Brevir za 21. junij 2021

Gospod, odpri moje ustnice,

Pridite, prepevajmo Gospodu, *

vzklikajmo Bogu, svojemu zveličarju.

Stopimo mu naproti s hvalnim petjem, *

z veselimi spevi ga hvalimo.

Gospod je Bog, edini in najvišji, *

veliki vladar nad vsemi vladarji.

V njegovi roki so globine zemlje, *

višine gorá so njegove.

Njegovo je morje, on ga je naredil, *

njegova je zemlja, on jo je ustvaril.

Pridite, poklonimo se Gospodu, *

v ponižnosti molimo njega, ki nas je ustvaril.

On je naš Bog, mi njegovo ljudstvo, *

on nas živi in vodi kot svoje ovce.

O da bi danes poslušali njegove besede: *

»Ne zakrknite svojih src kakor nekoč v puščavi.

Tam so me vaši očetje skušali in izzivali, *

čeprav so videli moja dela.

Štirideset let sem jih prenašal, *

to nezvesto ljudstvo, ki se ne drži mojih potov.

Potem sem v svoji nevolji prisegel: *

Ne bodo videli obljubljene dežele.«

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Za redovnike
Svetnika god obhajamo,
ki tebi služil je zvestó,
hvaležni zdaj ti, o Gospod,
veselo pesem pojemo.

 

Za tabo hodil je vsak dan,
preziral svetne radosti,
posvétil tebi se je ves
v ponižnosti, pokorščini.

 

Ugajati ti je želel,
samo po tebi hrepenel,
ljubezen Božja vir bila
njegovih del je in besed.

 

Ljubezni svete so vezi
ga tukaj nate vezale,
v nebo se duh njegov je vzpel,
kjer večno zmago zdaj slavi.

 

Njegov naj zgled bi tudi nas
privedel kdaj pred tvoj obraz,
kjer bomo Troedinega
slavili z njim na vekomaj. Amen.

Ps 72   Zakaj pravični trpi

 

Kako dober je Bog pravičnim, *

njim, ki so čisti v srcu.

Jaz bi se skoraj spotaknil, *

malo je manjkalo, da nisem padel.

Ko sem videl srečo grešnikov, *

sem hudobnežem zavidal. —

 

Dobro jim gre, nič jim ne manjka, *

zdravi so, ne muči jih bolezen.

Človeške skrbi jih ne tarejo, *

ni jim treba trpeti kakor drugim. —

 

Z domišljavostjo se ponašajo kakor z ogrlico, *

brezobzirnost jim je kakor vsakdanja obleka.

Zaliti obrazi izžarevajo krivico, *

iz srca jim vrejo neumnosti.

Rogajo se in počenjajo hudobijo, *

zviška grozijo z nasiljem. —

 

S svojim govorjenjem se zaletavajo v nebesa, *

s svojim jezikanjem blatijo ljudi po vsej zemlji.

Zato ljudje drvijo za njimi *

in se zaslepljeni sprašujejo:

»Kje je vendar Bog, da nič ne vidi, *

zakaj se Najvišji za to ne zmeni?«

Da, takšni so ošabni grešniki, *

dobro se jim godi in so vedno srečni. —

Premišljam, ali sem svoje srce zaman ohranil čisto *

in svoje roke neomadeževane.

Saj ves čas trpim nadloge, *

vsak dan imam svojo pokoro. —

 

Vendar če bi rekel: »Še jaz bom tako govoril,« *

bi se izneveril veri naših očetov.

Skušal sem to skrivnost doumeti, *

a je bilo pretežko zame.

Ko pa sem stopil v tvoje svetišče, *

sem spoznal končno usodo hudobnih.

Hodijo sicer po gladki poti, *

toda ta vodi v pogubo. —

 

Kako hitro lahko padejo, *

izginejo in se pogubijo!

Kot se razblinijo sanje, ko se zbudimo, *

tako ti, Gospod, razpršiš njihove načrte. —

Ko sem se vznemirjal zaradi grešnikov, *

sem bil zares nespameten.

Ko sem si gnal k srcu njihovo srečo, *

sem bil kot žival, ki ničesar ne razume.

Zdaj pa želim vedno le s teboj ostati, *

ti me dobrotno držiš za roko.

Vodil me boš po svoji previdnosti *

in me končno sprejel v svojo slavo. —

 

Koga potrebujem v nebesih razen tebe? *

Če sem s teboj, si ničesar ne želim na zemlji.

Telo in duša mi koprnita po tebi, *

ti, o Bog, si moj rešitelj in moj delež na veke.

Kdor se oddaljuje od tebe, je na poti v pogubo, *

kdor ne ostane v tebi, izgubi življenje.

Jaz pa sem srečen, če sem v tvoji bližini; *

zato se ti z veseljem izročam v varstvo.

Javno in povsod bom oznanjal *

tvoja čudovita dela. —

– Kako prijetne so tvoje besede, Gospod,
– bolj kot med prijajo mojim ustom.

 

Tiste dni so Filistejci zbrali svojo vojsko za boj. Zbrali so se pri Soku Judovem in se utaborili med Sokom in Azeko pri Efes-Damimu. Tudi Savel in Izraelci so se zbrali, se utaborili v Terebintovi dolini in se pripravili za boj zoper Filistejce. Filistejci so stali na gori na oni strani, Izraelci pa so stali na gori na tej strani, tako da je bila dolina med njimi.

Iz tabora Filistejcev je stopil posredovalec. Imenoval se je Goljat in je bil iz Geta, visok šest komolcev in eno dlan. Imel je na glavi bronasto čelado in bil oblečen v luskinast oklep; teža tega oklepa je bila pet tisoč seklov brona. Na nogah je imel bronaste golenice in na plečih bronasto kopje. Kopjišče njegove sulice je bilo kakor tkalčje vratilo in konica njegove sulice je imela šeststo seklov železa. Pred njim pa je stopal njegov oproda. Ustopil se je torej, klical proti Izraelovim vrstam in jim rekel: »Zakaj ste se prišli pripravljat za boj? Ali nisem jaz Filistejec, vi pa Savlovi hlapci? Izberite si koga in naj stopi dol k meni! Ako se bo mogel z menoj boriti in me ubije, bomo mi vam sužnji. Če bom pa jaz močnejši in ga ubijem, boste vi nam sužnji in nam boste služili.« Potem je Filistejec rekel: »Danes sem zasmehoval Izraelove vrste: Dajte mi koga, da se bova skupaj bojevala!«

Tedaj je David rekel Savlu: »Nikomur naj ne upade srce zaradi njega! Tvoj služabnik pojde in se bo bojeval s tem Filistejcem.« Savel je potem oblekel Davida v svojo bojno opravo, mu dal bronasto čelado na glavo in ga obdal z oklepom.

David je prepasal njegov meč čez svojo bojno opravo in poskusil hoditi, ker ni bil vajen. David je rekel Savlu: »Ne morem v tem hoditi, ker nisem vajen.« Zato je David to odložil, pa vzel svojo palico v roko, si izbral pet gladkih kamnov iz potoka in jih del v pastirsko torbo, v kateri je imel pračo, vzel pračo v roko in šel proti Filistejcu.

Filistejec je prihajal vedno bliže proti Davidu in njegov oproda je šel pred njim. Ko je Filistejec pogledal in videl Davida, ga je zaničeval; bil je namreč še mladenič, rdečkast in zale postave. Filistejec je rekel Davidu: »Sem mar pes, da prihajaš k meni s palico?« In Filistejec je preklinjal Davida pri svojih bogovih. Potem je rekel Filistejec Davidu: »Pridi k meni in dal bom tvoje meso pticam pod nebom in živalim na polju!«

David pa je odgovoril Filistejcu: »Ti prihajaš k meni z mečem, s sulico in kopjem. Jaz pa prihajam k tebi v imenu Gospoda nad vojskami, Boga Izraelovih bojnih vrst, ki si jih zasmehoval.

Danes te bo izročil Gospod meni v roke, ubil te bom in ti odsekal glavo. Trupla filistejske vojske bom še danes dal pticam pod nebom in zverinam na zemlji, da ves svet spozna, da je Bog v Izraelu. In vsa ta množica bo spoznala, da Gospod ne rešuje z mečem in s sulico. Kajti boj je Gospodov. Dal vas bo nam v roke.«

Ko se je Filistejec vzdignil ter šel bliže proti Davidu, je David hitro stekel iz bojne vrste proti Filistejcu. David je segel z roko v torbo, vzel iz nje kamen, ga zalučal ter zadel Filistejca v čelo. Kamen mu je prebil čelo, da je padel z obrazom na zemljo. Tako je David premagal Filistejca s pračo in kamnom ter pobil in ubil Filistejca, ne da bi bil meč v Davidovi roki. David je pritekel, stopil k Filistejcu, prijel njegov meč, ga potegnil iz nožnice ter ga usmrtil s tem, da mu je z njim odsekal glavo.

SPEV (1 Sam 17, 37; prim. Ps 56, 4.5)

Gospod, ki me je rešil iz krempljev leva, me bo rešil iz rok tega Filistejca. * Gospod me bo rešil iz rok mojih sovražnikov.

Naj mi Bog izkaže svojo milost in svojo naklonjenost! Živim sredi ljudi, ki so kakor levi, najraje bi me požrli. * Gospod me bo rešil iz rok mojih sovražnikov.

Sv. Alojzij Gonzaga (1568-1591), iz plemiške družine vstopil k jezuitom

 

Nate, gospa, kličem dar Svetega Duha ter nenehno tolažbo. Ko so mi prinesli tvoje pismo, sem bil še v tej deželi mrtvih. Imeti moramo pogum in hrepeneti po nebesih, kjer bomo v deželi živih hvalili večnega Boga. S svoje strani bi želel že oditi odtod in, če iskreno povem, upal sem, da bom že odšel.

Sveti Pavel pravi, da pomeni ljubiti veseliti se z veselimi in jokati z jokajočimi. Zato se moraš, draga mati, močno veseliti, ker mi po tvoji dobroti in zaslugi Bog namenja resnično srečo in me osvobaja od strahu, da bi jo kdaj izgubil.

Sicer ti pa zaupno povem, milostljiva, da se mi duh kar potaplja, ko premišljujem o božji dobroti, o tem morju brez dna in brez mej. Nikakor mi ne uspe, da bi doumel, zakaj se Gospod ozira na to moje malo in kratko prizadevanje in zanj daje večni pokoj ter me iz nebes vabi k najvišji sreči, ki sem jo doslej tako malomarno iskal. Meni, ki sem tako malo solz pretočil zanjo, ponuja zaklad, ki je krona velikega prizadevanja in solza.

O milostljiva, glej, da ne boš žalila neskončne božje dobrote, ko bi objokovala kot mrtvega tistega, ki živi pred božjim obličjem in ti more s svojo priprošnjo veliko bolj pomagati kot v tem življenju.

Ločitev ne bo dolga. Videli se bomo v nebesih ter se skupaj veselili večne radosti združeni z Začetnikom našega zveličanja. Hvalili ga bomo z vsemi zmožnostmi svoje duše ter brez konca opevali njegovo usmiljenje. On nam jemlje, kar nam je prej dal, samo zato, da bi to prenesel na varnejši in nedotakljivi kraj in da bi nas osrečil z dobrinami, ki bi si jih sami zaželeli.

To sem zapisal samo zato, ker želim ustreči svoji goreči želji, da bi ti, milostljiva gospa, in vse sorodstvo gledali na moj odhod kot na veseli dogodek. Ti pa mi bodi še vnaprej ob strani s svojim materinskim blagoslovom, dokler jadram po morju v pristanišče vseh mojih upov. Pisal sem zato, ker mi ni preostalo nič boljšega, s čimer bi ti mogel jasneje razodeti svojo ljubezen in spoštovanje, ki ju kot sin dolgujem svoji materi.

SPEV (Ps 40,13; 83,11)

Zaradi nedolžnosti si me sprejel, Gospod. * Na veke bom smel gledati tvoje obličje.

Rajši stojim v hiši svojega Boga na pragu, kakor da bi prebival v domovih grešnikov. * Na veke bom smel gledati tvoje obličje.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Za redovnike
Kako nas ljubiš, Božji naš Rešitelj!
Da vsi bi se Očetu posvetili,
po Svetem Duhu milosti deliš nam
in srca razvnemaš.

 

Vse te služabnike si sam prerodil,
Očetu svojemu si jih izročil,
naklanjal vedno novo jim ljubezen
za sveto življenje.

 

Poklical si jih in so se odzvali,
pustili vse in za teboj hiteli,
kraljevo znamenje, tvoj križ nosili,
in Bogu služili.

 

Očetu hvala, tebi, Jezus Kristus,
in Tolažniku Svetemu vsa slava,
Bogú, ki vse stotero povračuje,
kar človek mu daje. Amen.

Ps 89   Gospodov blagoslov bodi nad nami

 

Gospod, k tebi smo se zatekali *

vse čase in rodove.

Preden so nastale gore in se je oblikovala zemlja, *

si ti, o Bog, od vekomaj do vekomaj. —

 

Po tvoji volji se človek vrača v zemljo *

kakor si rekel: »V prah se povrneš.«

Tisoč let je zate kakor dan, ki je minil včeraj, *

ali kakor bežeča nočna ura. —

 

Ljudje izginejo kot jutranje sanje, *

preminejo kot trava na polju.

Zjutraj je sveža in zelena, *

zvečer jo pokosijo in posušijo. —

 

Nad nas se zgrinja tvoja pravična jeza, *

tvoja gorečnost nas vznemirja.

Ti vidiš našo krivdo, *

ti vidiš naše skrivne grehe. —

 

Vsi naši dnevi minevajo v tvoji nevolji, *

kot vzdih končujemo vsa svoja leta.

Sedemdeset let je doba našega življenja, *

osemdeset, če smo krepki.

Največ izmed njih je polnih truda in bolečine, *

hitro minevajo in mi izginemo.

Kdo doume silo tvoje jeze, *

kdo tvoj gnev, ki ga tvoja čast zahteva? —

 

Úči nas misliti na minljivost življenja, *

da pridemo do prave modrosti.

Gospod, obrni se k nam, kaj čakaš? *

Bodi usmiljen s svojimi služabniki.

Hitro nas napolni s svojo milostjo, *

vse življenje se bomo radovali in veselili.

Razvesêli nas za dni, ko smo bili ponižani, *

za čas, ki smo ga preživeli v nesreči. —

 

Pokaži svojo ljubezen svojim služabnikom *

in svojo dobrotljivost njih otrokom.

Blagoslov našega Boga in Gospoda *

naj bo nad nami.

Delo naših rok, Gospod, podpiraj *

in blagoslôvi naša opravila. —

Iz 42,10–16  Pesem Bogu, zmagovalcu in rešitelju

 

Pojte Gospodu novo pesem, *

njegovo hvalo do kraja zemlje.

Naj ga slavi morje in kar se v njem giblje, *

otoki in njih prebivalci.

Glasno naj vzklika puščava in njena naselja *

in vsi, ki tam prebivajo.

Prebivalci gorá, hvalite Gospoda, *

z vrha planin mu vriskajte.

Povsod naj doni slava Gospodu, *

hvalijo naj ga tudi daljne dežele. —

 

Gospod nastopa v vsej svoji moči, *

prevzema ga volja do zmage.

Kot junak se pokaže pred svojimi sovražniki, *

z močnim glasom zakliče: —

 

»Dolgo sem molčal in potrpežljivo čakal, *

zdaj pa vpijem kakor v porodnih bolečinah.

Uničim in opustošim hribe in doline, *

posušim vse zelenje.

Rečne struge spremenim v otoke *

in močvirje v suho zemljo.

Slepe povedem po poti, ki je ne poznajo, *

po neznanih stezah jih popeljem.

Temo pred njimi spremenim v svetlobo, *

hrapavo pot izgladim v ravnino.« —

Ps 134,1–12  Hvala Gospodu za njegova čudovita dela

 

Hvalite Gospoda, *

hvalite ga, njegovi služabniki.

Vi, ki služite v njegovi hiši, *

v dvorih hiše našega Gospoda. —

 

Hvalite Gospoda, ker je dober, *

igrajte v čast njegovemu svetemu imenu.

Gospod vas je izvolil, *

izbral za svoje sveto ljudstvo. —

 

Spoznal sem: Gospod je velik, *

naš Bog je vzvišen in vsemogočen.

Karkoli hoče, napravi na nebu in na zemlji, *

v morju in v vseh vodnih globinah.

Spusti veter in na obzorje pripelje oblake, *

izlije dež med bliskom in gromom. —

 

Udaril je prvorojence v Egiptu, *

ljudi in tudi živino.

Čudeže je naredil za znamenje Egiptu, *

faraonu in vsem njegovim hlapcem.

Uničil je mnoge narode, *

pobil mogočne kralje.

Vse njihove dežele je Bog dal v lastnino *

svojemu izvoljenemu ljudstvu. —

Kratko berilo  (Rim 12,1–2)
Rotim vas, bratje, pri Božjem usmiljenju, dajte svoja telesa v živo, sveto, Bogu prijetno daritev; tako bo vaše bogoslužje po pameti. In ne ravnajte se po tem svetu, ampak preobrazujte se z obnovo svojega mišljenja, da boste preskušali, kaj je Božja volja, kaj je dobro in njemu všeč in popolno.

Božja postava je v njegovem srcu.
— Božja postava je v njegovem srcu.

Njegovi koraki so trdni.
— Božja postava je v njegovem srcu.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Božja postava je v njegovem srcu.

Kdor spolni voljo mojega Očeta, ta mi je brat in sestra in mati, govori Gospod.

Gospod je moj delež; dober je vsem, ki ga iščejo.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Kdor spolni voljo mojega Očeta, ta mi je brat in sestra in mati, govori Gospod.

Gospod je moj delež; dober je vsem, ki ga iščejo.

Bratje in sestre, slavimo Kristusa, svojega Boga, in ga prosimo, da bi mu služili vse dni življenja v svetosti in pravičnosti. Zato mu kličimo:

Hotel si biti enako skušan v vsem kakor mi, razen v grehu,

– usmili se nas, Gospod Jezus.

Poklical si nas k polnosti ljubezni,

– posveti nas, Gospod Jezus.

Ukazal si, naj bomo sol zemlje in luč sveta,

– razsvetli nas, Gospod Jezus.

Prišel si, da bi stregel in ne da bi ti stregli,

– naj ti ponižno služimo v bratih in sestrah, Gospod Jezus.

Ti si odsvit Očetove luči in podoba njegovega bitja,

– naj gledamo tvoje obličje v slavi, Gospod Jezus.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 118, 129–136   (XVII)  Hvala Božji postavi

 

Tvoja postava, Gospod, je čudovita, *

z veseljem jo hočem spolnjevati.

Spoznanje tvoje volje nas razveseljuje, *

poučuje neizkušene. —

 

Željno čakam in poslušam, *

kar koprnim po tvoji besedi.

Obrni se k meni in se me usmili, *

kakor delaš s tistimi, ki te ljubijo. —

 

S svojo besedo vodi moje korake, *

naj me ne prevzame nobena hudobija.

Nasilja ljudi me reši, *

da se bom držal tvoje zapovedi. —

 

Bodi milostljiv svojemu služabniku, *

úči me svojih zakonov.

Solze mi vrejo iz oči od bridkosti, *

ker se ljudje ne držijo tvoje postave. —

Ps 81   Obsodba krivičnih sodnikov

 

Bog spregovori v zboru prvakov, *

sredi sodnikov izreče sodbo: —

 

»Doklej boste sodili krivično *

in podpirali pravdo hudobnih?

Branite slabotne in sirote, *

prisojajte pravico preprostim in ubogim.

Osvobajajte stiskane *

in iz rok izkoriščevalcev rešujte reveže. —

 

Sodniki so nevedni in v temi hodijo, *

majejo se vsi temelji zemlje.

Jaz sem mislil, da ste kakor bogovi, *

da imate veljavo Najvišjega.

Toda umrli boste kakor vsak človek, *

padli kot katerikoli izmed voditeljev.

O Bog, vzdigni se in sodi zemljo; *

tvoja so vsa ljudstva. —

Ps 119 Hrepenenje po miru

V svoji stiski kličem Gospoda, *

gotovo me bo uslišal. —

 

Gospod, reši me lažnivih ustnic *

in obvaruj zvijačnega jezika.

Kdo more ukrotiti krivični jezik, *

ostre puščice lokostrelca in žareče oglje? —

 

Gorje mi, ker živim v teh divjih krajih *

in bivam v teh brlogih.

Predolgo sem že med tem ljudstvom, *

med ljudmi, ki mir sovražijo.

Zagovarjam mir in spravo, *

oni pa netijo prepire. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Za redovnike
Svetnika god obhajamo,
ki tebi služil je zvestó,
hvaležni zdaj ti, o Gospod,
veselo pesem pojemo.

 

Za tabo hodil je vsak dan,
preziral svetne radosti,
posvétil tebi se je ves
v ponižnosti, pokorščini.

 

Ugajati ti je želel,
samo po tebi hrepenel,
ljubezen Božja vir bila
njegovih del je in besed.

 

Ljubezni svete so vezi
ga tukaj nate vezale,
v nebo se duh njegov je vzpel,
kjer večno zmago zdaj slavi.

 

Njegov naj zgled bi tudi nas
privedel kdaj pred tvoj obraz,
kjer bomo Troedinega
slavili z njim na vekomaj. Amen.

Ps 135 Velikonočna pesem

Hvalite Gospoda, ker je dober, *

resnično je dober.

Boga edinega hvalite, *

resnično je dober. 

Gospoda vseh gospodov hvalite, *

resnično je dober. —

 

Samo on dela velike čudeže, *

resnično je dober.

Naredil je nebo z modrostjo, *

resnično je dober.

Utrdil je zemljo nad vodami, *

resnično je dober.

Ustvaril je nebesne luči, *

resnično je dober.

Sonce, da gospoduje dnevu, *

resnično je dober.

Luno in zvezde, da gospodujejo nôči, *

resnično je dober. —

V Egiptu je pokazal moč na prvorojencih, *

resnično je dober.

Izpeljal je svoje ljudstvo iz Egipta, *

resnično je dober.

S svojo močjo in previdnostjo ga je vodil, *

resnično je dober. —

 

Razdelil je Rdeče morje na dvoje, *

resnično je dober.

Skozi sredo morja je peljal svoje ljudstvo, *

resnično je dober.

Rešil ga je faraona in njegove vojske, *

resnično je dober. —

 

Svoje ljudstvo je vodil skozi puščavo, *

resnično je dober.

Ponižal je velike kralje, *

resnično je dober.

Premagal je mogočne vladarje, *

resnično je dober.

Dal nam je v last njih deželo, *

resnično je dober.

V last svojemu izvoljenemu ljudstvu, *

resnično je dober. —

 

Spomnil se nas je, ko smo bili ponižani, *

resnično je dober.

Osvobodil nas je naših sovražnikov, *

resnično je dober.

Vsemu, kar je živo, daje kruha, *

resnično je dober. —

 

Boga nebes in zemlje hvalite, *

resnično je dober. —

Ef 1,3–10  Bog je rešitelj

 

Hvaljen Bog in Oče *

našega Gospoda Jezusa Kristusa.

Blagoslovil nas je iz nebes v Kristusu *

z vsakršnim duhovnim blagoslovom. —

 

Pred stvarjenjem sveta nas je v njem izvolil, *

da bi bili pred njim sveti in brezmadežni.

V ljubezni nas je vnaprej določil in sklenil, *

naj bomo zanj posinovljeni po Jezusu Kristusu. —

 

Zato slavimo veličastvo njegove milosti, *

s katero nas je oblagodaril v svojem ljubljenem Sinu.

 

V njem imamo odrešenje po njegovi krvi *

in odpuščanje grehov. —

 

Obilno je razlil na nas bogastvo svoje milosti *

v vsej modrosti in razumnosti.

 

Razodel nam je skrivnost svoje ljubezni *

po svojem sklepu, ki ga je vanj položil. —

 

To je izvršil v polnosti časov *

in v Kristusu spet zedinil vse v eni glavi;

zedinil vse, kar je v nebesih, *

in vse, kar je na zemlji. —

Kratko berilo  (Rim 8,28–30)
Vemo, da tistim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu, njim, ki so po njegovem sklepu poklicani. Zakaj katere je naprej poznal, jih je tudi naprej določil, naj bodo podobni njegovemu Sinu, da bi bil on prvorojenec med mnogimi brati. Katere pa je naprej določil, jih je tudi poklical; in katere je poklical, jih je tudi opravičil; katere pa je opravičil, jih je tudi poveličal.

Gospod je pravičen in dobro plačuje.
— Gospod je pravičen in dobro plačuje.

Pravični ga bodo gledali v veselju.
— Gospod je pravičen in dobro plačuje.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Gospod je pravičen in dobro plačuje.

Vi, ki ste vse zapustili in šli za menoj, boste prejeli stokratno in dobili v delež večno življenje.

Kjer bratje skupaj slavijo Gospoda, tam daje Gospod blagoslov.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Vi, ki ste vse zapustili in šli za menoj, boste prejeli stokratno in dobili v delež večno življenje.

Kjer bratje skupaj slavijo Gospoda, tam daje Gospod blagoslov.

Prosimo Gospoda, ki je vir svetosti, naj nas po zgledu in priprošnji svetnikov vodi k svetemu življenju. Zato vzklikajmo:

Sveti Oče, hotel si, da se imenujemo in smo tvoji otroci,

– naj te po vsem svetu slavi sveta Cerkev.

Sveti Oče, hotel si, da bi živeli tebe vredno in ti bili popolnoma všeč,

– naj bomo rodovitni v dobrih delih.

Sveti Oče, po Kristusu si nas spravil s seboj,

– ohrani nas v svojem imenu, da bomo vsi eno.

Sveti Oče, povabil si nas na nebeško gostijo,

– naj po kruhu, ki prihaja iz nebes, živimo v popolnejši ljubezni.

Sveti Oče, vsem grešnikom odpusti krivdo

– in rajne sprejmi v svojo svetlobo.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

 

Ps 85 Molitev ubogega v nesreči

 

Odpev Potrpežljiv si, Gospod, in zelo usmiljen.

 

Gospod, nagni se k meni in me usliši, *

zakaj ubog sem in nesrečen.

Ker sem ti zvest, me varuj, *

reši svojega služabnika. —

 

Ti si moj Bog, moje edino upanje, *

usmili se me, Gospod, neprestano te kličem.

Razvesêli, Gospod, svojega služabnika, *

k tebi se obračam.

Dober si in odpuščaš, *

poln usmiljenja do vseh, ki te kličejo. —

 

Čuj mojo molitev, *

poslušaj mojo prošnjo.

V svoji stiski te kličem, *

saj me boš uslišal. —

 

Gospod, ni tebi enakega, *

tvoja dela so neprekosljiva.

Prišli bodo vsi narodi, ki si jih ustvaril, *

molili te bodo in slavili.

Ti si mogočen in delaš čudeže, *

resnični Bog si ti edini. —

 

Svojo pot mi pokaži, *

da bom zvest tvoji resnici.

Naj bo moje srce iskreno, *

da ti bom v spoštovanju služil.

Slavil te bom z vsem svojim srcem, *

poveličeval tvoje ime na veke.

Velika je tvoja ljubezen do mene, *

rešil si me večne pogube. —

 

Zoper mene so se vzdignili sovražniki, *

ne ozirajo se na Boga in mi strežejo po življenju.

 

Ti, Gospod, si milostljiv in usmiljen, *

potrpežljiv in poln ljubezni.

Ozri se name, usmili se svojega služabnika, *

daj svojo moč sinu svoje dekle. —

 

Izkaži mi ljubezen, nasprotnike pa ponižaj, *

naj vidijo, da mi ti pomagaš in me tolažiš.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev Potrpežljiv si, Gospod, in zelo usmiljen.

 

Kratko berilo (1 Tes 5,9-10)

Bog nas je namenil, da dosežemo zveličanje po našem Gospodu Jezusu Kristusu, ki je za nas umrl, da bi mi z njim živeli, naj bedimo ali spimo.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Nebeški Oče, podeli nam za zdravje potrebni počitek. Kar smo danes s trudom sejali, naj rodi sadove za večnost.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Zdrava, o nebes Kraljica,

zdrava, angelov Gospa.

Zdrava, korenina, zdrava, vrata,

iz tebe svetu luč je prisijala.

O veseli se, Devica slavna, nad vse krasna,

bodi zdrava, o prelepa, prosi za nas Kristusa.