Brevir za 21. maj 2019

Gospod, odpri moje ustnice,

Ps 99 Veselje prihajajočih v svetišče

S pesmijo slavite Gospoda, *

veselo mu pojte vsi prebivalci zemlje.

Z veseljem služite Bogu, *

radostno vstopajte v njegovo svetišče.

Védite: samo Gospod je Bog, on edini, *

on nas je ustvaril.

Mi smo njegovo ljudstvo, *

skrbi za nas kot pastir za ovce.

Vstopite v njegovo svetišče s petjem, *

s hvalnicami v njegove svete dvore.

Častite ga in njegovo ime slavite, *

Gospod je dober in usmiljen.

Rodovi prihajajo in odhajajo, *

on pa ostane zvest za vse čase.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Vesêli, sinje se nebo,
raduj se zdaj vesoljni svet:
naš križani Gospod je vstal
in s smrtjo nam življenje dal.

 

Začel se milosti je čas,
zdaj dnevi so zveličanja,
umila svet je Božja kri,
temá se okrog nas gubi.

 

Zaupanje nas radostí,
da bomo vstali tudi mi,
po veri pričakujemo
življenje večno, blaženo.

 

Skrivnost velika te noči
je vir bodočih srečnih dni,
prejeli mnogo smo darov,
naj bo nam milost v blagoslov.

 

Veselje vélike noči
nam vedno bodi, Jezus, ti,
naj prerojeni z milostjo
s teboj se v slavi združimo.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,
od mrtvih vstal si in živiš,
Očetu, Duhu Svetemu,
enako zdaj in vekomaj. Amen.

Ps 9 B Prošnja za pomoč zoper skrite sovražnike

Gospod, zakaj stojiš od daleč *

in se skrivaš ob časih stiske?

Hudobnež se prevzetno napihuje; *

zalezuje reveža z zvijačami, ki si jih izmišlja.

Grešnik se bahavo razkazuje s svojim poželenjem, *

grabežljivec sam sebe hvali.

V napuhu grešnik zaničuje Gospoda *

in ga izziva v svoji predrznosti.

»Saj ni Boga, kdo naj me kaznuje?« *

Takšno je vse njegovo mišljenje.

Njegova pota so kar naprej srečna, *

za Božjo sodbo se nič ne meni.

Norčuje se iz vseh, ki mu ugovarjajo, *

in sam pri sebi modruje:

»Nihče me ne bo premaknil, *

še v svojih potomcih ne bom nesrečen.« —

 

Njegova usta so polna kletve, goljufije in zvijače, *

njegov jezik je zloben in hudoben.

Za hišo preži v zasedi, *

da bi nedolžnega ubil na skrivnem.

Svoje oči obrača na slabotnega, *

zalezuje ga kot lev iz skrivališča.

Iz zasede napade ubogega siromaka, *

ga zgrabi in potegne v svojo mrežo.

Plane in se vrže na reveže, *

ki padejo v njegove roke.

V svojem srcu meni: »Bog se nič ne briga, *

obrnil se je proč, ničesar ne vidi.« —

Vstani, Gospod Bog, vzdigni svojo roko, *

nikar ne pozabljaj nesrečnih.

Zakaj se hudodelec Bogu posmehuje? *

Zakaj govori: »Kaj Boga to briga!«

Ti vendar vidiš vso človeško bedo in žalost, *

vse rad sprejemaš v svoje naročje.

Tebi se izroča ubožec, *

ti si pomočnik siroti.

Zlomi moč brezvestnih in hudobnih, *

uniči hudobijo, da brez sledu izgine. —

 

Gospod kraljuje na vekov veke, *

nima nasprotnikov v svoji deželi.

Gospod, izpolnil si hrepenenje ubogih, *

okrepil njih srce in jim milostno prisluhnil.

Varuj pravico stiskanim in sirotam, *

naj jih nihče več ne strahuje. —

Ps 11   Prošnja zoper nadute jezike

 

Reši me, Gospod, saj ni več poštenih, *

med ljudmi je vedno manj zvestobe.

Vsak govori lažnivo s svojim bližnjim, *

s hinavskimi usti in zvijačnim srcem. —

 

Gospod naj iztrebi vse lažnivce *

in vse bahaške jezike.

Pravijo: »Mi znamo govoriti, pomaga nam zgovornost. *

Kdo nam more ukazovati?« —

 

Gospod pa pravi: »Zaradi stiske ponižnih in vzdihov ubogih *

bom vstal in rešil vse teptane.«

Gospodove besede so resnične in iskrene, *

kakor srebro, očiščeno zemlje, prečiščeno sedemkrat. —

 

Naj se hudobni še tako šopirijo, *

naj se dvigajo vsi najslabši med ljudstvom,

ti, Gospod, nas boš rešil; *

ti nas boš varoval tega rodú na veke. —

- Od mrtvih vstali Kristus več ne umrje, aleluja,

- smrt nad njim več ne gospoduje, aleluja.

 

Jaz, Janez, sem videl angela, prihajajočega z neba, ki je imel ključ k breznu in veliko verigo v svoji roki. In premagal je zmaja, staro kačo, ki je hudič in satan, ter ga je zvezal za tisoč let. In vrgel ga je v brezno, ki ga je zaklenil in zapečatil nad njim, da bi več ne zapeljeval narodov, dokler se ne dopolni tisoč let. Potem mora biti odvezan za malo časa.

In videl sem prestole - nanje so sedli in dana jim je bila sodba - in duše obglavljenih zaradi pričevanja Jezusovega in zaradi božje besede, in tiste, ki niso molili zveri in njene podobe in niso sprejeli znamenja na svoje čelo in roko. In oživeli so ter kraljevali s Kristusom tisoč let. - Drugi mrtvi pa niso oživeli, dokler se ne dopolni tisoč let. - To je prvo vstajenje. Blažen je in svet, kdor je deležen prvega vstajenja. Nad temi druga smrt nima oblasti, ampak bodo duhovniki božji in Kristusovi ter bodo kraljevali z njim tisoč let.

In ko se dopolni tisoč let, bo izpuščen satan iz svoje ječe. In prišel bo ven, da bi zapeljal narode, ki so na štirih koncih zemlje, Goga in Magoga, da bi jih zbral na vojsko. Njih število je, kakor je peska ob morju. In prišli so na zemeljsko površje ter obstopili taborišče svetih in ljubljeno mesto. A prišel je od Boga ogenj z neba in jih požrl. In hudič, ki jih je slepil, je bil vržen v ognjeno in žvepleno jezero, kjer sta tudi zver in lažni prerok, in mučeni bodo noč in dan na vekov veke.

In videl sem velik bel prestol in njega, ki je sedel na njem; izpred njegovega obličja sta izginila zemlja in nebo in zanju ni bilo več mesta. In videl sem umrle, velike in majhne, ki so stali pred prestolom. In odprle so se knjige; še druga knjiga se je odprla: knjiga življenja. In sojeni so bili rajni po tem, kar je zapisano v knjigah, po svojih delih. In dalo je morje mrtve, ki so bili v njem; in smrt in podzemlje sta dala mrtve, ki so bili v njima; in bili so sojeni vsak po svojih delih. In smrt in podzemlje sta bila vržena v ognjeno jezero. To je druga smrt, ognjeno jezero. In če koga niso našli zapisanega v knjigi življenja, je bil vržen v ognjeno jezero.

SPEV (1 Kor 15, 25. 26; Raz 20,13. 14)

Kristus mora kraljevati, dokler ne položi vseh sovražnikov pred svoje noge. * Kot zadnji sovražnik pa bo končana smrt, aleluja.

Tedaj bosta dala smrt in podzemlje svoje mrtve in bosta vržena v ognjeno jezero. * Kot zadnji sovražnik pa bo končana smrt, aleluja.

Sv. Ciril Aleksandrijski (370-444), patriarh v Aleksandriji v Egiptu, branilec prave vere zoper nestorijanstvo

 

Gospod pravi o sebi, da je trta, da bi nam pokazal, zakaj naj bo naša ljubezen usmerjena vanj in kakšno korist imamo, če smo združeni z njim. Tiste, ki so z njim zedinjeni, nekako z njim zraščeni in najtesneje povezani, pa primerja mladikam. Ti so že deležni božje narave, ko prejmejo Svetega Duha. Sveti Kristusov Duh nas namreč njemu pridružuje.

Ko se pridružimo trti, Kristusu, se z voljo trdno z njim povežemo, on pa ima zaradi te zveze do nas posebno ljubezen in odnos. S svobodno opredelitvijo smo se po veri pridružili Kristusu ter postali z njim sorodni, ko smo prejeli dostojanstvo posinovljenja. Apostol Pavel namreč pravi: Kdor se druži z Gospodom, je en duh.

Na nekem drugem mestu Svetega pisma prerok imenuje Kristusa osnovo in temelj. Pri zidanju smo namreč nanj položeni kakor živi in duhovni kamni, usposobljeni za sveto duhovniško službo, za božje bivališče v Duhu. Nikakor ne moremo biti vzidani v božji tempelj, če nam Kristus ni postal temelj. V evangeljski prispodobi je isto izraženo tudi, ko je rečeno, da je trta mati in rednica svojih mladik.

Iz Kristusa in v Kristusu smo bili v Duhu prerojeni, da bi obrodili sad življenja, ne starega in minulega, temveč življenja, prenovljenega po veri in ljubezni do Kristusa. Ostanimo taki, zraščeni z njim, in se zvesto držimo svetih zapovedi, ki so nam dane. Varujmo dobrino plemenite sorodnosti z Bogom, to je, prizadevajmo si, da ne bi v ničemer žalostili v nas prebivajočega Duha, po katerem sam Bog biva v nas.

Kako smo mi v Kristusu in on v nas, nam razlaga modri evangelist Janez: Iz tega spoznamo, da smo v njem in on v nas, ker nam je dal od svojega Duha.

Kakor trtina korenika svojo naravno moč pošilja mladikam in s sokom napaja in hrani mladike, tako edinorojena božja Beseda, s tem, da daje Duha in vsakršno svetost njim, ki so z njo zedinjeni po veri, vceplja svetim sorodnost svoje in Očetove narave. Hrani jih in jim daje rast v pobožnosti ter jih napaja z močjo, potrebno za razvoj kreposti in vsakršne dobrote.

SPEV (Jan 15, 4.16)

Ostanite v meni in jaz v vas. * Kakor mladika sama od sebe ne more roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni, aleluja.

Jaz sem vas postavil, da obrodite sad in vaš sad ostane. * Kakor mladika sama od sebe ne more roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni, aleluja.

Sklepna prošnja
Molimo. Dobri Oče, v Kristusovem vstajenju nas preustvarjaš za večno življenje. Pomnoži nam vero in utrdi upanje, da nikoli ne podvomimo v tvoje obljube.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Veseli zbor odrešenih
naj poje sveto hvalnico,
naj se vstajenja veseli,
praznuje z vso ga zbranostjo.

 

Zveličar naš kot silni lev
premagal zmaja je pekla.
Zdaj vstaja, dviga jasni glas,
budi z njim nje, ki v grobu spe.

 

Zdaj v zmagoslavju ves žari,
njegovo zmago vse slavi,
nebo in zemlja združena
sta srečen dom za vse ljudi.

 

Veselje vélike noči
nam vedno bodi, Jezus, ti,
naj prerojeni z milostjo
s teboj se v slavi združimo.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,
od mrtvih vstal si in živiš,
Očetu, Duhu Svetemu,
enako zdaj in vekomaj. Amen.

Ps 23   Gospod prihaja v svetišče

 

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, *

njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.

Sredi morja mu je dal močne temelje *

in ga utrdil nad vodami. —

 

Kdo pojde na Gospodovo goro, *

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu, *

ne misli hudega in ne snuje prevare.

Ta bo prejel blagoslov od Gospoda *

in plačilo Boga, svojega odrešenika.

To je rod tistih, ki te iščejo, *

ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov. —

 

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod, močni in silni, mogočni v boju. —

 

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod vesolja, on je kralj veličastva. —

Tob 13,1–10     Gospod kaznuje in rešuje

 

Velik si, Gospod, na veke, *

vekomaj traja tvoje kraljevanje.

Ti človeka kaznuješ in rešuješ, *

ni ga, ki bi ubežal tvoji roki. —

 

Slavite Gospoda, njegovi ljubljenci, *

vpričo narodov ga hvalíte.

Zato vas je razkropil med narode, ki ga ne poznajo, *

da bi oznanjali njegova čudovita dela.

Vse ljudi naj bi poučili, *

da ni drugega vsemogočnega Boga razen njega. —

 

Pokoril nas je zaradi naših grehov, *

rešil nas bo zaradi svojega usmiljenja.

Poglejte vendar, kaj nam je storil, *

s svetim strahom in spoštovanjem ga slavite.

Kralja vekov poveličujte, *

poveličujte ga s svojimi deli. —

 

Slavil bom Gospoda v deželi svojega pregnanstva, *

pokazal je svoje veličastvo grešnemu ljudstvu.

Spreobrnite se, grešniki, *

vršite pravico pred Bogom. —

 

Verujte, da se vas bo usmilil; *

jaz se ga bom veselil z vso dušo.

Hvalite Gospoda, vsi njegovi izvoljeni, *

obhajajte praznike in ga slavite. —

Ps 32   Slavospev Božji vsemogočnosti

 

Pravični, radujte se v Gospodu, *

poštenim se spodobi, da ga hvalijo.

Slavite Gospoda s citrami, *

igrajte mu na harfo z deseterimi strunami.

Pojte mu novo pesem, *

glasno mu pojte, da bo donelo. —

 

Gospodova beseda je resnična *

in vse njegovo delo je neoporečno.

Ljubi, kar je prav in pravično, *

zemlja je polna Gospodove dobrote.

Nebo je narejeno z Gospodovo besedo *

in z dihom njegovih ust vse nebesno okrasje.

Kakor v mehu zbira morske vode *

in vodovje globin devlje v shrambe. —

 

Boj se Gospoda, vsa zemlja, *

pred njim naj trepetajo vsi prebivalci na svetu.

On je rekel in vse je nastalo, *

on je ukazal in je zaživelo.

Gospod prevrača sklepe narodov, *

obrača človeške načrte.

Gospodov načrt pa ostane vekomaj, *

njegovi sklepi veljajo od roda do roda. —

 

Blagor človeku, ki ima Boga za Gospoda, *

ljudstvu, ki si ga je izvolil za svojo lastnino.

Gospod se z nebes na nas ozira, *

vidi vse človeške otroke.

Iz svojega nebeškega bivališča *

gleda na vse prebivalce zemlje.

Vsakemu posebej srce oblikuje *

in gleda na vsa njegova dela. —

 

Vojskovodja ne zmaguje z močno vojsko, *

velika hrabrost ne reši junaka. 

Trume konj ne zadostujejo za zmago, *

nič ne zaležejo kljub veliki moči.

Gospodove oči so uprte v tiste, ki se ga bojijo *

in v njegovo moč zaupajo.

Gospod jih rešuje smrti *

in jih ob lakoti preživlja. —

 

Naše duše čakajo Gospoda, *

on je naš pomočnik in naša obramba.

Naša srca se radujejo v Gospodu, *

v njegovo sveto ime zaupamo.

Tvoja dobrota, Gospod, naj nas vedno spremlja, *

vdano upamo v tebe. —

Kratko berilo  (Apd 13,30–33)
Bog je obudil Jezusa od mrtvih tretji dan: več dni se je prikazoval tem, ki so bili prišli z njim iz Galileje v Jeruzalem, in ti so zdaj njegove priče pred ljudstvom. In mi vam oznanjamo, da je Bog obljubo, ki je bila dana očetom, izpolnil našim otrokom s tem, da je obudil Jezusa, kakor je zapisano: Moj Sin si ti, danes sem te rodil.

Vstal je Kristus, upanje moje, aleluja, aleluja.
— Vstal je Kristus, upanje moje, aleluja, aleluja.

S svojim sijajem razsvetljuje srca, odrešena z njegovo krvjo, aleluja, aleluja.
— Vstal je Kristus, upanje moje, aleluja, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Vstal je Kristus, upanje moje, aleluja, aleluja.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Veselimo se v Kristusu, ki je v smrti porušeni tempelj svojega telesa z lastno močjo zopet postavil, in ga prosimo:

Kristus, rešitelj, s svojim vstajenjem si razveselil žene in apostole in svet odrešil,

– naj z življenjem pričamo za tebe.

Vsem si obljubil vstajenje k novemu življenju,

– naj bomo oznanjevalci tvojega veselega oznanila.

Večkrat si se prikazal apostolom in jim dal Svetega Duha,

– daj tudi nam svojega Duha.

Svojim učencem si obljubil, da boš ostal z njimi do konca sveta,

– bodi danes pri nas in nam vedno pomagaj.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Zberimo se v molitvi zdaj,
naj sveti spev se oglasi,
Najvišjemu prepevajmo,
slavimo s pesmijo Boga.

 

To uro zloba je ljudi
poslala v smrt Nedolžnega.
Sodnika večnega, Boga,
po krivem obsodila je.

 

O koliko hvaležnosti
dolgujemo vsi Jezusu,
v skušnjavah on je naša moč,
od nas odvrne vsako zlo.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,
od mrtvih vstal si in živiš,
Očetu, Duhu Svetemu,
enako zdaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,1–8  (I) Hvala Božji postavi

 

Blagor njim, ki hodijo po pravi poti *

in se držijo Gospodove postave.

Blagor njim, ki spolnjujejo njegove zapovedi *

in ga iščejo z vsem srcem.

Blagor njim, ki ne delajo krivice *

in hodijo po njegovih potih.

Gospod, ti si dal svoje zapovedi, *

da bi se jih zvesto držali. —

 

O da bi prav uravnaval svoje življenje *

in ohranil tvoje zakone.

Ne bom osramočen vekomaj, *

če bom pazil na vse tvoje ukaze. —

 

Slavil te bom z iskrenim srcem, *

ko bom poznal tvoje pravične odloke.

Držal se bom tvojih zapovedi, *

nikar me ne zapusti. —

Ps 12   Tožba pravičnega, ki zaupa v Gospoda

 

Doklej me boš, Gospod, tako pozabljal, *

doklej boš skrival svoje obličje pred mano?

Doklej naj nosim bolečine v svoji duši *

in vsak dan žalost v svojem srcu?

Doklej se bo nad menoj povzdigoval sovražnik? *

Moj Gospod in moj Bog, poglej me in poslušaj. —

 

Razsvetli mi oči, da ubežim smrti, *

naj se moj sovražnik ne hvali, da me je premagal.

Naj se ne radujejo moji nasprotniki, da sem propadel, *

kajti zaupam v tvoje usmiljenje. —

 

Moje srce naj se raduje, ker si mi pomagal, *

naj ti pojem hvalo, ker si mi izkazal dobroto. —

Ps 13 Prošnja za odrešenje

 

»Ni Boga,« govorijo neumneži v svoji nespameti, *

pokvarjeni so, delajo hudo; ni ga, ki bi delal dobro.

Gospod Bog gleda z nebes na človeške otroke, *

ali je še kdo razumen in ga išče. —

 

Vsi so zablodili in se pokvarili; *

ni ga, ki bi delal dobro, ni ga niti enega.

Ali se ne bodo spametovali hudodelci, *

ki bi radi kakor kruh požrli Božje ljudstvo? —

 

Ne priznavajo Boga, zato se bodo od groze tresli, *

zakaj Bog je na strani pravičnih.

Le zasmehujte upanje preprostega človeka, *

Gospod je njegovo trdno zavetje.

O da bi prišla od Gospoda rešitev, *

rešitev Božjemu ljudstvu!

Ko bo Bog rešil svoje ljudstvo, *

se bodo njegovi izvoljeni radovali in veselili. —

Odpev dopoldne, opoldne in popoldne pred psalmi vedno samo enkrat: Aleluja, aleluja, aleluja.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

O večni Kralj in naš Gospod,
Očetov Sin in pravi Bog,
za nas prišel si iz nebes,
da rešil bi človeški rod.

 

Ti sam edinstvena si vez
od grešne zemlje do nebes,
pri krstu vse nas prerodiš,
ko greh izvirni odpustiš.

 

Sprejel si nase težki križ,
za krivdo našo zadostil,
prelil si svojo drago kri
in z njo odkupil vse ljudi.

 

Iz groba vstal si temnega
in z Božjo slavo se obdal,
s tem daješ trdno upanje,
da boš obudil tudi nas.

 

Veselje vélike noči
nam vedno bodi, Jezus, ti,
naj prerojeni z milostjo
s teboj se v slavi združimo.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,
od mrtvih vstal si in živiš,
Očetu, Duhu Svetemu,
enako zdaj in vekomaj. Amen.

Ps 19   Prošnja za zmago

 

Gospod naj te usliši ob dnevu stiske, *

vsevidni Bog naj te varuje.

Pošlje naj ti pomoč iz svetišča *

in iz nebes naj te podpira. —

 

Spominja naj se vseh tvojih daritev *

in milostno sprejme tvoje žrtve.

Česar si tvoje srce želi, naj ti nakloni *

in uresniči vse tvoje načrte. —

 

Veselili se bomo tvoje zmage *

in v Božjem imenu razvili zastave.

Gospod naj spolni vse tvoje želje; *

gotovo bo rešil svojega izvoljenca.

S svojih svetih nebes ga bo uslišal *

z močjo svoje zmagovite desnice. —

 

Drugi se ponašajo z vozovi in konji, *

mi pa zaupamo v Gospoda.

Oni se spotikajo in padajo, *

mi pa stojimo in vzdržimo. —

 

Gospod, podêli vladarju zmago *

in usliši nas, ko te prosimo. —

Ps 20,2–8.14     Zahvala za zmago

 

Gospod, tvoj kralj srečno vlada v tvoji moči, *

zelo se raduje tvoje podpore.

Željo njegovega srca si mu spolnil *

in njegove prošnje mu nisi odrekel.

Prehitel si ga s svojim blagoslovom, *

krono iz čistega zlata si mu dal na glavo.

Prosil te je za življenje in si mu ga podaril, *

dal si mu dolgotrajno življenje na veke. —

 

Velika je zdaj njegova slava, ker si mu pomagal, *

obdal si ga s sijajem in veličastvom.

Naredil si ga za vir blagoslova na veke, *

lahko se veseli pred tvojim obličjem.

Tvoj izvoljenec zaupa v Gospoda *

in zavoljo milosti Najvišjega ne omahne. —

 

Vzdigni se, Gospod, v svoji moči, *

opevali in slavili bomo tvojo mogočnost. —

Raz 4,11;5,9.10.12  Pesem odrešenih

 

Gospod, naš Bog, zares si vreden, *

da prejmeš moč in čast in slavo.

Ti si vse ustvaril, *

po tvoji volji je bivalo in bilo ustvarjeno. —

 

Vreden si, Gospod, da vzameš knjigo *

in odpreš njene pečate.

Žrtvovan si bil in nas s svojo krvjo Bogu odkupil *

iz vsakega rodu in jezika in naroda in ljudstva.

Napravil si nas za kraljestvo in duhovnike našemu Bogu, *

kraljevali bomo na zemlji. —

 

Vredno je Jagnje, ki je bilo umorjeno, *

da prejme moč in modrost in božanstvo.

Njemu čast in vsemogočnost, *

njemu slava in hvala. —

Kratko berilo  (1 Pt 2,4–5)
Pridite h Gospodu, živemu kamnu, ki so ga ljudje zavrgli, pri Bogu pa je izbran in dragocen, in se dajte tudi sami vzidati kot živi kamni v duhovno hišo, za sveto duhovništvo, da boste darovali duhovne daritve, Bogu prijetne po Jezusu Kristusu.

Gospod je vstal, aleluja, aleluja.
— Gospod je vstal, aleluja, aleluja.

Kakor je obljubil učencem, aleluja, aleluja.
— Gospod je vstal, aleluja, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Gospod je vstal, aleluja, aleluja.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Kristusu, ki je bil v naročju zemlje in je šel v nebeško slavo, veseli kličimo:

Prosimo te za škofe, duhovnike in diakone,

– naj zvesto izvršujejo svojo službo in navdušujejo ljudi za vse dobro.

Prosimo te za učitelje vere, ki hočejo služiti tvoji Cerkvi,

– naj iskreno in pošteno iščejo tvojo resnico.

Prosimo te za vse člane Cerkve, da bi bojevali dobri boj vere,

– in ob koncu prejeli plačilo tvojega kraljestva.

Na križ si pribil zadolžnico naših grehov in jo uničil,

– reši nas vezi teme in greha.

Šel si v kraljestvo mrtvih in odprl njegova vrata,

– sprejmi naše umrle brate in sestre v svoje kraljestvo.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Dobri Oče, v Kristusovem vstajenju nas preustvarjaš za večno življenje. Pomnoži nam vero in utrdi upanje, da nikoli ne podvomimo v tvoje obljube.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

O Jezus, rešenik sveta,

Beseda učlovečena,

neskončne Luči si odsvit,

naš varuh bodi in naš ščit.

 

Ti si ustvaril vse stvari

in ti določaš naše dni,

daj, da utrujeno telo

počitek nočni poživi.

 

Premagal zlobo si pekla,

obvaruj nas sovražnika,

da ne zapeljal bi nas v greh,

ko si odrešil nas s krvjo.

 

Prehitro bo minila noč,

ki vlila nam bo novo moč;

ko bo telo počivalo,

naš duh pri tebi naj bedi.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,

od mrtvih vstal si in živiš,

Očetu, Duhu Svetemu,

enako zdaj in vekomaj. Amen.

Ps 142,1–11 Molitev v stiski

 

Vel. noč. Aleluja, aleluja, aleluja.

 

Gospod, usliši mojo molitev, *

čuj mojo prošnjo, ker si zvest in dober.

Ne kliči me pred svojo sodbo, *

saj ni nihče, ki živi, pravičen pred tabo. —

 

Sovražnik me preganja in v prah tepta moje življenje, *

pahnil me je v temo kot davno umrle.

Moj duh v meni skoraj ugaša, *

srce mi je otrpnilo.

Tvojih dobrot v davnih dnevih se spominjam, *

razmišljam o vseh tvojih delih. —

 

Svoje roke dvigam k tebi, *

po tebi me žeja kot suho zemljo.

Gospod, hitro me usliši, *

kajti moj duh že omaguje.

Ne skrivaj pred mano svojega obličja, *

da ne bom podoben tem, ki umirajo.

Naj skoraj prejmem tvojo milost, *

kajti v tebe zaupam.

Pokaži mi pot, po kateri naj hodim, *

saj v tvoje roke izročam svoje življenje. —

 

Reši me mojih sovražnikov, *

Gospod, v tebe upam.

Moj Bog si, úči me spolnjevati tvojo voljo, *

v svoji dobroti me varno vodi. —

 

Gospod, zaradi svojega imena me ohrani živega, *

po svoji dobroti me reši iz stiske.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Vel. noč. Aleluja, aleluja, aleluja.

 

Kratko berilo (1 Pt 5,8–9)

Trezni bodite, čujte: vaš nasprotnik hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl. Ustavite se mu trdni v veri!

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog, aleluja, aleluja.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru, aleluja.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu. —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru, aleluja.

Molimo. Usmiljeni Bog, dobrohotno razsvetljuj nocojšnjo noč. Daj nam, svojim služabnikom, da bomo v miru zaspali in se ob zori novega dne v tvojem imenu veseli zbudili.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

 

 

Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja,

zakaj on, ki si ga bila vredna nositi, aleluja,

je vstal, kakor je rekel, aleluja;

prosi za nas Boga, aleluja.