Brevir za 23. januar 2018

Gospod, odpri moje ustnice,

Pridite, prepevajmo Gospodu, *

vzklikajmo Bogu, svojemu zveličarju.

Stopimo mu naproti s hvalnim petjem, *

z veselimi spevi ga hvalimo.

Gospod je Bog, edini in najvišji, *

veliki vladar nad vsemi vladarji.

V njegovi roki so globine zemlje, *

višine gorá so njegove.

Njegovo je morje, on ga je naredil, *

njegova je zemlja, on jo je ustvaril.

Pridite, poklonimo se Gospodu, *

v ponižnosti molimo njega, ki nas je ustvaril.

On je naš Bog, mi njegovo ljudstvo, *

on nas živi in vodi kot svoje ovce.

O da bi danes poslušali njegove besede: *

»Ne zakrknite svojih src kakor nekoč v puščavi.

Tam so me vaši očetje skušali in izzivali, *

čeprav so videli moja dela.

Štirideset let sem jih prenašal, *

to nezvesto ljudstvo, ki se ne drži mojih potov.

Potem sem v svoji nevolji prisegel: *

Ne bodo videli obljubljene dežele.«

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

 

Z Očetom, Kristus, si nam luč
in vsak nam razsvetljuješ dan,
iz temne vstali smo noči,
pomagaj pri molitvi nam.

 

Srce prebudi nam iz sna,
dremotnosti naj se ne vda,
obvaruj nas lenobe zla
in hudega sovražnika.

 

Odpusti, Kristus, nam dolgé,
saj v tebe trdno vérujemo,
naj po molitvi prejmemo
vse, kar te vdano prosimo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

 

Trojica sveta, blažena,
ki vse na svetu prav ravnaš,
za delo nam določaš dan
in za počitek temno noč.

 

Molitev naša te časti

v nemiru dne, v temí noči.

Naj dajemo trenutek vsak
vso tebi, Bog, dostojno čast.

 

Služabniki, otroci smo
in tebe, Oče, molimo.
Pridruži našo hvalnico
glasovom svojih angelov.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 67   Gospodovo zmagoslavje

Bog se vzdigne in razkropijo se njegovi sovražniki; *

vsi, ki ga črtijo, zbežijo izpred njegovega obličja.

Dim se zgubi v vetru, vosek se stopi na ognju, *

to je podoba grešnikov: vsi zginejo pred Bogom.

Pravični pa naj se veselijo in vriskajo, *

pred Božjim obličjem naj uživajo v radosti. —

 

Pojte Bogu, prepevajte v čast njegovemu imenu. *

Pripravite pot njemu, ki biva v oblaku.

Imenuje se Gospod, Najvišji, *

veselo vzklikajte pred njegovim obličjem. —

 

Sirotam je oče in varuh vdovam, *

on je naš Bog in biva med nami.

Pripravlja dom zapuščenim in rešuje jetnike, *

samo uporniki ostanejo v deželi, kjer ni vode. —

 

Ko si hodil, o Bog, pred svojim ljudstvom skozi puščavo, *

se je tresla zemlja.

Pred teboj so se majala nebesa, *

trepetal je Sinaj pred Izraelovim Bogom.

Obilen dež si poslal svoji deželi, *

izsušeni zemlji si vrnil rodovitnost.

V njej je prebivalo tvoje ljudstvo, *

ubožcem si jo pripravil v svoji dobroti. —

Gospod je rekel samó besedo *

in veliko glasnikov je že oznanilo zmago.

»Kralji z vojskami so se v diru razbežali, *

od obilnega plena so ljudje veliko dobili.

Od zlata in srebra se je lesketalo taborišče, *

kakor se svetlikajo golobje peruti.

Ko je Vsemogočni razkropil kralje, *

so ležali sovražniki kakor klasje po toči.«  —

 

Onstran Jordana so visoke gore, *

onstran Jordana so strme gore.

Mogočne gore, zakaj zavidate gori Sion, *

ki si jo je Bog izvolil za večno bivališče?

Ko Gospod prihaja v svoje svetišče, *

ga obdajajo tisoči spremljevalcev.

Šel je v višavo, iz sužnosti je izpeljal rešene; *

prejel je v dar ljudi, tudi take, ki ga ne ljubijo. —

 

Gospod, iz dneva v dan te slavimo, *

dobrotno nas ohranjaš in nam pomagaš.

Naš Bog je Bog, ki rešuje; *

je celo Gospodar nad smrtjo.

Poniža tudi najbolj uporne sovražnike, *

zlomi napuh tistih, ki se povišujejo. —

 

Rekel je: »Strmoglavim jih z najvišje gore, *

iz najglobljega skrivališča jih potegnem.

Kaznoval jih bom, kakor so zaslužili, *

vpričo vseh bodo pokončani.« —

O Bog, naš kralj, poglej, kako te slavimo, *

ko prihajaš v svoje svetišče.

Spredaj gredo pevci, zadaj gredo s citrami, *

v sredini deklice, ki igrajo na cimbale.

»Slavite Boga v slovesnih zborih, *

hvali Gospoda, vse izvoljeno ljudstvo!«

Izraelovi potomci spremljajo Gospoda, *

dvanajsteri rodovi ga slavijo. —

 

O Bog, svojo moč razodeni, *

moč, ki si jo izkazal v našo obrambo.

Za tvoje svetišče v Jeruzalemu *

naj ti kralji prinašajo svoje darove.

Vsi mogočni in mali narodi *

naj ti prinašajo srebrna darila.

Razkropi narode, ki ljubijo vojskovanje, *

njihovi velikaši naj ti darujejo svoje bogastvo. —

 

Vsa kraljestva na zemlji, pojte Bogu, *

igrajte in prepevajte Gospodu.

Visoko nad nebom je njegovo veličastvo, *

njegova silna moč se razodeva v gromu. —

 

Priklonite se Božji vsemogočnosti, *

njegovo veličastvo je nad nami, njegova moč nad oblaki.

Čudovit je Bog v svojem svetišču, *

Bog naših očetov.

On daje moč in trdnost svojemu ljudstvu. *

Bog bodi hvaljen. —

– Poslušal bom, kaj govori Gospod.
– Mir obljublja svojemu ljudstvu.

 

Tisti čas je govoril Mojzes ljudstvu: »Ko prideš v deželo, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog, v dedino, in jo prejmeš v last in se v njej naseliš, vzemi nekaj prvin vseh zemeljskih sadov, ki jih dobiš iz dežele, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog, in jih deni v koš ter pojdi na kraj, ki ga izvoli Gospod, tvoj Bog, da ondi prebiva njegovo ime! In pridi k duhovniku, ki bo tiste dni, ter mu reci: ,Zahvaljujem danes Gospoda, svojega Boga, da sem prišel v deželo, ki jo je Gospod s prisego obljubil dati našim očetom!'

Duhovnik naj vzame koš iz tvoje roke ter ga postavi pred oltar Gospoda, tvojega Boga. Potem izpregovori in reci pred Gospodom, svojim Bogom: ,Moj oče je bil blodeč Aramec; potem je šel v Egipt in je ondi z malo ljudmi tujčeval; a tam je postal iz njega velik, močen in mnogoštevilen narod! Egipčani pa so hudo ravnali z nami, stiskali so nas ter nam nalagali težko raboto. In vpili smo h Gospodu, Bogu naših očetov, in Gospod je naš glas uslišal ter se ozrl na našo bedo, težavo in stisko. Gospod nas je izpeljal iz Egipta z močno roko in s stegnjenim laktom, z veliko strahoto, z znamenji in čudeži. Privedel nas je v ta kraj in nam dal to deželo, deželo, v kateri teče mleko in med. In zdaj, glej, prinašam prvine sadov dežele, ki si mi jo dal, Gospod!' - Tako jih položi pred Gospoda, svojega Boga, in moli Gospoda, svojega Boga! Veseli se vseh dobrot, ki jih je Gospod, tvoj Bog, dal tebi in tvoji hiši, ti in levit in tujec, ki biva v tvoji sredi!

Ko v tretjem letu, letu desetin, oddaš docela vso desetino svojih pridelkov in jo daš levitu, tujcu, siroti in vdovi, da jih použijejo v tvojih krajih in se nasitijo, reci pred Gospodom, svojim Bogom: ,Odpravil sem iz hiše posvečeno reč in jo tudi dal levitu, tujcu, siroti in vdovi natanko po tvoji zapovedi, ki si mi jo dal; nobene tvojih zapovedi nisem prestopil in ne pozabil. Od tega nisem jedel v žalovanju, od tega nisem nič oddal, ko sem bil nečist, in od tega nisem nič daroval za kakega mrtvega: poslušal sem glas Gospoda, svojega Boga, storil sem povsem, kakor si mi zapovedal. Ozri se s svojega svetega prebivališča, z nebes, in blagoslovi svoje ljudstvo Izraela in deželo, ki si nam jo dal, kakor si prisegel našim očetom, deželo, v kateri teče mleko in med!

Danes ti zapoveduje Gospod, tvoj Bog, da spolnjuj te zakone in naredbe, vestno jih torej spolnjuj z vsem srcem in vso dušo!

Danes si se dogovoril z Gospodom, da bo tvoj Bog in da boš hodil po njegovih potih in spolnjeval njegove zakone, zapovedi in naredbe ter poslušal njegov glas. In Gospod se je danes dogovoril s teboj, da boš njegovo lastninsko ljudstvo, kakor ti je obljubil, in da boš spolnjeval vse njegove zapovedi, da te visoko nad vse narode, ki jih je ustvaril, povzdigne v hvalo, čast in slavo, in da boš sveto ljudstvo Gospodu, svojemu Bogu, kakor je govoril.«

SPEV (1 Pet 2, 9.10; 5 Mojz 7, 6.8)

Vi ste pridobljeno ljudstvo, ki ste bili nekdaj brezpravni, zdaj pa ste božje ljudstvo. * Niste bili deležni usmiljenja, zdaj pa ste usmiljenje dosegli.

Gospod vas je izvolil, ker vas je ljubil in vas rešil iz sužnosti. * Niste bili deležni usmiljenja, zdaj pa ste usmiljenje dosegli.

Sv. Bazilij Veliki (330-379), škof v Cezareji v Mali Aziji, eden velikih vzhodnih cerkvenih očetov, oče vzhodnega meništva

 

S katerimi besedami bi mogli primerno obrazložiti božje darove? Tako številni so, da jih ne zajame nobeno število. Tako čudoviti so, takšni in toliko jih je, da bi se že pri enem morali darovatelju brez konca zahvaljevati.

En dar pa je, ki ga nikakor, četudi bi hoteli, ne smemo z molkom obiti na noben način. Nobeno bitje zdrave pameti, čeprav precej zaostaja za pravim vrednotenjem stvari, ne more prezreti milostnega dejstva in o njem vsaj nekaj spregovoriti. To je odličen božji dar, o katerem bomo spregovorili: Bog je naredil človeka po svoji podobi in sličnosti in mu zaupal dragocen delež svojega spoznanja. Od vseh živih bitij je samo njega obdaril z razumom in mu dal zmožnost uživati nepopisne lepote zemeljskega raja. Postavil ga je za gospodarja vseh stvari na zemlji. Ko ga je kača prevarala, da je padel v greh in je za grehom prišla smrt in iz nje izhajajoče bridkosti, ga kljub temu ni prepustil usodi. Nasprotno, dal mu je v pomoč postavo, postavil angele za njegove varuhe in zavetnike, pošiljal mu je preroke, da so preganjali hudobijo in učili krepostno življenje. Nagnjenost k slabemu je zaviral z grožnjami, da ga bo kaznoval, z obljubami pa je v njem vzbujal hrepenenje po pravih dobrinah. Mnogokrat je pokazal, kako zelo različen je konec dveh poti življenja, dobre in slabe. A tudi trmoglavcev, kljub vztrajanju v neposlušnosti, ni zavrgel.

Gospodova dobrota nas ni zapustila. Njegove ljubezni do nas nismo ustavili niti tedaj, ko smo z brezbrižnostjo do izkazanih nam časti sramotili svojega dobrotnika. Poklical nas je nazaj iz smrti in nas spet oživil po našem Gospodu Jezusu Kristusu.

Pri tem že sam način, kako nam je naklonil ta dar, vzbuja največje občudovanje. Čeprav je bil namreč v božjem sijaju, ni ljubosumno varoval enakosti z Bogom. Sam sebe je izničil in vzel nase podobo hlapca. Še več, nosil je naše trpljenje, si naložil naše bolečine, da bi mi po njegovih ranah ozdraveli. Odkupil nas je iz prekletstva postave, ker je zaradi nas postal prekletstvo. Prestal je najsramotnejšo smrt, da nas privede v preslavno življenje. Vendar mu ni bilo dovolj, da je mrtve oživil, temveč jim je podaril, da postanejo deležni njegovega božanstva in pripravil večno slavo, ki s svojo veličastno srečo presega vsako človeško pojmovanje.

Kaj naj torej povrnemo Gospodu za vse, kar nam je dal? Gospod je tako dober, da niti ne mara povračila. Zadostuje mu naša ljubezen v zahvalo za prejete dobrine.

Ko se v izpovedi svojega srca spomnim vsega tega, obnemim v trepetu in silnem strmenju, da ne bi namreč zaradi duhovne malomarnosti ali ukvarjanja z ničvrednimi rečmi pozabil na ljubezen do Boga in bil Kristusu v sramoto in nečast.

SPEV (Ps 102, 2. 4; Gal 2, 20)

Z dušo in telesom naj hvalim Gospoda in nobene njegovih dobrot naj ne pozabim. * Rešuje moje življenje smrti, venča me z milostjo in usmiljenjem.

Vzljubil me je in zame dal sam sebe. * Rešuje moje življenje smrti, venča me z milostjo in usmiljenjem.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Razliva zarja luči slap,
ki vse stvari razveseli,
odene jih v razkošje barv
in zlat jim podeli sijaj.

 

O Kristus, sonce večnosti,
v svetlobi neminljiv žariš,
pozdravljamo te s pesmijo,
veseli tebi vzklikamo.

 

Ti si modrost Očetova
in svetu razodevaš ga,
urejaš čudovito vse,
da nad lepoto duh strmi.

 

Podéli nam iskrenosti,
resnica bodi nam nad vse,
da kot otroci luči bi
živeli zdaj in v večnosti.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega,
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

Ps 84   Naše zveličanje je blizu

 

Gospod, usmilil si se svoje dežele, *

nazaj si pripeljal izgnance.

Odpustil si krivdo svojemu ljudstvu, *

izbrisal vse njihove grehe.

Odložil si svojo sveto jezo, *

odnehal od svoje silne nevolje. —

 

Prenôvi nas, Bog, naš zveličar, *

ne huduj se več nad nami.

Se boš mar srdil vekomaj, *

boš raztegnil svojo jezo na vse rodove?

Ali nas ne boš znova poživil, *

da se bo tvoje ljudstvo veselilo v tebi?

Gospod, skaži nam svoje usmiljenje *

in daj nam svoje rešenje. —

 

Slišim Gospoda Boga govoriti, *

govori nam o miru.

Govori svojemu ljudstvu in svojim zvestim, *

tistim, ki se s srcem spreobrnejo k njemu.

Blizu je rešitev vsem, ki se ga bojijo, *

Gospodova slava se bo vrnila v deželo.

Usmiljenje in zvestoba se bosta srečala, *

pravičnost in mir se poljubila.

Zvestoba bo pognala iz zemlje, *

nebesa bodo poslala pravičnost. —

 

Tedaj bo Gospod blagoslovil zemljo, *

obrodila bo bogate sadove.

Spremljala ga bo pravičnost, *

podelil nam bo zveličanje. —

Iz 26,1–4.7–9.12   Pesem po zmagi

 

Naše sveto mesto je močno in utrjeno, *

njegovo obzidje in nasip si ti, naš rešitelj.

Odprite vrata, da vstopi pravično ljudstvo, *

ki ti hoče biti zvesto. —

 

Njegovo mišljenje je stanovitno, *

ti mu naklanjaš mir, ker vate zaupa.

Vedno zaupajte v Gospoda, *

v Gospoda, močnega Boga, na veke. —

 

Pravični hodi po pravi poti, *

uravnal si mu pot k miru in sreči.

Gospod, na tvoji poti smo vztrajali, *

z vsem srcem smo te pričakovali.

Moja duša hrepeni po tebi ponoči, *

moj duh in moje srce te išče že navsezgodaj.

Ko nas zadevajo tvoje preizkušnje, *

se učimo tvoje modrosti. —

 

Gospod, ti nam boš mir podaril: *

vse, kar delamo, je tvoje delo. —

Ps 66   Gospoda naj slavijo vsi narodi

 

O Bog, bodi nam milostljiv, *

pokaži nam svojo dobroto.

Naj spoznajo tvojo pot vsi na zemlji, *

naj tvoje zveličanje osreči vse narode. —

 

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Veselijo in radujejo naj se narodi, *

ker jim vladaš in jih vodiš po pravici. —

 

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Zemlja je obrodila svoje sadove, *

Gospod, naš Bog, nas je blagoslovil.

Bog je zares dober, *

zato naj ga spoštujejo in častijo vsi narodi. —

Kratko berilo  (1 Jn 4,14–15)
Mi smo videli in pričujemo, da je Oče poslal Sina svetu za odrešenika. Kdorkoli prizna, da je Jezus Božji Sin, je Bog v njem in on v Bogu.

Moj Bog, moj pomočnik, vate zaupam.
— Moj Bog, moj pomočnik, vate zaupam.

Moje zavetje in moj rešitelj.
— Moj Bog, moj pomočnik, vate zaupam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Moj Bog, moj pomočnik, vate zaupam.

Odpev k Hvaljen Gospod nam je obudil mogočnega zveličarja, kakor ga je napovedal po svojih prerokih.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Gospod nam je obudil mogočnega zveličarja, kakor ga je napovedal po svojih prerokih.

Kristus je s svojo krvjo pridobil novo izvoljeno ljudstvo. Molimo ga in goreče prosimo:

Naš Kralj in Odrešenik, prisluhni svoji Cerkvi, ki te časti ob začetku dneva;

– naúči jo, da bo znala nenehno slaviti tvoje veličastvo.

Ti si naše upanje in naša trdnost, vate zaupamo,

– naj ne bomo nikoli osramočeni.

Poglej na našo slabost in nam hiti pomagat,

– brez tebe ne moremo ničesar storiti.

Spomni se ubogih in osamljenih, da jim današnji dan ne bo v težavo,

– naj jim bo v tolažbo in veselje.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Vsemogočni Bog, ustvaril si vse stvari dobre in lepe. Naj z veseljem začnemo ta dan v tvojem imenu in ga preživimo v dejavni ljubezni do tebe in bratov.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 118,97–104  (XIII)   Hvala Božji postavi

 

Gospod, kako ljubim tvojo postavo, *

ves dan jo premišljujem.

Po njej sem modrejši od svojih nasprotnikov, *

vedno me spremlja. —

 

Razumnejši sem od vseh svojih učiteljev, *

ker premišljujem tvoje odredbe.

Modrejši sem od starcev, *

ker spolnjujem tvoje zapovedi. —

 

Nočem hoditi po krivih potih, *

rajši se držim tvoje besede.

Ne odstopam od tvojih odlokov, *

saj me ti poučuješ. —

 

Kako prijetne so tvoje besede, *

bolj kot med prijajo mojim ustom.

Po tvojih zapovedih postajam razumen, *

zato sovražim vsako zlaganost. —

Ps 73   Žalostinka zaradi opustošenega svetišča

O Bog, zakaj si nas tako zavrgel, *

zakaj se jeziš na svoje otroke?

Spomni se svojega ljudstva, *

ki si ga nekoč izvolil.

Odkupil si ga, da je tvoja lastnina, *

goro Sion si izbral za svoje bivališče.

Pridi in oglej si te ogromne razvaline, *

vse je opustošeno v tvojem svetišču. —

 

Na tvojem svetem kraju so kričali sovražniki, *

v znamenje zmagoslavja so razobesili svoje zastave.

S sekiro in kladivom so razbili tempeljska vrata *

kakor drvarji, ki podirajo drevesa v gozdu. —

 

Zažgali so tvoje svetišče, *

oskrunili in porušili tvoje bivališče.

Rekli so v svojem srcu: *

»Uničimo in sežgimo vsa Božja svetišča v deželi.«

Ne vidimo več čudežev, ni več preroka; *

ni ga med nami, ki bi vedel, doklej bo to trajalo. —

 

Doklej, o Bog, te bodo sramotili sovražniki? *

Ali bodo mar tvoje ime vedno preklinjali?

Zakaj zadržuješ svojo desnico *

in nam svojo pomoč odteguješ?

Ti si vendar naš vladar oddavnaj, *

kolikokrat si nas že rešil na tej zemlji. —

Gospod, s svojo močjo si razdelil Rdeče morje, *

v njegovih valovih si potopil Egipčane.

Uničil si njihovo konjenico, *

v jed si jo dal morskim živalim.

Odprl si studence in potoke, *

posušil reko Jordan.

Tvoj je dan in noč je tvoja, *

ti si ustvaril luno in sonce.

Ti si določil zemlji vse meje, *

ti si naredil poletje in zimo. —

 

Spomni se, o Bog, kako te grešniki žalijo, *

kako nespametno ljudstvo tvoje ime preklinja.

Ne dajaj sovražniku v roke svojih izvoljencev, *

ne pozabljaj življenja svojih ubogih za zmeraj.

Spominjaj se svoje zaveze, *

glej, dežela je postala gnezdo nasilja. —

 

Naj se ponižani ne vračajo osramočeni, *

naj te revež in siromak poveličujeta.

Vstani, o Bog, brani svojo pravico, *

ne pozabi, kako te nesramnež vsak dan zasramuje.

Spomni se žalitev svojih nasprotnikov, *

vedno večje prevzetnosti svojih sovražnikov. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Mogočni stavbenik sveta
si dvignil površino tal
iz neizmernih bil vodá
in s trdnostjo jo uravnal.

 

Razgrnil si zelenje trav
in cvetje v njem si posejal,
stoteren nam podaril sad,
okusen, sočen in bogat.

 

Z oživljajočo milostjo
zaceli rane nam duha,
da grehov naših žal nam bo,
zla nagnjenja obvladamo.

 

Naj tvojo voljo spolnimo,
se vseh zablod izognemo,
storimo mnogo dobrega,
se večne smrti rešimo.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 124 Gospod je varuh svojega ljudstva

 

Kdor zaupa v Gospoda, je kakor gora Sion: *

se ne gane, ostane na veke. —

 

Kakor gore obkrožajo mesto Jeruzalem, *

tako Gospod vedno varuje svoje ljudstvo.

Brezbožni ne bodo vladali nad pravičnimi, *

da se pravični ne bodo navzeli krivice. —

 

Gospod, osreči vse dobre, *

pomagaj poštenim.

Zavrzi krivične in hudobne na krivih potih, *

mir naj vlada Božjemu ljudstvu. —

Ps 130 Otroško zaupanje v Gospoda

 

Gospod, v svojem srcu se ne povišujem, *

na druge ne gledam prezirljivo.

Za velike reči se ne poganjam, *

ne iščem, kar je zame previsoko. —

 

Nasprotno, nič me ne vznemirja, *

v tebi sem popolnoma miren.

Kakor otrok v naročju svoje matere, *

tako se je moje srce umirilo v tebi. —

 

Zaupaj, Božje ljudstvo, v Gospoda, *

zaupaj zdaj in na veke. —

Raz 4,11;5,9.10.12  Pesem odrešenih

 

Gospod, naš Bog, zares si vreden, *

da prejmeš moč in čast in slavo.

Ti si vse ustvaril, *

po tvoji volji je bivalo in bilo ustvarjeno. —

 

Vreden si, Gospod, da vzameš knjigo *

in odpreš njene pečate.

Žrtvovan si bil in nas s svojo krvjo Bogu odkupil *

iz vsakega rodu in jezika in naroda in ljudstva.

Napravil si nas za kraljestvo in duhovnike našemu Bogu, *

kraljevali bomo na zemlji. —

 

Vredno je Jagnje, ki je bilo umorjeno, *

da prejme moč in modrost in božanstvo.

Njemu čast in vsemogočnost, *

njemu slava in hvala. —

Kratko berilo  (Rim 12,9–12)
Ljubezen bodi brez hinavščine. Sovražite hudo, držite se dobrega; bratsko se med seboj ljubite; v spoštovanju drug drugega prekašajte; v gorečnosti ne bodite počasni; v duhu bodite goreči; Gospodu služite; v upanju se veselite; v nadlogi potrpite; v molitvi vztrajajte.

Od vekov je tvoja beseda, Gospod.
— Od vekov je tvoja beseda, Gospod.

Iz roda v rod traja tvoja zvestoba.
— Od vekov je tvoja beseda, Gospod.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Od vekov je tvoja beseda, Gospod.

Odpev k Moja duša Moje srce naj se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Odpev k Moja duša Moje srce naj se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Bog potrjuje svoje ljudstvo v upanju, zato mu veselo vzklikajmo:

Zahvaljujemo se ti, ker smo po Kristusu v vsem obogateli,

– v vsakem nauku in v vsakem spoznanju.

Voditelji narodov so v tvojih rokah, naj vladajo po tvoji modrosti,

– navdihuj jih, da bodo spolnjevali tvojo voljo.

Umetniki odkrivajo s svojimi deli tvojo lepoto,

– naj njihova dela razsvetljujejo svet z upanjem in veseljem.

Ti ne dopuščaš, da bi bil kdo preskušan čez mero,

– okrépi slabotne in dvigni padle.

Po svojem Sinu si nam obljubil, da bomo vstali poslednji dan,

– ne pozabi za vselej tistih, ki so že umrli.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Dobri Bog, naj se dviga naša večerna molitev k tebi, k nam pa naj pride tvoj blagoslov, da bomo s tvojo pomočjo zdaj in vselej rešeni vsega hudega.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

Ps 142,1–11 Molitev v stiski

 

Odpev Ne skrivaj pred mano svojega obličja, Gospod, kajti v tebe zaupam.

 

Gospod, usliši mojo molitev, *

čuj mojo prošnjo, ker si zvest in dober.

Ne kliči me pred svojo sodbo, *

saj ni nihče, ki živi, pravičen pred tabo. —

 

Sovražnik me preganja in v prah tepta moje življenje, *

pahnil me je v temo kot davno umrle.

Moj duh v meni skoraj ugaša, *

srce mi je otrpnilo.

Tvojih dobrot v davnih dnevih se spominjam, *

razmišljam o vseh tvojih delih. —

 

Svoje roke dvigam k tebi, *

po tebi me žeja kot suho zemljo.

Gospod, hitro me usliši, *

kajti moj duh že omaguje.

Ne skrivaj pred mano svojega obličja, *

da ne bom podoben tem, ki umirajo.

Naj skoraj prejmem tvojo milost, *

kajti v tebe zaupam.

Pokaži mi pot, po kateri naj hodim, *

saj v tvoje roke izročam svoje življenje. —

 

Reši me mojih sovražnikov, *

Gospod, v tebe upam.

Moj Bog si, úči me spolnjevati tvojo voljo, *

v svoji dobroti me varno vodi. —

 

Gospod, zaradi svojega imena me ohrani živega, *

po svoji dobroti me reši iz stiske.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev Ne skrivaj pred mano svojega obličja, Gospod, kajti v tebe zaupam.

 

Kratko berilo (1 Pt 5,8–9)

Trezni bodite, čujte: vaš nasprotnik hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl. Ustavite se mu trdni v veri!

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Usmiljeni Bog, dobrohotno razsvetljuj nocojšnjo noč. Daj nam, svojim služabnikom, da bomo v miru zaspali in se ob zori novega dne v tvojem imenu veseli zbudili.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

O Gospa moja, o Mati moja, tebi se vsega darujem;
in da se ti vdanega skažem, ti danes posvetim:
svoje oči, svoja ušesa, svoja usta in svoje srce, sebe popolnoma vsega.
Ker sem torej tvoj, o dobra Mati, varuj me, brani me kakor svojo last in posest. Amen.