Brevir za 21. september 2020

SV. MATEJ, APOSTOL IN EVANGELIST
Praznik
Sv. Matej je Jezusov apostol, ki je za kristjane v Palestini napisal sveti evangelij. Preden je šel za Jezusom, se je imenoval Levi in je bil cestninar (mitničar).

Gospod, odpri moje ustnice,

O Bog, bodi nam milostljiv in nas blagoslovi, *

pokaži nam svojo dobroto.

Naj spoznajo tvojo pot vsi na zemlji, *

naj tvoje zveličanje osreči vse narode.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Veselijo in radujejo naj se narodi, *

ker jih vladaš in jih vodiš po pravici.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Zemlja je obrodila svoje sadove, *

Gospod, naš Bog, nas je blagoslovil.

Bog je zares dober, *

zato naj ga spoštujejo in častijo vsi narodi.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

O knezi Kralja večnega,
ki Jezus vas je sam izbral,
apostole med svet poslal,
zdaj z njim v nebesih vladate.

 

Vsa Cerkev Božja vas slavi,
darov se vaših veseli,
saj seme vaših besedí
sadove kar naprej rodi.

 

Ko pa se bo iztekel čas
in Kristus pride sodit nas,
sodili boste tudi vi
prepolni slave nas ljudi.

 

Podprite nas z molitvijo,
da v stiskah ne omagamo,
temveč na veke uživamo
v nebesih žetev blaženo.

 

Naj Kristusu vsa hvala bo,
ki pričat zanj vas je poslal,
bogato vas obdaroval
z Očeta darom in Duha. Amen.

Nebesa razglašajo Božje veličastvo *

in nebo oznanja, da je Božje delo.

Dan podaja besedo dnevu, *

noč pripoveduje noči. —

 

To niso besede in niso govori, *

njihov glas je neslišen.

Vendar se njih sporočilo razlega po vsej zemlji *

in do konca sveta gre ta govorica. —

 

Na nebu je postavil šotor soncu, *

ki prihaja kakor ženin iz svoje izbe.

Kakor junak, ki teče po poti, *

veselo pošilja svoje žarke. —

 

Na vsej svoji poti od vzhoda do zahoda *

se nič ne odtegne njegovemu žaru. —

Ps 63   Božja sodba nad grešniki

 

O Bog, poslušaj me, ko tožim, *

varuj me pred grožnjami sovražnikov.

Zaščiti me pred zaroto hudobnih, *

pred navalom zlobnežev. —

 

Svoje jezike brusijo kot meče, *

kot strupene puščíce so njih besede.

Iz skrivališča streljajo na siromaka, *

da bi ga zadeli nenadoma in brez kazni.

V svoji hudobiji se čutijo varne, *

nastavljajo zanke misleč, da jih ne bo nihče videl.

Snujejo zločine, skrivajo zasnovane naklepe, *

srce slehernega je brezno hudobije. —

 

Bog pa bo vanje usmeril svoje strele, *

v trenutku jih bo zadela njegova kazen.

Ugonobil jih bo njihov hudobni jezik, *

vsi se bodo zgrozili nad njimi.

V strahu bodo govorili o Božjem delu *

in strmeli nad njegovimi dejanji. —

 

Pravični naj se veselijo v Gospodu in vanj zaupajo, *

vsi pošteni naj ga hvalijo. —

Ps 96   Gospodovo veličastvo ob vesoljni sodbi

 

Gospod je kralj, zemlja naj se raduje, *

vesele naj se obrežja in vsi otoki.

Oblak in tema ga obdajata, *

pravičnost in pravica sta temelj njegovega prestola.

Pred njim gre ogenj *

in použiva grešnike. —

 

Njegovi bliski razsvetljujejo ozračje, *

zemlja to gleda in se trese.

Gore se topijo kakor vosek *

pred gospodarjem vesoljne zemlje.

Nebesa oznanjajo njegovo pravičnost *

in vsa ljudstva vidijo njegovo slavo. —

 

Osramočeni so vsi, ki se ponašajo z maliki, *

pred Bogom padajo na kolena.

Božje ljudstvo se veseli, ko to sliši; *

mesta in vasi se radujejo Gospodove pravičnosti.

Ti, Gospod, si vzvišen nad zemljo *

in višji kot angeli v nebesih. —

 

Vsi, ki ljubite Gospoda, sovražíte hudo, *

on varuje in rešuje življenje svojih zvestih.

Pravične bo obdala svetloba *

in veselje vse, ki so čisti v srcu.

Veselite se pravični, v Gospodu, *

njegovo večno svetost slavite. —

- Pripovedovali so o slavi in moči Boga

- in o čudovitih delih, ki jih je storil.

 

Bratje, opominjam vas, jaz ujetnik v Gospodu: živite, kakor se spodobi za poklic, v katerega ste poklicani, v vsej ponižnosti in krotkosti, s potrpežljivostjo; drug drugega prenašajte v ljubezni in se trudite, da ohranite edinost duha z vezjo miru; eno telo in en Duh, kakor ste bili tudi poklicani k enemu upanju svojega poklica; en Gospod, ena vera, en krst; en Bog in Oče vseh, ki je nad vsemi in po vseh in v vseh.

Slehernemu izmed nas pa je bila dana milost po meri Kristusovega daru. Zato pravi: »Šel je v višavo ter ujete peljal ujetnike, dal je darove ljudem.« Kaj pa pomeni: »Šel je v višavo«, če ne, da je poprej šel v nižine zemlje? Ta, ki je šel na zemljo, je prav tisti, ki je šel v višavo nad vsa nebesa, da napolni vse.

In on je dal, da so eni apostoli, drugi preroki, zopet drugi evangelisti in zopet drugi pastirji ter učitelji, da se tako sveti usposobijo za delo službe in se zida telo Kristusovo, dokler vsi ne dospemo do edinosti vere in spoznanja božjega Sina, do popolnega moža, do mere polne starosti Kristusove; da ne bomo več nedoletni otroci, omahljivi, da nas ne bo vsak veter nauka zanašal, kadar ljudje varajo in zvijačno zavajajo v zmoto, marveč bomo ostali v resnici in bomo v ljubezni v vsem rasli k njemu, ki je glava, Kristus; iz njega prejema vse telo rast, ko se zlaga in sestavlja z vsakršno vezjo medsebojne pomoči po delovanju, kakršno je primerno vsakemu poedinemu delu, in tako samo sebe zida v ljubezni.

SPEV (2 Pet 1, 21; Preg 2, 6)

Prerokba ni prišla po človeški volji. * Sveti božji možje so govorili po nagibu Svetega Duha.

Gospod daje modrost, iz njegovih ust prihaja razsodnost. * Sveti božji možje so govorili po nagibu Svetega Duha.

Sv. Beda Častitljivi (673-735), angleški benediktinec, izreden poznavalec spisov predkrščanske in krščanske dobe

 

Jezus je zagledal pri mitnici sedečega moža, Mateja po imenu, in mu rekel: Za menoj hodi! Videl ga ni toliko s telesnimi očmi, kot z usmiljenjem v svoji notranjosti. Zagledal je cestninarja, usmilil se ga je in izbral in mu zaklical: Za menoj hodi! Hoditi za kom pomeni: posnemati ga, hoditi za njim ne toliko s koraki kot z življenjem. Kdor pravi, da ostane v Kristusu, mora tudi sam živeti, kot je živel Kristus.

In vstal je, pravi evangelij, ter šel za njim. Ne čudimo se, da je cestninar takoj, ko je zaslišal Gospodovo besedo, zapustil svoj poklic, ki ga je izvrševal, in se pridružil Gospodu, pri katerem ni videl in ni mogel pričakovati bogastva. Gospod, ki ga je na zunaj poklical, ga je na znotraj poučil in prepričal; vlil mu je v dušo luč milosti, da je spoznal: ta, ki me na zemlji kliče od posvetnega bogastva, mi more dati v nebesih neminljive zaklade.

Ko pa je bil Jezus v hiši pri mizi, glej, je prišlo mnogo cestninarjev in grešnikov in so obedovali z njim in njegovimi učenci. Spreobrnjenje enega cestninarja je mnogo grešnikom in cestninarjem dalo zgled spokornosti in odpuščanja. Zares lepo znamenje; bodoči apostol in učitelj poganov na začetku svoje nove poti potegne za seboj skupino grešnikov in že oznanja evangelij, kar bo pozneje, ko bo napredoval v kreposti, delal še mnogo bolj. Začel je delovati, ko je začel verovati. Skušajmo globlje razumeti smisel tega, kar se je zgodilo! Matej ni samo telesno pogostil Gospoda v svoji hiši, temveč mu je vse lepšo in obilnejšo pogostitev pripravil v svoji duši, ko je začel vanj verovati in ga ljubiti. Izpolnilo se je, kar je rečeno: Stojim pri vratih in trkam. Če kdo posluša moj glas in mi odpre, bom stopil k njemu in večerjal z njim in on z menoj.

Ko zaslišimo njegov glas, odprimo vrata in ga sprejmimo, voljno sledimo njegovim skritim ali vidnim opominom ter uresničimo v dejanjih, kar smo dojeli, da moramo storiti. Gospod vstopi, da bi večerjal z nami in mi z njim, kajti po milosti svoje božje ljubezni živi v srcih svojih izvoljencev. Poživlja nas z lučjo svoje navzočnosti vselej, kadar se v hrepenenju naše želje povzpno v nebesa in sam Gospod se prav s tem stremljenjem nasičuje kot z najbolj izbrano jedjo.

To je sveti pisatelj, zelo izveden v božji postavi. * Pripravil je svoje srce, da bi preiskoval Gospodovo postavo ter spolnjeval in učil zapovedi, ker je bila nad njim dobrotljiva roka njegovega Boga.

Zaupan mu je bil evangelij veličastva blaženega Boga. * Pripravil je svoje srce, da bi preiskoval Gospodovo postavo ter spolnjeval in učil zapovedi, ker je bila nad njim dobrotljiva roka njegovega Boga.

Tebe Boga hvalimo, * tebe Gospoda poveličujemo.

Tebe večnega Očeta * časti vsa zemlja.

Tebi vsi angeli, * tebi nebesa in vse oblasti,

tebi kerubi in serafi * neprenehoma prepevajo:

 

Svet, * svet, * svet si ti, * Gospod, Bog vsega stvarstva.

Polna so nebesa in zemlja * veličastva tvoje slave.

Tebe hvali * apostolov slavni zbor,

tebe prerokov * hvalevredno število,

tebe mučencev * sijajna vojska.

Tebe po vsej zemlji * slavi sveta Cerkev:

Očeta * neskončnega veličastva,

častitega tvojega Sina, * pravega in edinega;

in Svetega Duha * Tolažnika.

 

Ti, Kristus, * kralj veličastva,

ti si Očetov * večni Sin.

Ti se nisi branil učlovečenja v telesu Device, * da si odrešil človeka.

Ti si premagal želo smrti * in vernim odprl nebeško kraljestvo.

Ti sediš na desnici Božji * v slavi Očetovi.

Da prideš kot sodnik sodit, * verujemo.

Tebe torej prosimo, pridi na pomoč svojim služabnikom, * ki si jih odkupil z dragoceno krvjo.

Daj, da bomo v večni slavi * prišteti tvojim svetim.

 

+  Reši svoje ljudstvo * in blagoslovi svojo lastnino,

ti bodi naš voditelj * in vladar na veke.

Vsak dan ti hočemo * prepevati hvalo

in slaviti tvoje ime * vekomaj.

Ohrani nas, Gospod, * ta dan brez greha,

usmili se nas, * usmili se nas.

Tvoja dobrota naj nas vedno spremlja, * to vdano pričakujemo od tebe.

Gospod, vate zaupam, * naj ne bom osramočen nikoli.

 

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

 

Ko si sedel še v mitnici,
z denarjem si imel skrbi,
Matej, pokliče te Gospod,
bolj sveto delo ima zaté.

 

Že dolgo vleklo je srce 
te h Kristusu zveličarju, 
vesel ga sprejmeš, pogostiš, 
presrečen z njim spregovoriš.

 

Oznanjaš križem ga sveta,
skrbno zapišeš ga v spomin
rodovom vsem do naših dni,
nazadnje daš življenje zanj.

 

Apostol, sveti mučenik,
pisatelj evangelija,
s teboj slavimo Kristusa
v nebesih naj na vekomaj. Amen.

Ps 62,2–9 Hrepenenje po Bogu

 

O Bog, moj Bog, željno te iščem, *

mojo dušo žeja po tebi.

Moje telo koprni po tebi *

kakor suha in žejna zemlja po vodi.

O tebi želim premišljevati v svetišču, *

da spoznam tvojo moč in tvojo slavo.

Tvoja bližina mi je več kot življenje, *

moja usta te bodo slavila. —

 

Hvalil te bom, dokler bom živel, *

tebi v čast bom opravljal molitve.

Ti boš moja radost in sreča, *

v veselju ti bom prepeval.

Tudi pri nočnem počitku se te bom spominjal, *

v zgodnjem jutru bom premišljeval o tebi.

Ti si moje trdno zavetje, *

pri tebi sem varen in srečen. —

 

Z vso dušo se te oklepam, *

ti me držiš kot prijatelj s svojo desnico. —

Dan 3,57–88.56  Vse stvari naj hvalijo Gospoda

 

Slavite Gospoda, vsa Gospodova dela, *

hvalite in poveličujte ga na veke.

Slavite Gospoda, Gospodovi angeli, *

nebesa, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, vse vode nad nebom, *

vse Gospodove moči, slavite Gospoda.

Slavita Gospoda, sonce in luna, *

zvezde na nebu, slavite Gospoda. —

 

Slavita Gospoda, dež in rosa, *

vsi vetrovi, slavite Gospoda.

Slavita Gospoda, ogenj in vročina, *

mraz in pripeka, slavita Gospoda.

Slavita Gospoda, rosa in slana, *

mraz in zima, slavita Gospoda.

Slavita Gospoda, sneg in ledóvje, *

noči in dnevi, slavite Gospoda.

Slavita Gospoda, tema in svetloba, *

bliski in oblaki, slavite Gospoda. —

 

Naj slavi zemlja Gospoda, *

hvali in poveličuj ga na veke.

Slavite Gospoda, gore in hribi, *

vse rastline na zemlji, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, studenci, *

morja in reke, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, morske in vodne živali, *

vse ptice pod nebom, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, vse zveri in živina, *

vsi ljudje, slavite Gospoda. —

 

Naj slavi Božje ljudstvo Gospoda, *

hvali in poveličuj ga na veke.

Slavite Gospoda, Gospodovi duhovniki, *

Gospodovi služabniki, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, duhovi in duše pravičnih, *

sveti in v srcu ponižni, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, mladeniči v ognjeni peči, *

hvalíte in poveličujte ga na veke. —

 

Slavimo Očeta in Sina s Svetim Duhom, *

hvalimo in poveličujmo ga na veke.

Gospod, slavljen si na nebesni višavi, *

hvale vreden in slaven in poveličevan na veke. —

 

Na koncu tega slavospeva ne dodamo Slava Očetu. —

Ps 149 Radostno vzklikanje svetih

 

Pojte Gospodu novo pesem, *

njegova hvala naj se razlega pri svetem shodu.

Vesêli se, Božje ljudstvo, svojega stvarnika, *

Božji izvoljenci naj se radujejo svojega kralja.

Hvalijo naj ga z veselim rajanjem *

in z bobni in citrami naj mu igrajo.

Gospod namreč ljubi svoje ljudstvo *

in ponižne venča z zmago. —

 

Naj se sveti radujejo v njegovem svetišču, *

naj se veselijo v svojih domovih.

Naj iz ust donijo hvalospevi Bogu, *

rôke pa držijo ostre meče,

da izvršijo maščevanje nad krivičnimi narodi, *

kazni nad sovražnimi ljudstvi;

da v okove vklenejo njihove vladarje *

in njihove veljake v železne verige;

da izvršijo nad njimi Božjo sodbo; *

to bo v slavo vsemu njegovemu ljudstvu. —

Kratko berilo  (Ef 2,19–22)
Niste več tujci in priseljenci, marveč sodržavljani svetih in domačini Božji, zidani na temelju apostolov in prerokov. Glavni vogelni kamen je sam Kristus Jezus, na katerem vsa stavba skladno raste v svet tempelj v Gospodu, v katerega se tudi vi vzidavate za bivališče Božje v Duhu.

Postavil jih boš za kneze po vsej zemlji.
— Postavil jih boš za kneze po vsej zemlji.

Širili bodo slavo tvojega imena, Gospod.
— Postavil jih boš za kneze po vsej zemlji.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Postavil jih boš za kneze po vsej zemlji.

Odpev k Hvaljen Jezus je zagledal pri mitnici Mateja in mu je rekel: Za menoj hodi! Vstal je in šel za njim.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Jezus je zagledal pri mitnici Mateja in mu je rekel: Za menoj hodi! Vstal je in šel za njim.

Bratje in sestre, apostoli so nam zapustili nebeško dediščino. Zahvalimo se Bogu Očetu za vse njegove darove in vzklikajmo:

Hvala ti, Gospod, za gostijo Jezusovega telesa in krvi, posredovano po apostolih,

– da se z njo krepčamo in nam daje življenje.

Hvala ti, Gospod, za mizo tvoje besede, pripravljeno po apostolih,

– da nas razsvetljuje in razveseljuje.

Hvala ti, Gospod, za sveto Cerkev, sezidano na apostolih,

– da po njej postajamo eno telo.

Hvala ti, Gospod, za prerojenje v krstu in pokori, izročeno apostolom,

– da nas očiščuje grehov.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 18 B Zahvala Bogu za njegove zapovedi

 

Gospodova postava je popolna in daje življenje, *

Gospodovi nauki so zanesljivi, učijo nevednega.

Gospodove zapovedi so prave, razveseljujejo srca, *

Gospodovi ukazi so jasni in bistrijo poglede. —

 

Gospodova beseda je sveta in ostane na veke, *

Gospodovi odloki so stvarni in hkrati pravični.

Cénimo jih bolj kot zlato in drage kamne, *

rajši jih imamo kot med in strd iz satovja. —

 

Tvoj služabnik jih vestno upošteva, *

in jih goreče spolnjuje.

Vendar kdo bi se mogel izogniti vsem prestopkom, *

meni prikritih me očisti.

Obvaruj svojega služabnika prevzetnosti, *

da ne bo gospodovala nad mano.

Tako bom človek brez graje *

in brez velikega greha. —

 

Gospod, naj ti bodo vedno ljube moje besede in misli, *

ti si moj zavetnik in rešitelj. —

Ps 7     Molitev pravičnega, ki trpi krivico

Gospod, moj Bog, k tebi se zatekam, *

otmi me in reši vseh preganjalcev,

da me kdo kot lev ne zgrabi in ne raztrga *

in me nihče ne bo rešil. —

 

Gospod, če sem storil, kar mi očitajo, *

in se mojih rok drži krivica:

ali če sem svojemu prijatelju storil hudo *

in krivično oplenil svojega nasprotnika:

naj me sovražnik preganja in zgrabi, *

naj potepta mojo čast in mi vzame življenje. —

 

Ogorčen se dvigni, Gospod, zoper besnost mojih zatiralcev, *

izreci nad njimi obsodbo, ki si jo določil.

Okrog tvojega visokega prestola naj se zberejo vsi narodi, *

ti boš namreč sodil ljudstva. —

 

Sodi, Gospod, in prisodi mi pravico, *

saj sem pravičen in nedolžen.

Končaj hudobijo in utrdi pravičnega, *

Bog pravice, ki presojaš srca in misli. —

Moje zavetje je v Bogu, *

on rešuje plemenita srca.

Bog sodi pravično, *

vsak dan lahko kaznuje.

Čeprav sovražnik brusi svoje meče *

in napenja svoj lok in še tako dobro meri,

le sam sebi pripravlja smrtne strele, *

njega bodo zadele ognjene puščice. —

 

Naj snuje krivico, *

spočenja hudobijo in rodi prevaro,

naj koplje jamo in jo poglablja, *

nazadnje sam vanjo pade.

Hudobija se mu bo maščevala, *

krivica se nanj zvrnila. —

 

Jaz pa bom hvalil Gospoda za njegovo pravičnost, *

opeval bom moč Najvišjega. —

Sklepna prošnja
Molimo. Dobri Bog, v svoji neizrekljivi ljubezni si svetega Mateja iz cestninarja naredil apostola. Naj se po njegovem zgledu in priprošnji odzovemo Kristusovemu klicu in vse življenje zvesto hodimo za njim, ki s teboj živi in kraljuje vekomaj.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Nebesa hvalnice pojó,
odmev napolnil je zemljo:
apostole proslavljamo
in njihov god oznanjamo.

 

Z besedo raj zapirate,
zaprtega odpirate,
rešite grešnih nas vezi,
apostoli Gospodovi.

 

Beseda vaša moč ima,
da bolnim ljubo zdravje dá,
ozdravite slaboto duš,
kreposti pomnožite nam.

 

Ko bo Sodnik ob koncu dni
prišel, da sodi nas ljudi,
povede naj s seboj nas v raj
uživat srečo vekomaj.

 

Bogú zapojmo hvalo, čast,
ki vas poslal je v širni svet
oznanjat sveto blagovest,
odpirat vrata nam v nebo. Amen.

Ps 115 Zahvala v svetišču

 

Zaupal sem v Gospoda, *

ko sem bil v največji stiski,

tudi ko sem rekel v svojem strahu: *

»Vsak človek me lahko prevara.«  —

 

Kaj naj povrnem Gospodu *

za vse dobro, kar mi je storil?

Dvignil bom zveličavni kelih *

in slavil Gospoda. —

 

Spolnil bom svoje obljube Gospodu *

pred vsem njegovim ljudstvom.

V Gospodovih očeh je dragocena *

smrt njegovih svetih. —

 

Gospod, hočem ti zvesto služiti, *

vedno ostati v tvoji službi.

Rešil si me, zato te bom hvalil, *

daroval ti bom hvalno daritev. —

 

Spolnil bom svoje obljube Gospodu *

pred vsem njegovim ljudstvom,

v dvorih Gospodove hiše, *

v njegovem svetem mestu. —

Ps 125 Veselje in upanje v Gospodu

 

Ko nas je Gospod vodil domov iz suženjstva, *

smo mislili, da sanjamo.

Kar samo se nam je smejalo, *

radostno smo vriskali.

Tedaj so govorili drugi narodi: *

»Velike reči je Gospod storil zanje.«

Res, velike reči je Gospod za nas storil, *

zato smo vsi veseli. —

 

Zato, Gospod, tudi zdaj obrni našo usodo, *

kakor napolniš suhe struge ob deževju,

Tisti, ki sejejo v trpljenju, *

žanjejo v veselju.

Na setev odhajajo vsi zaskrbljeni, *

ob žetvi pa se s polnimi snopi vračajo veseli. —

Ef 1,3–10  Bog je rešitelj

 

Hvaljen Bog in Oče *

našega Gospoda Jezusa Kristusa.

Blagoslovil nas je iz nebes v Kristusu *

z vsakršnim duhovnim blagoslovom. —

 

Pred stvarjenjem sveta nas je v njem izvolil, *

da bi bili pred njim sveti in brezmadežni.

V ljubezni nas je vnaprej določil in sklenil, *

naj bomo zanj posinovljeni po Jezusu Kristusu. —

 

Zato slavimo veličastvo njegove milosti, *

s katero nas je oblagodaril v svojem ljubljenem Sinu.

 

V njem imamo odrešenje po njegovi krvi *

in odpuščanje grehov. —

 

Obilno je razlil na nas bogastvo svoje milosti *

v vsej modrosti in razumnosti.

 

Razodel nam je skrivnost svoje ljubezni *

po svojem sklepu, ki ga je vanj položil. —

 

To je izvršil v polnosti časov *

in v Kristusu spet zedinil vse v eni glavi;

zedinil vse, kar je v nebesih, *

in vse, kar je na zemlji. —

Kratko berilo  (Ef 4,11–13)
Kristus je dal, da so eni apostoli, drugi preroki, zopet drugi evangelisti in zopet drugi pastirji ter učitelji, da se tako sveti usposobijo za delo službe in se zida telo Kristusovo, dokler vsi ne dospemo do edinosti vere in spoznanja Božjega Sina, do popolnega moža, do mere polne starosti Kristusove.

Oznanjujte narodom Gospodovo slavo.
— Oznanjujte narodom Gospodovo slavo.

Pripovedujte vsem ljudstvom o njegovih čudovitih delih.
— Oznanjujte narodom Gospodovo slavo.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Oznanjujte narodom Gospodovo slavo.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Bratje in sestre, udje Cerkve smo, postavljeni na temelj, katerega so položili apostoli s svojim oznanjevanjem. Prosímo Boga Očeta za njegovo sveto ljudstvo in kličimo:

Po tvoji volji se je tvoj Sin, ki je vstal od mrtvih, najprej prikazal apostolom,

– naj bomo njegove priče po svetu.

Svojega Sina si poslal na svet, da ubogim oznani blagovest,

– naj oznanjujemo evangelij vsemu stvarstvu.

Svojega Sina si poslal sejat seme Božje besede

– naj žanjemo v veselju, kar sejemo v trpljenju.

Svojega Sina si poslal, da bi po svoji krvi spravil svet s teboj,

– naj vsi sodelujemo pri tej spravi.

Svojega Sina si v nebesih postavil na svojo desnico,

– sprejmi naše rajne v svoje kraljestvo sreče.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Pesem 

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

 

Ps 85 Molitev ubogega v nesreči

 

Odpev Potrpežljiv si, Gospod, in zelo usmiljen.

 

Gospod, nagni se k meni in me usliši, *

zakaj ubog sem in nesrečen.

Ker sem ti zvest, me varuj, *

reši svojega služabnika. —

 

Ti si moj Bog, moje edino upanje, *

usmili se me, Gospod, neprestano te kličem.

Razvesêli, Gospod, svojega služabnika, *

k tebi se obračam.

Dober si in odpuščaš, *

poln usmiljenja do vseh, ki te kličejo. —

 

Čuj mojo molitev, *

poslušaj mojo prošnjo.

V svoji stiski te kličem, *

saj me boš uslišal. —

 

Gospod, ni tebi enakega, *

tvoja dela so neprekosljiva.

Prišli bodo vsi narodi, ki si jih ustvaril, *

molili te bodo in slavili.

Ti si mogočen in delaš čudeže, *

resnični Bog si ti edini. —

 

Svojo pot mi pokaži, *

da bom zvest tvoji resnici.

Naj bo moje srce iskreno, *

da ti bom v spoštovanju služil.

Slavil te bom z vsem svojim srcem, *

poveličeval tvoje ime na veke.

Velika je tvoja ljubezen do mene, *

rešil si me večne pogube. —

 

Zoper mene so se vzdignili sovražniki, *

ne ozirajo se na Boga in mi strežejo po življenju.

 

Ti, Gospod, si milostljiv in usmiljen, *

potrpežljiv in poln ljubezni.

Ozri se name, usmili se svojega služabnika, *

daj svojo moč sinu svoje dekle. —

 

Izkaži mi ljubezen, nasprotnike pa ponižaj, *

naj vidijo, da mi ti pomagaš in me tolažiš.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev Potrpežljiv si, Gospod, in zelo usmiljen.

 

Kratko berilo (1 Tes 5,9-10)

Bog nas je namenil, da dosežemo zveličanje po našem Gospodu Jezusu Kristusu, ki je za nas umrl, da bi mi z njim živeli, naj bedimo ali spimo.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Nebeški Oče, podeli nam za zdravje potrebni počitek. Kar smo danes s trudom sejali, naj rodi sadove za večnost.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Angel Gospodov je oznanil Mariji – in spočela je od Svetega Duha.
Zdrava, Marija …
Glej, dekla sem Gospodova – zgodi se mi po tvoji besedi. Zdrava, Marija …
In Beseda je meso postala – in med nami prebivala. Zdrava, Marija …
Prosi za nas, sveta Božja Porodnica. – Da postanemo vredni obljub Kristusovih.
Molimo. Nebeški Oče, po angelu si nam oznanil učlovečenje svojega Sina. Posvečuj in podpiraj nas s svojo milostjo in nas po njegovem trpljenju in križu pripelji k slavi vstajenja. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.