HOZANA.si: Brevir

«  »

22. 3. 2017, Sreda 3. postnega tedna

Povabilo
Bogoslužno branje
Hvalnice
Dnevna molitvena ura
Večernice
Sklepna molitvena ura

Povabilo

[D]

Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.

Ali: O da bi danes poslušali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src.

Ps 23 Gospod prihaja v svetišče

Nebeška vrata so se odprla, ko je šel Kristus v nebesa .


Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, *

njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.

Sredi morja mu je dal močne temelje *

in ga utrdil nad vodami. —

 

Kdo pojde na Gospodovo goro, *

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu, *

ne misli hudega in ne snuje prevare.

Ta bo prejel blagoslov od Gospoda *

in plačilo Boga, svojega odrešenika.

To je rod tistih, ki te iščejo, *

ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov. —

 

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod, močni in silni, mogočni v boju. —

 

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod vesolja, on je kralj veličastva.


Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.

Ali: O da bi danes poslušali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src.

⇑ Vrh

Bogoslužno branje

Psalmi so od srede III. tedna

Lastno

vrstica po psalmih, 1. berilo, spev po 1. berilu, 2. berilo, spev po 2. berilu, sklepna prošnja

[D]

Ob delavnikih

Ugoden, bratje, zdaj je čas,
nam dobri Bog ga je poslal,
da bi ozdravil bolni svet
z zdravilom posta, zmernosti.

 

Zdaj dnevi so zveličanja,
od Kristusa ožarjeni,
ko z grehom srca ranjena
se z zmernostjo prenavljajo.

 

Pomagaj nam, o dobri Bog,
da vztrajamo v spokornosti
in srečno vsi tja pridemo,
kjer večna bo velika noč.

 

Trojica sveta, naj slavi
te vse vesoljstvo in časti,
naj duh očiščen, prenovljen
ti poje novo hvalnico. Amen.

1 Odpev Pred teboj, Gospod, hodita milost in zvestoba.

Ps 88,2–38  Gospodovo usmiljenje do Davidove hiše

Iz Davidovega rodu je Bog poslal Jezusa, Odrešenika, kakor je bil obljubil (Apd 13,22.23).

I

Gospod, tvojo ljubezen bom na veke opeval, *

tvojo zvestobo bom oznanjal vsem rodovom.

Tvoja zvestoba je zasidrana v nebesih, *

rekel si: »Moje usmiljenje ima večne temelje. —

 

Zavezo sem sklenil s svojim izvoljencem; *

Davidu, svojemu služabniku, sem prisegel.

Za zmeraj utrdim tvoje potomstvo, *

za vse rodove utemeljim tvoj prestol.« —

 

Gospod, nebesa slavijo tvoja čuda, *

tvojo zvestobo opevajo angelski zbori.

Kdo se more v nebesih primerjati Gospodu, *

kdo mu je podoben med angeli?

Bog je vzvišen nad vsemi svetimi, *

velik in čudovit, bolj kot vsi okoli njega. —

 

Kdo ti je enak, Gospod, Bog vsemogočni? *

Mogočen si, venča te tvoja zvestoba.

Ti gospoduješ viharnemu morju, *

ti krotiš besneče valovje.

S hudimi šibami si kaznoval Egipčane, *

s svojo močno roko si razkropil sovražnike. —

 

Tvoja so nebesa, zemlja in vesolje, *

kar je v njih, si ti naredil.

Sever in jug si ti ustvaril, *

zahod in vzhod se radujeta tvojega imena.

Ti si mogočna obramba in varno zavetje, *

ti si moja trdna opora.

Pravičnost in pravica sta temelj tvojega kraljestva, *

pred teboj hodita milost in zvestoba. —

 

Blagor ljudstvu, ki te proslavlja, *

povsod ga spremljaš z ljubečim pogledom.

V tvojem imenu se bodo vedno veselili, *

se tolažili s tvojo pravičnostjo.

Vsa njihova moč prihaja od tebe, *

vse premorejo s pomočjo tvoje milosti.

Gospod nas zvesto varuje, *

sam sveti Bog nas vlada. —

1 Odpev Pred teboj, Gospod, hodita milost in zvestoba.
2 Odpev Božji Sin je po telesu iz Davidovega rodu.

II

Nekdaj si govoril: »Nadel sem krono junaku, *

povzdignil sem izvoljenca izmed svojega ljudstva.

Našel sem Davida, svojega služabnika; *

da bi mi bil posvečen, sem ga mazilil.

Zato bo z njim vedno moja močna roka, *

podpirala ga bo moja desnica. —

 

Ne bo ga premagal sovražnik, *

ne bo ga stiskal hudobnež.

 

Njegove nasprotnike bom ponižal, *

kaznoval njegove sovražnike.

Moja zvestoba in milost ga bosta spremljala, *

njegova moč se bo dvignila v mojem imenu.

Njegovo oblast razširim do morja, *

do velike reke njegovo pravico. —

 

Klical me bo: ‚Ti si moj oče, *

moj Bog, moje zavetje in moja rešitev.‘

Postavim ga za prvorojenca, *

za najvišjega med vladarji zemlje.

Na veke mu ohranim svojo naklonjenost *

in moja zaveza z njim ostane trdna.

Njegov rod bo trajal na veke, *

njegov prestol ostane vekomaj.« —

2 Odpev Božji Sin je po telesu iz Davidovega rodu.
3 Odpev Nekoč sem prisegel svojemu služabniku Davidu: Tvoj zarod bo ostal na veke.

III

»Če moji otroci zapustijo mojo postavo *

in ne hodijo po mojih potih,

če oskrunijo moje zakone *

in se ne držijo mojih zapovedi,

bom s šibo kaznoval njih pregrehe *

in z udarci njihovo krivdo. —

 

Ne bom jim pa odtegnil svoje naklonjenosti *

in svoje zvestobe ne bom prelomil.

Ne bom oskrunil svoje zaveze, *

kar sem obljubil, ne bom preklical.

Kako bi mogel Davidu lagati, *

ko sem mu prisegel pri svoji svetosti.

Njegov zarod bo ostal na veke *

in njegov prestol bo pred menoj kot sonce.

Na veke ostane kot luna, *

zvesta priča na nebu.« —

3 Odpev Nekoč sem prisegel svojemu služabniku Davidu: Tvoj zarod bo ostal na veke.

[L]

- Spreobrnimo se in delajmo pokoro,

- da bomo novi ljudje z novim srcem.

PRVO BERILO

Iz druge Mojzesove knjige (33, 7-11; 18-23; 34, 5-9. 29-35)

Bog se razodene Mojzesu

V tistih dneh je Mojzes vzel šotor in ga razpel za Gospoda zunaj tabora, nekoliko proč od tabora, in ga imenoval shodni šotor. Kdor koli je iskal Gospoda, je šel ven k shodnemu šotoru, ki je bil zunaj tabora.

Kadar koli je šel Mojzes ven k šotoru, je vstalo vse ljudstvo. Vsak je stal pri vhodu svojega šotora ter gledal za Mojzesom, dokler ni prišel k šotoru. Ko je pa Mojzes prišel k šotoru, se je spustil dol oblačni steber ter stal pri vhodu v šotor; tedaj je govoril z Mojzesom. Ko je vse ljudstvo videlo, da je oblačni steber stal pri vhodu v šotor, je vse ljudstvo vstajalo ter se poklanjalo, vsak pri vhodu svojega šotora. Govoril pa je Gospod z Mojzesom od obličja do obličja, kakor govori človek s svojim prijateljem. Potem se je vrnil v tabor, a njegov služabnik, Nunov sin Jozue, ki je bil še mladenič, se ni umaknil iz šotora.

Potem je Mojzes rekel Gospodu: »Daj mi, prosim, videti svoje veličastvo!« Odgovoril je: »Storil bom, da pojde mimo pred teboj vsa moja lepota in klical bom pred teboj ime Jahve. Milostljiv bom komur hočem biti milostljiv, in usmilil se bom, kogar se hočem usmiliti.« Nato je dejal: »Mojega obličja ne moreš videti; kajti noben človek me ne more videti in ostati živ.«

Potem je Gospod rekel: »Glej, tu je mesto pri meni; postavi se na skalo! Ko pojde moje veličastvo mimo, te postavim v votlino skale in razprostrem svojo roko nadte, dokler ne odidem mimo. Ko potem odmaknem svojo roko, me boš videl v hrbet, moje obličje pa se ne more videti.«

Gospod je stopil dol v oblaku. Mojzes pa je stal ondi poleg njega ter klical ime Jahve. Gospod je šel mimo njega in klical: »Jahve, Jahve, usmiljen in milostljiv Bog, prizanesljiv in velik v milosti in zvestobi, ki hrani milost za tisoče, odpušča krivdo, hudobijo in pregreho, vendar pa ne pušča brez kazni, ampak kaznuje krivdo očetov na sinovih in vnukih do tretjega in četrtega roda.«

Tedaj se je Mojzes hitro priklonil do tal in molil, govoreč: »Če sem našel milost v tvojih očeh, Gospod, naj hodi, prosim, Gospod v naši sredi. Ljudstvo je namreč trdovratno. A odpusti našo krivdo in našo pregreho in vzemi nas za svojo lastnino!«

Mojzes je šel s Sinajske gore; obe tabli postave sta bili v Mojzesovi roki, ko je šel z gore; in Mojzes ni vedel, da žari koža njegovega obličja zaradi pogovora z njim. Aron in vsi Izraelovi sinovi so videli Mojzesa in glej, njegovo obličje je žarelo, zato so se mu bali približati. Mojzes pa jih je poklical in prišli so k njemu Aron in vsi knezi občine in Mojzes je govoril z njimi. Nato so se približali vsi Izraelovi sinovi in zapovedal jim je vse, kar je slišal od Gospoda na Sinajski gori.

Ko je Mojzes nehal z njimi govoriti, je dal zagrinjalo na svoje obličje. Kadar je prišel pred Gospoda, da bi z njim govoril, je snel zagrinjalo, dokler ni odšel. Potem je odšel in govoril Izraelovim sinovom vse, kar mu je bilo zapovedano. Izraelovi sinovi so videli Mojzesovo obličje, da je žarela koža njegovega obličja. Potem pa je Mojzes zopet dal zagrinjalo na obličje, dokler ni šel in govoril z Gospodom.

SPEV (2 Kor 3,13.18.15)

Mojzes si je deval zagrinjalo na obraz, da bi Izraelovi sinovi ne ugledali njegovega sijaja, ki je bil minljiv. * Mi vsi pa z odgrnjenim obrazom gledamo kakor v ogledalu Gospodovo slavo in se tako v isto podobo spreminjamo iz sijaja v sijaj, kakor po Gospodovem duhu.

Do danes zakriva zagrinjalo srca Izraelovih sinov. * Mi vsi pa z odgrnjenim obrazom gledamo kakor v ogledalu Gospodovo slavo in se tako v isto podobo spreminjamo iz sijaja v sijaj, kakor po Gospodovem duhu.

DRUGO BERILO

Sv. Teofil (+ ok. 186), škof v Antiohiji, grški razlagalec vere poganskim bralcem

Iz knjige Avtoliku sv. Teofila Antiohijskega, škofa (1,2.7)

Blagor čistim v srcu, zakaj ti bodo Boga gledali

Če mi porečeš, naj ti pokažem svojega Boga, ti bom rekel: Pokaži mi ti svojega človeka in jaz ti bom pokazal svojega Boga. Pokaži mi torej, ali oči tvoje duše vidijo in ušesa tvojega srca slišijo.

Taki, ki imajo dober telesni vid, zaznavajo dogajanje zemeljskih stvari in preiskujejo različne pojave: luč in temo belo in črno, pokvečeno in lepo, skladja in neskladja, natančne in nenatančne meritve, pretiravanja in pomanjkljivosti. Vse to velja tudi za stvari, ki jih zaznajo ušesa, za visoke in nizke, neprijetne in prijetne glasove. Podobno je tudi z duhovnimi ušesi in očmi, ko gre za zaznavanje Boga.

Bog je namreč viden za tiste, ki ga morejo gledati, in sicer če imajo vsaj odprte oči. Oči imajo sicer vsi, a nekateri tako zamegljene, da še sonca ne vidijo. Vendar zato, ker slepi ne vidijo, sonce še ni ugasnilo; krivdo, da ne vidijo, naj ti pač pripišejo sebi in svojim slabim očem. Grehi in slaba dejanja tudi tebi zastirajo oči duha.

Človeška duša mora biti čista kakor bleščeče ogledalo. Kakor človek ne vidi svojega obraza v ogledalu, ki ga je načela rja, tako tudi človek v grehih ne more videti Boga.

Toda če hočeš, lahko ozdraviš. Pojdi k zdravniku, da bo ozdravil tvoje duhovne oči. Kdo neki je ta zdravnik? To je Bog sam, ki po Besedi in Modrosti zdravi in daje življenje. Po Besedi in Modrosti je namreč Bog vse ustvaril, kajti z Gospodovo besedo je nebo narejeno in z dihom njegovih ust vsa nebesna vojska. Silna je njegova modrost! V svoji modrosti si je zamislil zemljo, njegova izkušenost je oblikovala nebo, razumnost odpira prepade in iz oblakov razliva dež.

Če te stvari razumeš, človek, in če boš čisto, sveto in pravično živel, boš mogel videti Boga. Pred vsem tem pa mora biti v tvojem srcu vera in strah božji, potem boš šele to lahko razumel. Ko boš slekel umrljivost in si nadel neumrljivost, boš gledal Boga po meri svojih zaslug. Bog bo namreč tvoje umrljivo telo obudil, ga združil z neumrljivo dušo, in tedaj boš postal nesmrten. Tedaj boš mogel gledati Neumrljivega, seveda če boš tu vanj veroval.

SPEV (Prim. 2 Kor 6, 2.4.5.7)

Glejte, zdaj je čas milosti, glejte, zdaj je dan rešitve. Prizadevajte si živeti v veliki potrpežljivosti in pogostnih postih. * Z orožjem pravice in z božjo močjo.

V vsem bodimo kot božji služabniki v veliki potrpežljivosti in v pogostnih postih. * Z orožjem pravice in z božjo močjo.

Sklepna prošnja
Molimo. Gospod Bog, postni čas nas vzgaja, tvoja beseda pa hrani. Ob naši pokori naj raste naša vdanost, ob molitvi pa medsebojna ljubezen. Po našem Gospodu …

⇑ Vrh

Hvalnice

Psalmi so od srede III. tedna

Lastno

berilo, spev z odpevom, odpev k Hvaljen, prošnje, sklepna prošnja

[D]

Ob delavnikih

O Kristus, prava luč sveta,
preženi vso temo srca,
krepost naj v dušah se blešči,
ko spet začenja se nov dan.

 

Ko daješ milosti nam čas,
spokornega še daj duha,
v dobroti spreobrni vse,
ki čakaš nas usmiljeno.

 

O daj, da spokorimo se
vsaj malo, in odpusti nam,
saj večji si v usmiljenju,
kot grehi vsega so sveta.

 

Tvoj pride dan, Gospod, tvoj dan,
ko vse na novo zacvete,
naj veselimo se ga vsi,
ker prenovljeni bomo v njem.

 

Trojica sveta, naj slavi
te vse vesoljstvo in časti,
naj duh očiščen, prenovljen
ti poje novo hvalnico. Amen.

1 Odpev Razvesêli, Gospod, svojega služabnika, k tebi se obračam.

Ps 85   Molitev ubogega v nesreči

Hvaljen Bog, ki nas tolaži v vsaki naši nadlogi (2 Kor 1,3.4).

 

Gospod, nagni se k meni in me usliši, *

zakaj ubog sem in nesrečen.

Ker sem ti zvest, me varuj, *

reši svojega služabnika. —

 

Ti si moj Bog, moje edino upanje, *

usmili se me, Gospod, neprestano te kličem.

Razvesêli, Gospod, svojega služabnika, *

k tebi se obračam.

Dober si in odpuščaš, *

poln usmiljenja do vseh, ki te kličejo.   —

 

Čuj mojo molitev, *

poslušaj mojo prošnjo.

V svoji stiski te kličem, *

saj me boš uslišal. —

 

Gospod, ni tebi enakega, *

tvoja dela so neprekosljiva.

Prišli bodo vsi narodi, ki si jih ustvaril, *

molili te bodo in slavili.

Ti si mogočen in delaš čudeže, *

resnični Bog si ti edini. —

 

Svojo pot mi pokaži, *

da bom zvest tvoji resnici.

Naj bo moje srce iskreno, *

da ti bom v spoštovanju služil.

Slavil te bom z vsem svojim srcem, *

poveličeval tvoje ime na veke. 

Velika je tvoja ljubezen do mene, *

rešil si me večne pogube. —

 

Zoper mene so se vzdignili sovražniki, *

ne ozirajo se na Boga in mi strežejo po življenju.

Ti, Gospod, si milostljiv in usmiljen, *

potrpežljiv in poln ljubezni.

Ozri se name in usmili se svojega služabnika, *

daj svojo moč sinu svoje dekle. —

 

Izkaži mi ljubezen, nasprotnike pa ponižaj, *

naj vidijo, da mi ti pomagaš in me tolažiš. —

1 Odpev Razvesêli, Gospod, svojega služabnika, k tebi se obračam.
2 Odpev Blagor človeku, ki živi pravično in govori resnico.

Iz 33,13–16  Gospod bo sodil po pravici

Obljuba velja vam in vašim otrokom in vsem, ki so daleč (Apd 2,39).

 

Čujte vi, ki ste daleč, kaj sem storil, *

spoznajte mojo moč vi, ki ste blizu.

V svetem mestu trepetajo tudi grešniki, *

brezbožnih se je polastila groza.

Kdo od vas more vztrajati ob očiščujočem ognju, *

kdo izmed vas obstati pri večnem plamenu? —

 

Le kdor živi pravično *

in govori resnico.

Kdor zametuje pohlepnost in izsiljevanje *

in ne sprejema podkupnine.

Kdor niti slišati noče o sodelovanju pri ubojih *

in noče niti videti hudobije. —

 

Temu je Bog pripravil varno zavetje *

in mu preskrbel vse potrebno za življenje. —

2 Odpev Blagor človeku, ki živi pravično in govori resnico.
3 Odpev Vzklikajte Gospodu, kralju vsega stvarstva.

Ps 97   Vladar sveta prihaja k sodbi

Ta psalm pomeni Gospodov prvi prihod in vero vseh narodov (sv. Atanazij).

 

Pojte Gospodu novo pesem, *

ker je storil čudovita dela.

Zmagala je njegova ljubezen *

in njegova vsemogočnost.

Gospod je naznanil, da prihaja odrešenje; *

narodom je razodel svojo pravičnost.

Dokazal je svojo dobroto in zvestobo *

v blagor svojega ljudstva.

Vsi kraji zemeljske oble so videli, *

kako naš Bog rešuje. —

 

Radujte se v Gospodu vse dežele, *

veselite se s petjem in godbo.

Pojte Gospodu ob spremljavi na strune, *

s harfo in glasnim petjem.

Rog naj trobi, donijo naj trobente, *

vzklikajte Gospodu, kralju vsega stvarstva. —

 

Buči naj morje in kar ga napolnjuje, *

vriskaj vesoljni svet in njegovi prebivalci.

Reke naj veselo pljuskajo z valovi, *

tudi gore naj se radujejo.

Naš Gospod prihaja vladat zemljo, *

ves svet in vsa ljudstva bo sodil pravično. —

3 Odpev Vzklikajte Gospodu, kralju vsega stvarstva.

[L]

Kratko berilo (Prg 3,27–32)
Ne odklanjaj dobrote onemu, ki jo potrebuje, če je v tvoji moči, da jo izkažeš. Ne govori svojemu bližnjemu: Pojdi in zopet pridi, jutri ti bom dal, – če to imaš. Ne snuj hudega zoper svojega bližnjega, ko zaupno pri tebi prebiva. Ne prepiraj se z nikomer brez vzroka, ako ti ni nič žalega storil. Ne zavidaj nasilnemu človeku in ne izbiraj nobenih njegovih potov; zakaj gnusoba Gospodu je hudobnež, s pravičnimi pa je zaupen.
Spev z odpevom

Gospod skrbi za življenje poštenih.
Gospod skrbi za življenje poštenih.

Njegovo usmiljenje in mir jih spremljata.
Gospod skrbi za življenje poštenih.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Gospod skrbi za življenje poštenih.

Odpev k Hvaljen Ne mislite, da sem prišel razvezovat postavo ali preroke; ne razvezovat, marveč dopolnit sem jih prišel, govori Gospod.

Hvaljen (Lk 1,68–79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

 

Slava Očetu … Kakor je bilo … —

Odpev k Hvaljen Ne mislite, da sem prišel razvezovat postavo ali preroke; ne razvezovat, marveč dopolnit sem jih prišel, govori Gospod.
Prošnje

Hvaljen, naš Odrešenik, ki si hotel, da bi se vse človeštvo v tebi prenovilo v novo stvarstvo, kjer bo staro prešlo in nastalo novo. Zato te z živim zaupanjem prosimo:

Gospod, prenovi nas v svojem duhu.

Gospod, obljubil si nam novo nebo in novo zemljo, vedno nas prenavljaj po Svetem Duhu,

– da te bomo večno uživali v nebeški domovini.

Naj sodelujemo s teboj in ta svet prepojimo s tvojim Duhom,

– tako bo človeška družba uspešneje dosegala svoj namen v pravičnosti, míru in ljubezni.

Pomagaj nam premagati vsako lenobo in brezbrižnost,

– da se bomo veselili duhovnih darov.

Reši nas vsega hudega in nas varuj pred varljivimi omamami,

– ki nam zatemnjujejo resnične dobrine.

Očenaš

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Gospod Bog, postni čas nas vzgaja, tvoja beseda pa hrani. Ob naši pokori naj raste naša vdanost, ob molitvi pa medsebojna ljubezen. Po našem Gospodu …

⇑ Vrh

Dnevna molitvena ura

Psalmi so od srede III. tedna

Lastno

berilo, sklepna prošnja

Opoldne

[D]

Pesem opoldne 

V tej uri Kristus je razpet
na križu klical: Žejen sem.
Naj žejo po pravičnosti
zbudi nam, ki ga molimo.

 

Naj glad po njem začutimo,
ki nas s seboj nasitil bo.
Naj duša grehe zamrzi,
po čednosti zahrepeni.

 

Ljubezen Svetega Duha
naj naša srca prepoji,
telesa strast naj ohladi
in dušo mlačno razžari.

 

Prosímo vdano Kristusa,
Očeta in obeh Duha:
Trojica sveta, močni Bog,
usmili vsega se svetá. Amen.

Odpev opoldne
Nočem smrti grešnika, ampak da se spreobrne in živi, govori živi Bog.

Ps 118,105–112   (XIV)   Hvala Božji postavi

To je moja zapoved, da se ljubite med seboj (Jn 15,12).

 

Tvoja beseda mi je kakor svetilka, *

je kakor luč na moji poti.

Prisegam in hočem prisego držati, *

da bom spolnjeval tvoje pravične odloke. —

 

Silno sem potrt in ponižan, *

ohrani me pri življenju po svoji besedi.

Sprejmi, Gospod, mojo molitev, *

daj mi spoznati svoje sklepe. —

 

Moje življenje je zmeraj v nevarnosti, *

vendar tvoje postave ne pozabljam.

Grešniki mi nastavljajo zanke, *

vendar od tvojih zapovedi ne odstopam. —

 

Tvojo postavo sem prejel od svojih očetov, *

vse življenje mi bo v veselje.

Z vsem srcem si bom prizadeval, *

da jo bom spolnjeval vedno in natančno. —

Ps 69   O Bog, pridi mi na pomoč

Gospod, reši nas, potapljamo se (Mt 8,25).

 

O Bog, ozri se name in me poslušaj, *

Gospod, pridi in mi pomagaj.

Osramočeni naj bodo in naj zardijo, *

tisti, ki mi strežejo po življenju.

S sramoto naj se umaknejo *

vsi, ki mi hudo želijo.

Naj odidejo osramočeni, *

tisti, ki se mi posmehujejo. —

 

V tebi naj se veselijo in radujejo *

vsi, ki te iščejo.

Tisti, ki čakajo pomoči od tebe, *

naj vedno govorijo: »Gospod, moj Bog, kako si velik!«  —

 

Jaz pa sem siromak in beden, *

toda Gospod skrbi za mene.

Ti si moj pomočnik in rešitelj, *

moj Bog, nikar se ne mudi. —

Ps 74   Gospod je naš najvišji sodnik

Mogočne je vrgel s prestola in nizke povišal (Lk 1,52).

 

Slavimo te, Gospod, in častimo, *

hvalimo te in oznanjamo tvoja čudovita dela. —

 

Gospod govori: »Moja pravičnost bo slavila zmago *

ob času, ki ga jaz določim.

Naj se trese zemlja s svojimi prebivalci, *

jaz trdno držim njene temelje. —

 

Prevzetnim govorim: ,Nikar se ne bahajte!‘ *

Hudobnim pravim: ,Ne bodite predrzni!‘

Ne postavljajte se s svojo močjo proti Najvišjemu, *

ne govorite drzno proti Bogu. —

 

Pravica ne pride ne od vzhoda ne od zahoda, *

ne od severa ne od juga.

Le Gospod je tisti, ki pravično sodi, *

enega poniža, drugega poviša. —

 

Čaša Božjega srda je pripravljena, *

vsi hudobni na zemlji bodo okusili Božjo jezo.«

 

Jaz pa bom poveličeval Gospoda vekomaj, *

prepeval bom hvalnice živemu Bogu.

Zlomil bom moč hudobnih, *

le pravični bodo slavili zmago. —

Odpev opoldne
Nočem smrti grešnika, ampak da se spreobrne in živi, govori živi Bog.
Opoldne

Kratko berilo (Zah 1,3b–4b)
Tako govori Gospod, Bog vsega stvarstva: Vrnite se k meni in tudi jaz se vrnem k vam. Ne bodite kakor vaši očetje, ki so jih prejšnji preroki pozivali: Zapustite vendar svoja hudobna pota in svoja hudobna dejanja.

– Ne glej, o Bog, na moje grehe,
– vso mojo krivdo izbriši.
Sklepna prošnja
Molimo. Gospod Bog, postni čas nas vzgaja, tvoja beseda pa hrani. Ob naši pokori naj raste naša vdanost, ob molitvi pa medsebojna ljubezen. Po Kristusu, našem Gospodu.

⇑ Vrh

Večernice

Psalmi so od srede III. tedna

Lastno

berilo, spev z odpevom, odpev k Moja duša, prošnje, sklepna prošnja

[D]

Pesem ob delavnikih

Ti, Jezus, si posvetil post,
ko si v puščavi postil se,
naročaš zdaj ga tudi nam
za zdravje našega duha.

 

Naklôni Cerkvi milosti,
vse naše óbčestvo podpri,
naj grehe svoje vsak spozna,
iskreno se jih pokesa.

 

Pregrehe, ki teže nam vest,
odpusti milostno, Gospod,
in za naprej pomagaj nam,
da v grehe več ne pademo.

 

Spokorna dela postnih dni
naj zbrišejo nam vse dolgé,
očiščeni veliko noč
naj radostno obhajamo.

 

Trojica sveta, naj slavi
te vse vesoljstvo in časti,
naj duh očiščen, prenovljen
ti poje novo hvalnico. Amen.

1 Odpev Tisti, ki sejejo v trpljenju, žanjejo v veselju.

Ps 125 Veselje in upanje v Gospodu

Kakor ste deležni trpljenja, tako boste deležni tudi tolažbe (2 Kor 1,7).

 

Ko nas je Gospod vodil domov iz suženjstva, *

smo mislili, da sanjamo.

Kar samo se nam je smejalo, *

radostno smo vriskali.

Tedaj so govorili drugi narodi: *

»Velike reči je Gospod storil zanje.«

Res, velike reči je Gospod za nas storil, *

zato smo vsi veseli. —

 

Zato, Gospod, tudi zdaj obrni našo usodo, *

kakor napolniš suhe struge ob deževju,

Tisti, ki sejejo v trpljenju, *

žanjejo v veselju.

Na setev odhajajo vsi zaskrbljeni, *

ob žetvi pa se s polnimi snopi vračajo veseli. —

1 Odpev Tisti, ki sejejo v trpljenju, žanjejo v veselju.
2 Odpev Gospod nam zida hišo in varuje naše mesto.

Ps 126 Brez Gospoda je ves trud zaman

Božja zgradba ste (1 Kor 3,9).

 

Če Gospod ne zida hiše, *

se zaman trudijo njeni zidarji.

Če Gospod ne varuje mesta, *

zaman čuje stražnik. —

 

Zaman je vstajati pred svitom *

in sedeti pozno v noč pri delu.

Zaman je za kruh trdo delati, *

ko Bog daje zvestim dvojni delež. —

 

Gospodov dar so tudi sinovi, *

Božje plačilo staršem so potomci.

Kakor si bojevnik pomaga s puščícami, *

tako so staršem v pomoč otroci iz mladosti.

Blagor človeku, ki jih ima obilo, *

ne bo osramočen in ne pozabljen. —

2 Odpev Gospod nam zida hišo in varuje naše mesto.
3 Odpev Kristus je prvorojenec vsega stvarstva, med vsemi zavzema prvo mesto.

Kol 1,12–20   Kristus je prvorojenec

 

Z veseljem se zahvaljujmo Bogu Očetu, *

usposobil nas je za dediščino svetih v svetlobi.

Iz oblasti teme nas je rešil *

in prestavil v kraljestvo svojega preljubega Sina.

V njem imamo odrešenje po njegovi krvi, *

v njem odpuščanje grehov. —

 

On je podoba nevidnega Boga Očeta, *

prvorojenec vsega stvarstva.

V njem je bilo vse ustvarjeno, *

vidne in nevidne stvari v nebesih in na zemlji.

Po njem in zanj je bilo vse ustvarjeno, *

on je pred vsem in vse v njem obstaja. —

 

On je glava telesu, Cerkvi, *

on je začetek.

Prvorojenec je vstalih od mrtvih, *

da med vsemi zavzame prvo mesto. —

 

Oče je sklenil, naj v njem prebiva vsa polnost, *

da se uresniči mir s krvjo njegovega križa.

Tako naj po njem doseže spravo, *

kar je na zemlji in kar je v nebesih. —

3 Odpev Kristus je prvorojenec vsega stvarstva, med vsemi zavzema prvo mesto.

[L]

Kratko berilo (Rim 2,9–10)
Bridkost in stiska nad dušo vsakega človeka, ki dela hudo, najprej nad Juda, potem nad Grka; a slava in čast in mir nad vsakega, ki dela dobro, najprej nad Juda, potem nad Grka; zakaj Bog ne gleda na zunanjo veljavo ljudi.
Spev z odpevom

O Bog, moj Bog si, z vsem srcem te iščem.
O Bog, moj Bog si, z vsem srcem te iščem.

Ne daj, da bi zablodil od tvoje postave.
O Bog, moj Bog si, z vsem srcem te iščem.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
O Bog, moj Bog si, z vsem srcem te iščem.

Odpev k Moja duša Kdor bo Gospodove zapovedi spolnjeval in učil, bo velik v nebeškem kraljestvu.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46–55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev.

Slava Očetu … Kakor je bilo … —

Odpev k Moja duša Kdor bo Gospodove zapovedi spolnjeval in učil, bo velik v nebeškem kraljestvu.

Prošnje

Poveličujmo Božjo vsemogočnost in previdnost. Bog sam ve, kaj potrebuje njegovo ljudstvo, vendar hoče, da najprej iščemo njegovo kraljestvo, zato mu vzklikajmo:

Pridi k nam tvoje kraljestvo in njegova pravičnost.

Sveti Oče, dal si nam Kristusa, pastirja naših duš, naj bodo vsi pastirji vneti za Božje ljudstvo,

– ljudstvo pa naj jih skrbno posluša.

Naj z bratsko ljubeznijo pomagamo bolnikom

– in v njih srečujemo tvojega Sina.

Neverni naj vzljubijo tvojo Cerkev in vstopijo vanjo

– ter jo v ljubezni vedno gradijo z dobrimi deli.

Grešniki si naj izprosimo pri tebi odpuščanje,

– obenem pa se naj spravimo s tvojo Cerkvijo.

Sprejmi rajne v večno življenje,

– da bodo vedno prebivali pri tebi.

Očenaš

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Gospod Bog, postni čas nas vzgaja, tvoja beseda pa hrani. Ob naši pokori naj raste naša vdanost, ob molitvi pa medsebojna ljubezen. Po našem Gospodu …

⇑ Vrh

Sklepna molitvena ura

Sreda

O Bog, ozri se. Slava Očetu. Kakor je bilo.

Izprašamo si vest in premislimo, kako smo preživeli dan. Nato obudimo kesanje nad storjenimi grehi.

V prvem, tretjem in petem postnem tednu 'Končujemo današnji dan', v drugih tednih pa 'O Kristus, ti si luč in dan'

Pesem

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

Psalmi

Ps 30,1–6 Izročimo se v Božje roke

Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo (Lk 23,46).

 

1 Odpev O Bog, bodi mi zavetje in pribežališče.

 

Gospod, vate zaupam, *

naj ne bom osramočen nikoli.

Otmi me, ker si pravičen, *

prisluhni in pohiti, da me rešiš.

Bodi mi zavetje in pribežališče, *

da bom na varnem. —

 

Ti si moja trdnjava in moje zatočišče, *

vodi me zaradi svoje dobrote.

Izvleci me iz zanke, ki so mi jo skrivaj nastavili, *

ti si moj rešitelj. —

 

Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo, *

zvesti Bog, ti me osvobodi. 

 

1 Odpev O Bog, bodi mi zavetje in pribežališče.

 

Ps 129 Iz globočine kličem

Jezus bo odrešil svoje ljudstvo njegovih grehov (Mt 1,21).

 

2 Odpev Gospod, iz globočine te kličem.

 

Iz globočine te kličem, *

Gospod, usliši mojo prošnjo.

Prosim, skrbno me poslušaj, *

ne presliši mojega vpitja.

Gospod, če boš gledal na pregrehe, *

kdo bo mogel obstati?

Toda ti grehe odpuščaš, *

da bi ti v spoštovanju služili.

Upam v Gospoda, zaupam v njegovo besedo, *

z vsem srcem pričakujem Gospoda. —

 

Bolj kot stražniki jutranjo zarjo *

naj Božje ljudstvo pričakuje Gospoda.

 

Gospod je usmiljen, *

tako rad vsem odpušča. 

Samo on bo rešil svoje ljudstvo *

vseh njegovih grehov. —

 

2 Odpev Gospod, iz globočine te kličem.

 

Kratko berilo (Ef 4,26–27)

Nikar ne grešite, sonce naj ne zaide v vaši jezi in ne dajajte prostora hudiču.

Spev z odpevom

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29–32)

Kristus, luč narodov in slava Božjega ljudstva

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu. —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Sklepna prošnja

Molimo. Gospod Jezus Kristus, ti si krotak in ponižen. Svojim učencem nalagaš jarem, ki je prijeten, in breme, ki je lahko. Blagohotno sprejmi naše misli, želje in dejanja današnjega dne. Naj se tako odpočijemo, da bomo s tvojo pomočjo še lažje služili tebi, ki živiš in kraljuješ vekomaj.

Blagoslovni vzklik

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

 

Nato molimo ali zapojemo eno izmed sklepnih marijanskih pesmi – molitev

Premila Mati Zveličarjeva,

odprta vrata nebeška in morska zvezda,

pomagaj ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati.

Ob angelovem oznanjenju

si svojega Stvarnika čudežno spočela

in ostala devica prej in slej,

usmili se grešnikov.

⇑ Vrh

Izbira bogoslužnega koledarja — škofija: splošni koledar, red: noben

© HOZANA.si 2017