neprekosljiva.

Prišli bodo vsi narodi, ki si jih ustvaril, *

molili te bodo in slavili.

Ti si mogočen in delaš čudeže, *

resnični Bog si ti edini. —

 

Svojo pot mi pokaži, *

da bom zvest tvoji resnici.

Naj bo moje srce iskreno, *

da ti bom v spoštovanju služil.

Slavil te bom z vsem svojim srcem, *

poveličeval tvoje ime na veke. 

Velika je tvoja ljubezen do mene, *

rešil si me večne pogube. —

 

Zoper mene so se vzdignili sovražniki, *

ne ozirajo se na Boga in mi strežejo po življenju.

Ti, Gospod, si milostljiv in usmiljen, *

potrpežljiv in poln ljubezni.

Ozri se name in usmili se svojega služabnika, *

daj svojo moč sinu svoje dekle. —

 

Izkaži mi ljubezen, nasprotnike pa ponižaj, *

naj vidijo, da mi ti pomagaš in me tolažiš. —

Slava Očetu in Sinu *

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

Iz 33,13–16  Gospod bo sodil po pravici

 

Čujte vi, ki ste daleč, kaj sem storil, *

spoznajte mojo moč vi, ki ste blizu.

V svetem mestu trepetajo tudi grešniki, *

brezbožnih se je polastila groza.

Kdo od vas more vztrajati ob očiščujočem ognju, *

kdo izmed vas obstati pri večnem plamenu? —

 

Le kdor živi pravično *

in govori resnico.

Kdor zametuje pohlepnost in izsiljevanje *

in ne sprejema podkupnine.

Kdor niti slišati noče o sodelovanju pri ubojih *

in noče niti videti hudobije. —

 

Temu je Bog pripravil varno zavetje *

in mu preskrbel vse potrebno za življenje. —

Slava Očetu in Sinu *

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

Ps 97   Vladar sveta prihaja k sodbi

 

Pojte Gospodu novo pesem, *

ker je storil čudovita dela.

Zmagala je njegova ljubezen *

in njegova vsemogočnost.

Gospod je naznanil, da prihaja odrešenje; *

narodom je razodel svojo pravičnost.

Dokazal je svojo dobroto in zvestobo *

v blagor svojega ljudstva.

Vsi kraji zemeljske oble so videli, *

kako naš Bog rešuje. —

 

Radujte se v Gospodu vse dežele, *

veselite se s petjem in godbo.

Pojte Gospodu ob spremljavi na strune, *

s harfo in glasnim petjem.

Rog naj trobi, donijo naj trobente, *

vzklikajte Gospodu, kralju vsega stvarstva. —

 

Buči naj morje in kar ga napolnjuje, *

vriskaj vesoljni svet in njegovi prebivalci.

Reke naj veselo pljuskajo z valovi, *

tudi gore naj se radujejo.

Naš Gospod prihaja vladat zemljo, *

ves svet in vsa ljudstva bo sodil pravično. —

Slava Očetu in Sinu *

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

Kratko berilo  (Job 1,21;2,10b)
Nag sem prišel iz materinega naročja in nag se povrnem v zemljo. Gospod je dal in Gospod je vzel, bodi češčeno Gospodovo ime! Dobro smo prejemali od Boga, zakaj bi hudega ne sprejeli.

Spodbudi me, o Bog, da bom spolnjeval tvoje zapovedi.
— Spodbudi me, o Bog, da bom spolnjeval tvoje zapovedi.

Poživi me na svoji poti.
— Spodbudi me, o Bog, da bom spolnjeval tvoje zapovedi.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Spodbudi me, o Bog, da bom spolnjeval tvoje zapovedi.

Odpev k Hvaljen Izkaži nam svoje usmiljenje, Gospod, in spomni se svoje svete zaveze.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

 obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

 v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

 ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

 otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

 spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

 da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

 v svetosti in pravičnosti vse dni življenja.

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

 pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

 ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

 kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

 in naravnal na pot miru vse naše korake.

  —

Slava Očetu in Sinu *

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

Kristus hrani in neguje Cerkev, za katero se je daroval. Prosímo ga:

Dobri pastir svoje Cerkve, hvala ti, ker nam danes daješ luč in življenje,

– naj ti bomo hvaležni za tvoje darove.

S svojo ljubeznijo varuj svojo čredo, zbrano v tvojem imenu,

– naj se ne pogubi nihče od tistih, ki ti jih je izročil nebeški Oče.

Vodi svojo Cerkev po poti svojih zapovedi,

– naj jo Sveti Duh ohranja v zvestobi do tebe.

Poživljaj Cerkev pri mizi svoje besede in svojega kruha,

– v moči te hrane naj veselo hodimo za teboj.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Sveti Bog, s svojo modrostjo si nas ustvaril in s previdnostjo nas vodiš. Dobrotno nas razsvetljuj, da ti bomo vedno zvesti v življenju.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

[D]

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,105–112   (XIV)   Hvala Božji postavi

To je moja zapoved, da se ljubite med seboj (Jn 15,12).

 

Tvoja beseda mi je kakor svetilka, *

je kakor luč na moji poti.

Prisegam in hočem prisego držati, *

da bom spolnjeval tvoje pravične odloke. —

 

Silno sem potrt in ponižan, *

ohrani me pri življenju po svoji besedi.

Sprejmi, Gospod, mojo molitev, *

daj mi spoznati svoje sklepe. —

 

Moje življenje je zmeraj v nevarnosti, *

vendar tvoje postave ne pozabljam.

Grešniki mi nastavljajo zanke, *

vendar od tvojih zapovedi ne odstopam. —

 

Tvojo postavo sem prejel od svojih očetov, *

vse življenje mi bo v veselje.

Z vsem srcem si bom prizadeval, *

da jo bom spolnjeval vedno in natančno. —

Ps 69   O Bog, pridi mi na pomoč

 

O Bog, ozri se name in me poslušaj, *

Gospod, pridi in mi pomagaj.

Osramočeni naj bodo in naj zardijo, *

tisti, ki mi strežejo po življenju.

S sramoto naj se umaknejo *

vsi, ki mi hudo želijo.

Naj odidejo osramočeni, *

tisti, ki se mi posmehujejo. —

 

V tebi naj se veselijo in radujejo *

vsi, ki te iščejo.

Tisti, ki čakajo pomoči od tebe, *

naj vedno govorijo: »Gospod, moj Bog, kako si velik!«  —

 

Jaz pa sem siromak in beden, *

toda Gospod skrbi za mene.

Ti si moj pomočnik in rešitelj, *

moj Bog, nikar se ne mudi. —

Slava Očetu in Sinu *

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

Ps 74   Gospod je naš najvišji sodnik

 

Slavimo te, Gospod, in častimo, *

hvalimo te in oznanjamo tvoja čudovita dela. —

 

Gospod govori: »Moja pravičnost bo slavila zmago *

ob času, ki ga jaz določim.

Naj se trese zemlja s svojimi prebivalci, *

jaz trdno držim njene temelje. —

 

Prevzetnim govorim: ,Nikar se ne bahajte!‘ *

Hudobnim pravim: ,Ne bodite predrzni!‘

Ne postavljajte se s svojo močjo proti Najvišjemu, *

ne govorite drzno proti Bogu. —

 

Pravica ne pride ne od vzhoda ne od zahoda, *

ne od severa ne od juga.

Le Gospod je tisti, ki pravično sodi, *

enega poniža, drugega poviša. —

 

Čaša Božjega srda je pripravljena, *

vsi hudobni na zemlji bodo okusili Božjo jezo.«

 

Jaz pa bom poveličeval Gospoda vekomaj, *

prepeval bom hvalnice živemu Bogu.

Zlomil bom moč hudobnih, *

le pravični bodo slavili zmago. —

Slava Očetu in Sinu *

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

Slavimo Gospoda.

Poslušaš rada nas, Gospa,
Marija, Mati blažena,
zato zaupno tudi zdaj
te prosimo usmiljenja.

 

Pomagaj, ko nas vara svet,
zastira jasni nam pogled,
da ne zgrešili bi poti,
ki k tebi, Mati, v raj drži.

 

Pomagaj, ko bolezen stre
nam zdravje, vzame sile vse;
izprôsi našim dnevom mir,
odpri nam Božje luči vir.

 

Ko pride smrt, ob strani stoj
in vzemi k Sinu nas s seboj,
ob tvoji roki pridemo
naj vsi v veselje blaženo.

 

Trojica sveta srečno vso
odela te je z milostjo;
Očetu, Tolažitelju
in Sinu tvojemu vsa čast. Amen.

 —

Slava Očetu in Sinu *

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

 —

Slava Očetu in Sinu *

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

 —

Slava Očetu in Sinu *

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

Kratko berilo  (Gal 4,4–5)
Ko je prišla polnost časov, je poslal Bog svojega Sina, rojenega iz žene, podrejenega postavi, da bi odkupil tiste, ki so bili pod postavo, da bi tako prejeli posinovljenje.

Gospod se je ozrl na mojo nizkost, velike reči mi je storil Vsemogočni.

Blagrovali me bodo vsi rodovi, ker se je Bog ozrl na svojo ponižno deklo.

Gospod se je ozrl na mojo nizkost, velike reči mi je storil Vsemogočni.

Blagrovali me bodo vsi rodovi, ker se je Bog ozrl na svojo ponižno deklo.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

[L]

Sklepna prošnja
Gospod Bog, z zaupanjem častimo Marijo, Pomočnico kristjanov. Z njeno pomočjo naj si na zemlji goreče prizadevamo za vero, da bomo v nebesih poveličevali tvojo zmago.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.