Brevir za 22. junij 2022

Gospod, odpri moje ustnice,

Ps 99 Veselje prihajajočih v svetišče

S pesmijo slavite Gospoda, *

veselo mu pojte vsi prebivalci zemlje.

Z veseljem služite Bogu, *

radostno vstopajte v njegovo svetišče.

Védite: samo Gospod je Bog, on edini, *

on nas je ustvaril.

Mi smo njegovo ljudstvo, *

skrbi za nas kot pastir za ovce.

Vstopite v njegovo svetišče s petjem, *

s hvalnicami v njegove svete dvore.

Častite ga in njegovo ime slavite, *

Gospod je dober in usmiljen.

Rodovi prihajajo in odhajajo, *

on pa ostane zvest za vse čase.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Gospod, ustvaril si, prenovil svet,
edino ti si kralj brez konca let,
usliši naše prošnje in naš spev,
predobri Bog.

 

Glej, molimo te v zarji jutranji,
naj spevi naši ti ugajajo,
pridruži zborom svojim angelskim
nas v večnosti.

 

Naj dnevi v zvestem delu nam teko,
v poštenju vedno naj ti služimo,
skušnjave grešne premagujemo,
te prosimo.

 

Razvnemi s svojim ognjem nam srce,
da bomo čisti v sveti zbranosti
s prižganimi svetilkami v rokah
te čakali.

 

Kot večnemu Očetu vse nebo
in sveti vsi Zveličarju pojo,
tako naj Svetega Duha časti
vse zemlje krog. Amen.

 

2. Med letom podnevi
O Kristus, prava luč, življenja vir,
veselje in svetost, dobrota vsa,
odrešil si nas s smrtjo in krvjo
na Golgoti.

 

Ljubezen svojo v naše duše vlij
in v srcih plamen žive vere vžgi,
podéli nam ljubezen do ljudi
in jo krepčaj.

 

Od nas odvračaj hudega duha
in tvoja moč naj zlomi ost pekla,
z nebes nam pošlji Svetega Duha,
da nas podpre.

 

Očetu bodi slava večnemu
in Sinu, tudi Duhu Svetemu,
Trojici sveti, Bogu vsa oblast
na vekomaj. Amen.

Ps 102 Hvalnica Gospodovemu usmiljenju

Z dušo in telesom naj hvalim Gospoda, *

njegovo sveto ime naj slavi vse moje bitje.

Iz vsega srca bi ga rad hvalil, *

in nobene njegovih dobrot ne pozabil. —

 

On odpušča vse moje krivde, *

ozdravlja vse moje slabosti.

Rešuje moje življenje smrti, *

venča me z milostjo in usmiljenjem.

Z dobrotami nasičuje moje življenje *

in mladost se mi obnavlja kakor orlu. —

 

Gospodova dela so pravična, *

vsem zatiranim vrača pravico.

Pokazal je Mojzesu svoja pota, *

Izraelovim sinovom svoja dela. —

Gospod je milostljiv in usmiljen, *

potrpežljiv in zelo milosrčen.

Ne spominja se več naših grehov, *

njegova nevolja ne traja dolgo.

Ne ravna z nami po naših grehih, *

ne vrača nam po naših krivdah. —

 

Kakor se nebo visoko boči nad zemljo, *

tako njegova ljubezen objema vse, ki ga spoštujejo.

Kakor je sončni vzhod daleč od zahoda, *

odriva od nas naše pregrehe.

Kakor je oče usmiljen z otroki, *

tako se Gospod usmili tistih, ki ga častijo. —

 

Dobro ve, kakšni smo, saj nas je ustvaril, *

spominja se, da smo iz zemlje.

Človekovi dnevi so kakor trava, *

razcveti se kakor roža na polju.

Komaj veter vanjo zaveje, že ji cvetje odpade, *

kmalu se nihče več ne spominja, kje je cvetela. —

Gospodova ljubezen traja vekomaj *

do vseh, ki mu ljubezen vračajo.

Ródu za rodom je naklonjen, če je zvest njegovi zavezi, *

če se spominja njegovih zapovedi in jih spolnjuje.

Gospod je postavil svoj prestol v nebesih, *

gospoduje vsemu vesolju. —

 

Slavite Gospoda njegovi angeli, vi močni junaki, *

ki poslušate in izvršujete njegovo besedo.

Slavite Gospoda, vsi angelski zbori, *

Božji služabniki, ki spolnjujete njegova povelja.

Vse Božje stvari, slavite Gospoda *

na vseh krajih njegovega vladarstva.

Tudi jaz ga bom hvalil *

z dušo in telesom. —

– Gospod, naj doumem smisel tvojih zapovedi
– in premišljujem tvoja čudovita dela.

 

Tiste dni se je zopet vnela vojska; David je šel in se bojeval zoper Filistejce. Pobil jih je in tako hudo potolkel, da so zbežali pred njim. Prišel je pa zli duh od Gospoda na Savla. Sedel je v svoji palači in držal sulico v roki, medtem ko je David z roko brenkal. Tedaj je Savel hotel Davida s sulico pribosti k steni. Pa se je umaknil Savlu, ki je zapičil sulico v steno. David pa je zbežal in utekel tisto noč.

David je nato zbežal iz preroške hiše v Ramati, se vrnil in rekel Jonatanu: »Kaj sem storil? Kaj je moja krivda in kaj je moj greh zoper tvojega očeta, da mi streže po življenju?« Odgovoril mu je: »Nikakor ne, ne boš umrl. Glej, moj oče ničesar ne stori, ne velikega ne majhnega, ne da bi mi razodel. Zakaj bi mi oče to stvar prikril? Nič se ne bo zgodilo.« David pa je še prisegel: »Tvoj oče dobro ve, da sem milost našel v tvojih očeh. Zato misli: ,Tega Jonatan ne sme zvedeti, da se ne užalosti.' Toda kakor resnično Gospod živi in ti živiš, le en korak je med menoj in smrtjo!«

Jonatan je odgovoril Davidu: »Kar želiš, ti bom storil.« Tedaj je David rekel Jonatanu: »Glej, jutri bo mlaj. Moral bi sedeti s kraljem pri jedi. Ali odpusti me, da se skrijem na polju do tretjega večera! Ako me bo tvoj oče resno pogrešal, reci: ,David me je silno prosil, da bi smel pohiteti v Betlehem, svoje mesto, ker je ondi letna daritev za vso rodovino.' Če poreče: ,Dobro,' bo tvoj služabnik v miru. Ako pa se razsrdi, vedi, da je zlo pri njem sklenjeno. Izkaži pa milost svojemu služabniku, saj si svojemu služabniku dovolil, da je sklenil Gospodovo zavezo s teboj: ako pa je krivda na meni, ubij me ti! Zakaj bi me izročal svojemu očetu?«

Jonatan pa je odgovoril: »Nikakor ne! Kajti, če bom za gotovo zvedel, da je oče sklenil, da pride zlo nadte, ali ti tega ne bom povedal?« David je odvrnil Jonatanu: »Kdo mi bo sporočil, ako tvoj oče trdo odgovori?«

Jonatan pa je rekel Davidu: »Pridi, pojdiva na polje!« in šla sta oba na polje. Tedaj je Jonatan rekel Davidu: »Pri Gospodu, Izraelovem Bogu! Jutri ali pojutrišnjem ob tem času bom preskusil očeta. Če bo dobro za Davida in ne pošljem k tebi in ti ne razodenem, naj Gospod stori to in to Jonatanu. Če pa bo hotel oče zlo spraviti nadte, ti bom tudi razodel in te odpustil, da boš šel v miru. Gospod bodi s teboj, kakor je bil z mojim očetom! Če bom potem še pri življenju, mi izkazuj Gospodovo usmiljenje! Če pa bom že mrtev, nikdar ne odteguj moji hiši svojega usmiljenja, tudi takrat ne, ko bo Gospod potrebil Davidove sovražnike do zadnjega s površja zemlje! Naj ima tedaj Jonatan zavezo z Davidovo hišo. Gospod naj se pa maščuje nad Davidovimi sovražniki!«

In Jonatan je še enkrat Davidu prisegel pri svoji ljubezni do njega; kajti ljubil ga je kakor sam sebe.

SPEV (Preg 17,17; 1 Jan 4, 7)

Pravi prijatelj ti vedno želi dobro, * v stiski pa postane brat.

Vsakdo, ki ljubi, je iz Boga rojen in pozna Boga, * v stiski pa postane brat.

Bl. Aelred (Ethelred, ok. 1109-1166), opat v Rievaulx na Angleškem, pisec duhovnih spisov

 

Jonatan je mladenič, ki je vreden posebnega spoštovanja. Ne da bi čakal na kraljevsko čast in oblast, je sklenil prijateljstvo z Davidom: služabnik in gospodar sta se izenačila. Bolj kot sebe je ljubil tistega, ki je bežal daleč proč od njegovega očeta in se skrival po puščavi, ker mu je grozila smrt ali zahrbtni napad. Sebe je poniževal, poviševal pa je Davida, kateremu je rekel: Ti boš kralj, jaz pa bom zasedel drugo mesto za teboj.

Kako lepa podoba pravega prijateljstva! Kako je vse to čudovito! Kralj Savel je besnel zoper svojega služabnika Davida. K obrambi je vzdignil vso deželo, kakor da jo mora braniti pred človekom, ki mu hoče vzeti kraljestvo. Duhovnike obtoži izdaje, pobija jih samo zaradi suma. Brska po goščavah, preiskuje po dolinah, z vojsko osvaja skalnato gorovje: vsi naj bi mu pomagali pri maščevanju za žalitev kralja. Le Jonatan, ki bi imel največ razlogov za zavist proti Davidu, misli, da se mora očetu zoperstaviti, omogočiti beg svojemu prijatelju in mu v stiski pomagati z nasveti. Za prijateljstvo mu je bilo več kot za kraljevsko krono. Dejal mu je: Ti boš kralj, jaz pa bom zasedel drugo mesto za teboj. In glej! Kako si oče mladega človeka prizadeva, da bi mu zbudil zavist zoper prijatelja s tem, da mu očita krivice in mu grozi, da ga bo oropal nasledstva na prestolu in mu, vzel častni kraljevski naslov.

Jonatan svojega prijatelja Davida ni zapustil niti tedaj, ko je bil ta obsojen na smrt. »Zakaj bi David moral umreti? V čem se je pregrešil? Kaj je storil? Svoje življenje je izpostavil v boju s Filistejci. Tebe je to razveselilo. Zakaj naj bi sedaj moral umreti?« Ob teh besedah je kralj pobesnel. Zavihtel je sulico, da bi Jonatana pribil na steno, zraven pa je krivično vpil: Sin pokvarjene matere, vem, da ljubiš Davida. To pa je v tvojo sramoto in v sramoto tvoje prešuštne matere. Izbljuval je v srce mladega človeka ves strup, ki ga je premogel. Zraven pa je rabil besede, ki bi mogle spodbuditi častihlepje, roditi zavist, priklicati ljubosumnost in bridkost: Dokler bo Isajev sin živel, bo tvoje kraljestvo v nevarnosti.

Kdo ob takih besedah ne bi bil ganjen in ga ne bi zgrabila zavist? Čigava ljubezen se ob tem ne bi sprevrgla, prijaznost ne zmanjšala in prijateljstvo ne zadušilo? In vendar je ta ljubki mladi človek tako poln ljubezni, da ostaja zvest prijateljski prisegi, pogumen sredi groženj in potrpežljiv sredi plohe psovk. Spričo prijateljstva prezira kraljestvo in pozablja na lastno slavo. Spominja se le blagosti. Ti boš kralj, je rekel Davidu, jaz pa bom na drugem mestu za teboj!

Glejte vsega spoštovanja vredno pravo, popolno, trdno in večno prijateljstvo! Zavist ga ne more sprevreči, sum ne pomanjšati, želja po oblasti in časti ne razdreti. Četudi je skušnjava še tako velika, prijateljstvo stoji trdno. Naj so psovke še tako hude, prijateljstva ne morejo zadeti. Naj bodo sramotenja še tako silna, prijateljstvo se ne da streti. Naj bodo krivice še tako boleče, prijateljstvo ne klone. Pojdi in tudi ti tako stori!

SPEV (Sir 6,14-16)

Zvest prijatelj je močna obramba. * Kdor ga je našel, je našel zaklad.

Kdor se boji Gospoda, živi v pravem prijateljstvu; kakršen je on, tak je tudi njegov prijatelj. * Kdor ga je našel, je našel zaklad.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Iz tebe, Bog, izhaja luč,
pošiljaš bledo luno v noč,
čez dan pa sonce na nebo,
da vselej varno hodimo.

 

Spodbuja jutra zdaj nas žar,
da pojemo ti hvalnice.
Ozri na nas se milostno,
da tudi v nas bo vse svetlo.

 

Odvrača naj se duh od zmot,
gnusobe se ogibamo,
ne žalimo te z govorom
in ne z dejanji grešnimi.

 

Ko sonce bo zvečer zašlo,
naj v duši vera nam žari,
naj upanje tolaži nas,
ljubezen druži s Kristusom.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 107 Hvalnica Bogu in klic na pomoč

 

Moje srce je pripravljeno, zares pripravljeno, *

pel bom in igral svojemu Bogu.

Oglasita se harfa in citre, *

zbudimo jutranjo zarjo! —

 

Hvalil te bom, Gospod, med ljudstvi, *

igral ti bom med narodi.

Večja kot nebo je tvoja ljubezen, *

tvoja zvestoba presega oblake.

Vzvišen si, Gospod, nad nebesa, *

vsa zemlja je polna tvoje slave.

Usliši nas in s svojo močjo pomagaj, *

da bodo rešeni vsi, ki jih ljubiš. —

 

Bog govori iz svojega svetišča: *

»Slavil bom zmago, osvojil vse dežele.

Moje ljudstvo mi je krona, *

moji izvoljenci so moje žezlo.

Vsi narodi mi bodo služili, *

pridobim si vsa ljudstva.« —

 

Kdo nas popelje v njihova mesta, *

kdo nas povede v njihove trdnjave?

Mar ne ti, o Bog, ki si nas zavrgel, *

ker smo zaupali sami vase?

Daj nam pomoč zoper sovražnike, *

zakaj ničeva je človeška podpora.

Z Bogom bomo delali čudeže, *

ne bodo nam škodovali naši sovražniki. —

Iz 61,10–62,5 Prerok se veseli nad novim Jeruzalemom

 

Močno se veselim v Gospodu, *

moja duša se raduje v mojem Bogu.

Odel me je z oblačilom zveličanja, *

ogrnil me s plaščem pravičnosti.

Kakor ženina me je ovenčal, *

okrasil kakor nevesto.

Kakor zemlja daje rast zeliščem in vrt semenom, *

tako daje Bog, da raste pravičnost in slava med narodi. —

 

Ne bom nehal prositi in moliti *

za Božje ljudstvo in sveto mesto,

dokler ne zasije pravica kakor jutranja zarja *

in ne zagori odrešitev kakor plamenica. —

 

Tedaj bodo narodi videli tvojo pravičnost, *

vsi kralji tvoje veličastvo.

Klicali te bodo z novim imenom, *

ki ga bo Gospod določil.

Kot veličastna krona boš pred Gospodom, *

kot kraljevski okras pred svojim Bogom. —

 

Ne bodo te več imenovali »Zapuščena«, *

tvoje dežele ne bodo več klicali »Osamljena«.

Imenovali te bodo »Moja radost« *

in tvojo deželo »Poročena«.

Gospod te je spet vzljubil *

in bo s teboj prebival. —

 

Živel bo s teboj kakor ženin z nevesto, *

kakor svojo posest te bo varoval.

Kakor se ženin veseli neveste, *

tako se bo tvoj Bog veselil tebe. —

Ps 145 Zaupanje v Boga prinaša srečo

 

Hvali, moja duša Gospoda! *

Slavil bom Gospoda vse svoje življenje.

Prepeval bom svojemu Bogu, *

vse dokler bom živel. —

 

Ne zanašajte se na zemeljske veljake, *

na ljudi, ker pri njih ni rešitve.

Ko izdihnejo, se povrnejo v zemljo, *

tisti dan propadejo vsi njih načrti. —

 

Blagor mu, komur pomaga Bog naših očetov, *

blagor mu, ki v Gospoda zaupa.

Bog je ustvaril nebo in zemljo, *

morje in vse, kar v njem prebiva.

Bog je zvest na veke, *

zatiranim vrača pravico. —

 

Gospod daje kruha lačnim, *

Gospod osvobaja jetnike.

Gospod odpira oči slepim, *

Gospod dviga potrte.

Gospod varuje tujce, *

Gospod podpira sirote in vdove.

Gospod ljubi pravične, *

hudobnim razdira naklepe. —

 

Gospod bo kraljeval na veke: *

tvoj Bog bo od roda do roda. —

Kratko berilo  (5 Mz 4,39–40a)
Spoznaj danes in si vtisni v srce: Gospod je Bog zgoraj v nebesih in spodaj na zemlji, drugega ni! Spolnjuj njegove postave in zapovedi, ki ti jih zapovedujem.

Slavil bom Gospoda v vsakem času.
— Slavil bom Gospoda v vsakem času.

Vedno ga bom hvalil.
— Slavil bom Gospoda v vsakem času.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Slavil bom Gospoda v vsakem času.

Odpev k Hvaljen Služili bomo Gospodu v svetosti in pravičnosti vse dni življenja.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Služili bomo Gospodu v svetosti in pravičnosti vse dni življenja.

Kristus, odsvit Očetove slave, nas razsvetljuje s svojo besedo. Ljubeče ga prosimo:

Hvaljen ti, ki si začetek in konec naše vere,

– poklical si nas iz teme v svojo čudovito svetlobo.

Slepim si odprl oči, gluhim si dal, da so slišali,

– pomagaj nam v naši neveri.

Vedno naj ostanemo v tvoji ljubezni,

– naj se ne ločimo drug od drugega.

Daj, da bi zmagovali v skušnjavah in vzdržali v težavah,

– v sreči pa se ti zahvaljevali.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Gospod Bog, spomni se svoje svete zaveze, ki jo je obnovila in posvetila Jagnjetova kri. Tvoje ljudstvo naj prejme odpuščanje grehov in nenehno napreduje v odrešenju.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,145–152  (XIX)   Hvala Božji postavi

 

Gospod, iz vsega srca te prosim: *

usliši me, tvoje zakone hočem spolnjevati.

Reši me, ko te kličem, *

naj ne pozabim tvoje postave. —

 

Pred jutranjim svitom prihajam in prosim, *

zaupam v tvoje obljube.

Vso noč ne zatisnem očesa, *

ker premišljujem tvoje besede. —

 

Gospod, poslušaj me, saj si dober, *

poživi me in mi pomagaj.

Bližajo se mi krivični preganjalci, *

daleč so od tvoje postave. —

 

Gospod, ti si pri meni, *

zvest si v svojih sklepih.

Že davno sem spoznal iz tvojih odločitev, *

da je tvoja postava nespremenljiva in trdna na veke. —

Ps 93   Gospod dobro plačuje in hudo kaznuje

O Bog, ki hudo kaznuješ, *

svojo moč zdaj pokaži.

Vstani, ki sodiš zemljo, *

povrni prevzetnim, kakor zaslužijo.

Gospod, kaj delajo grešniki, *

doklej se bodo ponašali?

Doklej bodo hudobni predrzno govorili *

in se bahali s svojimi uspehi? —

 

Gospod, tvoje ljudstvo teptajo, *

tvoje služabnike stiskajo.

Vdove in tujce morijo, *

pobijajo sirote.

Pa pravijo: »Gospod ne vidi, *

Bog nas niti ne opazi.« —

 

O neumno ljudstvo, ali ne boš spoznalo; *

nespametni, kdaj boste razumeli?

On, ki je napravil uho, naj bi ne slišal, *

on, ki je naredil oko, naj bi ne videl?

Kako naj ne kaznuje on, ki vzgaja narode *

on, ki uči ljudi modrosti?

Gospod pozna človekove misli; *

dobro ve, da so prazne. —

Gospod, blagor človeku, ki ga ti vzgajaš *

in poučuješ v svoji postavi.

V hudih dneh bo mirno počival, *

medtem ko se grešniku koplje jama.

Gospod ne zavrže svojega ljudstva, *

ne zapusti svojih služabnikov.

Sodbe bodo spet pravične *

in vsi pošteni se jih bodo držali. —

 

Kdo mi pride na pomoč zoper hudodelce, *

kdo mi pomaga zoper krivičnike?

Da mi ni Gospod pomagal, *

bi bilo že skoraj konec mojega življenja.

Ko mislim, da moja noga omahuje, *

me tvoja milost, Gospod, podpira.

Ko se mi v srcu skrbi množijo, *

me razveseljuje tvoja tolažba. —

 

Mar soglašaš s krivično sodbo, *

ki odobrava hudobijo v imenu pravice?

Ogrožajo življenje pravičnega, *

nedolžnega krivično obsojajo.

Toda Gospod me trdno brani, *

Bog je moje zavetje, vanj zaupam.

Krivične bo ugonobila njih krivica, *

njih lastna zloba jih bo uničila.

Končno bo Gospod, naš Bog, uničil *

hudobijo in krivico. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

 

Angel prišel je in očetu rekel,
da se otrok mu bo rodil kot prerok,
in mu življenja tek je napovedal
v službi Gospoda.

 

Zdvomil je oče, ni verjel Gospodu,
v znamenje zgubil dar je govorjenja,
dokler obljube z Janezovim rojstvom
Bog ni izpolnil.

 

Sreča Gospoda že pred svojim rojstvom,
ki ga Devica nosi še pod srcem,
mati njegova ga v navdihu Božjem
srečna oznanja.

 

Sveta nebesa molijo, častijo
tebe, Bog sveti, eden v treh osebah,
mi pa prosímo: prizanesi grešnim,
Bog, naš rešitelj. Amen.

Hvalite Gospoda vsi, ki mu služite, *

hvalite ga in slavite.

Naj bo slavljeno ime Gospodovo *

zdaj in na veke. —

 

Gospodovo ime naj bo hvaljeno *

od sončnega vzhoda do zahoda.

Gospod je vzvišen nad vse narode, *

njegovo veličastvo se dviga nad nebesa.

Kdo je enak Gospodu, našemu Bogu? *

Vzvišen je nad nebo in zemljo. —

 

Iz prahu dviga siromaka, *

iz blata povišuje ubožca.

Sprejme ga med izvoljene, *

med kneze svojega ljudstva.

Nerodovitni daje, da ima družino *

in je vesela mati med svojimi otroki. —

Ps 145 Zaupanje v Boga prinaša srečo

 

Hvali, moja duša Gospoda! *

Slavil bom Gospoda vse svoje življenje.

Prepeval bom svojemu Bogu, *

vse dokler bom živel. —

 

Ne zanašajte se na zemeljske veljake, *

na ljudi, ker pri njih ni rešitve.

Ko izdihnejo, se povrnejo v zemljo, *

tisti dan propadejo vsi njih načrti. —

 

Blagor mu, komur pomaga Bog naših očetov, *

blagor mu, ki v Gospoda zaupa.

Bog je ustvaril nebo in zemljo, *

morje in vse, kar v njem prebiva.

Bog je zvest na veke, *

zatiranim vrača pravico. —

 

Gospod daje kruha lačnim, *

Gospod osvobaja jetnike.

Gospod odpira oči slepim, *

Gospod dviga potrte.

Gospod varuje tujce, *

Gospod podpira sirote in vdove.

Gospod ljubi pravične, *

hudobnim razdira naklepe. —

 

Gospod bo kraljeval na veke: *

tvoj Bog bo od roda do roda. —

Ef 1,3–10  Bog je rešitelj

 

Hvaljen Bog in Oče *

našega Gospoda Jezusa Kristusa.

Blagoslovil nas je iz nebes v Kristusu *

z vsakršnim duhovnim blagoslovom. —

 

Pred stvarjenjem sveta nas je v njem izvolil, *

da bi bili pred njim sveti in brezmadežni.

V ljubezni nas je vnaprej določil in sklenil, *

naj bomo zanj posinovljeni po Jezusu Kristusu. —

 

Zato slavimo veličastvo njegove milosti, *

s katero nas je oblagodaril v svojem ljubljenem Sinu.

 

V njem imamo odrešenje po njegovi krvi *

in odpuščanje grehov. —

 

Obilno je razlil na nas bogastvo svoje milosti *

v vsej modrosti in razumnosti.

 

Razodel nam je skrivnost svoje ljubezni *

po svojem sklepu, ki ga je vanj položil. —

 

To je izvršil v polnosti časov *

in v Kristusu spet zedinil vse v eni glavi;

zedinil vse, kar je v nebesih, *

in vse, kar je na zemlji. —

Pripravite Gospodovo pot, izravnajte njegove steze.
— Pripravite Gospodovo pot, izravnajte njegove steze.

Za menoj pride on, ki je pred menoj.
— Pripravite Gospodovo pot, izravnajte njegove steze.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Pripravite Gospodovo pot, izravnajte njegove steze.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Prošnje

Bog je izvolil Janeza Krstnika, naj oznanja ljudem, da se bliža Kristusovo kraljestvo. Zato ga prosímo:

Janeza si poklical, da je že pred rojstvom pripravljal pot tvojemu Sinu,

– pokliči nas, da bomo tako hodili za Gospodom, kakor je on hodil pred njim.

Janezu Krstniku si dal, da je Jezusa spoznal za Božje Jagnje,

– naj po Cerkvi spoznajo Jezusa vsi ljudje našega časa.

Tvoj prerok Janez se je po tvoji volji manjšal, Kristus pa rastel,

– uči nas pozabljati sebe, da bodo ljudje spoznali tebe.

Janez je pretrpel mučeništvo za pravico,

– naj neomajno pričujemo za tvojo resnico.

Spomni se vseh, ki so se ločili od tega sveta,

– sprejmi jih na kraj miru in luči.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

 

Ps 4 Večerna zahvala Bogu

 

1 Odpev Usmili se me, Gospod, in usliši mojo molitev.

 

Pravični Bog, usliši me, ko te kličem v stiski: *

usmili se me in usliši mojo molitev. —

 

Ljudje, doklej boste zakrknjeni, *

zakaj ljubite nečimrnost in prevaro?

Vedite, da Bog čudovito varuje svoje prijatelje, *

tudi mene bo uslišal, ko ga kličem. —

 

Bojte se Boga in nikar ne grešite, *

preden zaspite, mislite nanj v sveti tihoti.

V njegove roke se vdano izročite *

in zaupajte v Gospoda. —

 

Mnogi govorijo: »Kje najdemo srečo?« *

Gospod, pokaži, da je ta samo v tebi.

Ti me osrečuješ z večjim veseljem *

kot vse zemeljske dobrine in užitki. —

 

V miru naj hitro zaspim in počivam, *

saj me ti, moj Bog, skrbno varuješ.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

1 Odpev Usmili se me, Gospod, in usliši mojo molitev.

 

2 Odpev V nočnih urah slavite Gospoda.

 

Ps 133 Večerna molitev v svetišču

 

Slavite zdaj Gospoda, *

vsi Gospodovi služabniki.

Vi, ki služite v njegovi hiši v nočnih urah, *

dvigajte roke k Svetemu in ga slavite. —

 

Iz svetišča naj se razliva blagoslov Gospoda, *

ki je ustvaril nebo in zemljo.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

2 Odpev V nočnih urah slavite Gospoda.

 

Kratko berilo (5 Mz 6,4–7)

Poslušaj, Izrael: Gospod je naš Bog, Gospod edini. Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vso močjo! Te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu. Zabičuj jih svojim otrokom ter govori o njih, ko bivaš v svoji hiši ali ko hodiš po poti, ko se ulegaš ali ko vstajaš.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Vsemogočni Bog, obišči nas to noč in odženi od tega bivališča vsa zalezovanja hudega duha. Tvoji sveti angeli naj bodo pri nas in nas varujejo v miru in tvoj blagoslov naj bo vedno z nami.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Zdrava, o nebes Kraljica,

zdrava, angelov Gospa.

Zdrava, korenina, zdrava, vrata,

iz tebe svetu luč je prisijala.

O veseli se, Devica slavna, nad vse krasna,

bodi zdrava, o prelepa, prosi za nas Kristusa.