Brevir za 21. november 2022

DAROVANJE DEVICE MARIJE
Obvezni god
Današnji praznik je spomin posvetitve Marijine cerkve ob jeruzalemskem templju. Vsebino zajema iz nesvetopisemskega poročila, da je Marija kot deklica služila v templju. Na Zahodu je praznik znan od 11. stoletja dalje.
Skupne molitve v čast Devici Mariji.

Gospod, odpri moje ustnice,

Pridite, prepevajmo Gospodu, *

vzklikajmo Bogu, svojemu zveličarju.

Stopimo mu naproti s hvalnim petjem, *

z veselimi spevi ga hvalimo.

Gospod je Bog, edini in najvišji, *

veliki vladar nad vsemi vladarji.

V njegovi roki so globine zemlje, *

višine gorá so njegove.

Njegovo je morje, on ga je naredil, *

njegova je zemlja, on jo je ustvaril.

Pridite, poklonimo se Gospodu, *

v ponižnosti molimo njega, ki nas je ustvaril.

On je naš Bog, mi njegovo ljudstvo, *

on nas živi in vodi kot svoje ovce.

O da bi danes poslušali njegove besede: *

»Ne zakrknite svojih src kakor nekoč v puščavi.

Tam so me vaši očetje skušali in izzivali, *

čeprav so videli moja dela.

Štirideset let sem jih prenašal, *

to nezvesto ljudstvo, ki se ne drži mojih potov.

Potem sem v svoji nevolji prisegel: *

Ne bodo videli obljubljene dežele.«

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

 

Mati sveta, mati brezmadežna,
roža, polna vonja prelepega;
v stiskah naših, Mati, usmili se,
ti nas varuj, k Jezusu vodi nas,
o Marija.

 

Bog je večni, Mati, ustvaril te;
v Duhu Svetem, v moči Najvišjega
Jezusa Sina si ti spočela nam,
Bogu slava, Bogu čast vekomaj,
o Marija. Amen.

Ps 30,1–17.20–25  Izročimo se v Božje roke

Gospod, vate zaupam, *

naj ne bom osramočen nikoli.

Otmi me, ker si pravičen, *

prisluhni in pohiti, da me rešiš.

Bodi mi zavetje in pribežališče, *

da bom na varnem. —

 

Ti si moja trdnjava in moje zatočišče, *

vodi me zaradi svoje dobrote.

Izvleci me iz zanke, ki so mi jo skrivaj nastavili, *

ti si moj rešitelj. —

 

Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo, *

zvesti Bog, ti me osvobodi.

Studi se mi malikovanje, *

Gospod, samo v tebe zaupam. —

 

Tvoja dobrota mi je v radost in veselje, *

usmilil si se moje bede.

V stiskah me nisi prepustil sovražnikom, *

pripeljal si me v svobodo. —

Gospod, usmili se me, ker sem v stiski, *

hiram od žalosti.

Vidno ginevam pod težo bridkosti, *

staram se od zdihovanja.

Moči mi pešajo v tesnobi, *

umiram od osamelosti. —

 

Sovražniki me zaničujejo, *

sosedje se mi posmehujejo.

Zbujam grozo svojim znancem, *

kdor me sreča, beži pred mano.

V srcih sem pozabljen, kakor da sem mrtev, *

podoben sem razbiti posodi.

Slišim, kaj šepetajo o meni, *

to me navdaja z grozo.

Sestali so se zoper mene, *

da bi mi vzeli življenje. —

 

Gospod, jaz pa zaupam vate, *

moj Bog, v tvoji roki je moja usoda.

Reši me iz rok mojih sovražnikov *

in vseh, ki me preganjajo.

Dobrotno se ozri na svojega služabnika, *

reši me, ker si usmiljen. —

Gospod, kako velika je tvoja dobrota, *

ki si jo prihranil za svoje prijatelje.

Izkazuješ jo vpričo vsega ljudstva *

tistim, ki se tebi izročajo. —

 

S svojim obrazom jih skrivaš *

pred človeškimi zarotami.

Varuješ jih v svojih šotorih *

pred hudobnimi jeziki. —

 

Hvaljen, Gospod, za tvojo čudovito skrbnost, *

ki mi jo izkazuješ z varnim zavetjem.

V svoji stiski sem se zarekel: *

»Zavržen sem izpred Božjega obličja.«

A ti, Gospod, si uslišal mojo prošnjo, *

ko sem te klical. —

 

Ljubite Gospoda, njegovi zvesti služabniki, *

Gospod vas varuje, ošabne pa ponižuje.

Okrepite se in opogumite *

vsi, ki upate v Gospoda. —

– Poučuj me v svoji resnici, Gospod, in me vodi.
– Ti, o Bog, si moj rešitelj.

 

Simon Peter, služabnik in apostol Jezusa Kristusa, njim, ki so v pravičnosti našega Boga in Zveličarja Jezusa Kristusa prejeli isto dragoceno vero kakor mi. Milost vam in mir v obilju po spoznanju Boga in Jezusa, našega Gospoda. Njegova božja moč nam je s spoznanjem njega, ki nas je poklical po svoji slavi in moči, podarila vse, kar je potrebno za življenje in pobožnost. Tako nam je dal dragocene in največje obljube, da bi vi po njih ubežali pogubnemu poželenju na svetu ter postali deležni božje narave.

Prav zato si z vso vnemo prizadevajte, da pokažete v svoji veri krepost, v kreposti spoznanje, v spoznanju zdržnost, v zdržnosti potrpežljivost, v potrpežljivosti pobožnost, v pobožnosti bratoljublje, v bratoljubju ljubezen. Zakaj če so v vas te kreposti in če se množe, vas ne puste lenih in ne nerodovitnih za spoznanje Gospoda našega Jezusa Kristusa. Kdor jih namreč nima, je slep, kratkoviden in je pozabil, da je očiščen starih grehov.

Zato se, bratje, bolj in bolj potrudite, da z dobrimi deli utrdite svoj poklic in svojo izvolitev; če namreč to delate, se ne boste nikdar spotaknili. Zakaj tako vam bo dan bogat vhod v večno kraljestvo našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa.

SPEV (Prim. 2 Pet l, 3.4; Gal 3, 27)

Gospod nas je poklical po svoji slavi in moči in nam dal dragocene in največje obljube, * da bi postali deležni božje narave.

Kateri ste bili v Kristusu krščeni, ste Kristusa oblekli, * da bi postali deležni božje narave.

Sv. Avguštin (354-430), konvertit, škof v Hiponu v Severni Afriki, genij krščanske misli, eden štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov

 

Pomislite, vas prosim, kaj pravi naš Gospod Jezus Kristus, ko je stegnil roke proti svojim učencem in rekel: Glejte, to je moja mati in to so moji bratje; in: Kdor spolni voljo mojega Očeta, ki me je poslal, on mi je brat in sestra in mati. Ali ni Devica Marija izpolnila Očetove volje, ko je verovala in po veri spočela, in je bila izbrana, da bi se po njej začelo odrešenje ljudi, in jo je Kristus ustvaril, preden se je v njej učlovečil? Spolnjevala je in še kako spolnjevala Očetovo voljo. Več pomeni, da je bila Kristusova učenka, kot da je bila Kristusova mati. Bolj je bila Kristusova učenka in bolj srečna je bila v tem kot v svojem materinstvu. Zato je bila srečna, ker je v svojem telesu nosila Učitelja, preden ga je rodila.

Le poglejte, če ni res, kar pravim. Ko je Gospod šel mimo in so se množice prerivale za njim, ker je delal čudežna božja dela, je neka žena zaklicala: Blagor telesu, ki te je nosilo! Blagor prsim, ki so te dojile. Kaj je na to odgovoril Gospod? Hotel je, da ne bi iskali blaženosti v telesnosti. Še bolj pa blagor tistim, ki božjo besedo poslušajo in jo ohranijo. Zato blagor Mariji, ker je poslušala božjo besedo in jo ohranila v srcu. Bolj živo je ohranila v duši resnico kot dete v telesu. Kristus je resnica, Kristus je živo telo: kot resnica je Kristus živel v Mariji kot dete v njenem telesu. Več pomeni, kar živi v duši, kakor to, kar nosi telo.

Sveta je Marija, blažena je Marija, toda Cerkev je večja kot Devica Marija. Zakaj? Zato, ker je Marija samo del, en del celotnega telesa. Če je del celotnega telesa, je popolno telo več. Glava je Gospod in glava in telo je ves Kristus. Kaj naj rečem? Imamo božjo Glavo, Boga imamo za glavo.

Zato pomislite, predragi: tudi vi ste Kristusovi udje, tudi vi ste Kristusovo telo. Le pomislite, kaj ste, ko pravi Gospod: Glejte, moja mati in moji bratje! Kako ste Kristusova mati? Kdor koli posluša in spolni voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, on mi je brat in sestra in mati. Razumeti moramo, da smo bratje, razumeti, da smo sestre: ena sama je dediščina, in sicer Kristusovo usmiljenje. Čeprav je bil najprej en sam dedič, ni hotel ostati sam. Hotel je, da postanemo tudi mi Očetovi dediči in njegovi sodediči.

SPEV (Iz 61,10; Lk 1, 46-47)

Glasno se veselim v Gospodu, moja duša se raduje v mojem Bogu. * Zakaj odel me je z oblačilom zveličanja kakor nevesto, ki se krasi s svojim nakitom.

Moja duša poveličuje Gospoda, moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju. * Zakaj odel me je z oblačilom zveličanja kakor nevesto, ki se krasi s svojim nakitom.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Pesem
Kraljevska si, Marija, hči, 
in kralja nam, Boga, rodiš, 
izbrala Božja te modrost,
je napolnila z milostjo.

 

Devica si brezmadežna
in hiša Božja, zlata vsa,
nevesta Svetega Duha,
ki nadte je prišel z neba.

 

Ljubezni Božje si dokaz
in milosti zakladnica,
božanske luči prvi svit,
Besede Božje njiva si. 

 

Pri Kralju kraljev veseliš
njegove se navzočnosti,
potomka kralja Jéseja,
po milosti rodiš Boga.

 

Najdražji biser si sveta,
najlepša zvezda vrh neba:
naj čisto naše bo srce,
svetišče Božje, Božji svet. 

 

Slavimo Troedinega,
ki tebe, ljuba je Gospa,
tako obdaril z milostmi,
da si najlepša vseh stvari. Amen.

Ps 41   Hrepenenje po Bogu in po njegovem svetišču

 

O Bog, kakor jelen hrepeni po studencu, *

tako moja duša koprni po tebi.

Mojo dušo žeja po Bogu, živem Bogu. *

Kdaj pride čas, ko bom gledal Božje obličje? —

 

Solze so moj kruh, noč in dan jokam, *

kar naprej mi govorijo: »Kje je tvoj Bog, tvoje upanje?«

Srce se mi stiska od bolečine, *

ko se spominjam srečnih časov.

Takrat sem hodil z množico k sveti Božji hiši, *

med radostnim in hvalnim petjem v prazničnem zboru.  —

 

Zakaj si žalostna, moja duša, *

zakaj se vznemirjaš?

Zaupaj v Boga, še ga bom hvalil, *

on je moj Bog in moj rešitelj.

Do kraja sem obupan, *

zato se te spominjam, ko sem tako daleč od tebe.

Kakor silni vrtinci med bobnečimi slapovi *

so čezme pridrli vsi tvoji valovi. —

 

Gospod, ves dan mi bodi naklonjen, *

da te bom ponoči hvalil, Bog mojega življenja.

Pravim Bogu: »Moj zavetnik, zakaj me pozabljaš? *

Zakaj hodim žalosten, ko me stiska sovražnik?«

V težavah sem, sovražniki se mi rogajo; *

kar naprej slišim: »Kje je tvoj Bog, tvoje upanje?« —

 

Zakaj si žalostna, moja duša, *

zakaj se vznemirjaš? 

Zaupaj v Boga, še ga bom hvalil, *

on je moj Bog in moj rešitelj. —

Sir 36,1–7.10–13  Molitev za Božje varstvo

 

Usmili se nas in poglej nas, Bog vesoljstva, *

pokaži nam luč svojega usmiljenja.

Vlij narodom spoštovanje do tebe, *

da te bodo iskali.

Naj spoznajo, da ni Boga razen tebe, *

naj pripovedujejo o tvojih čudovitih delih. —

 

Vzdigni svojo roko nad tuje narode, *

da bodo videli tvojo vsemogočnost.

Kakor si se nad nami izkazal svetega pred njimi, *

tako se nad njimi izkaži velikega pred nami.

Naj spoznajo, kot smo mi spoznali, *

da ni Boga, Gospod, razen tebe.

Obnovi svoja znamenja in ponovi čudovita dela, *

poveličaj svojo vsemogočno desnico. —

 

Zberi vse razkropljene otroke svojega ljudstva, *

tvoja last so od vsega začetka.

Naseli jih v obljubljeni deželi, *

naj razglašajo tvoja velika dela. —

 

Usmili se, Gospod, svojega ljudstva, *

ki se imenuje po tvojem imenu.

Sprejmi svoje izvoljene, *

ki si jim dal čast svojega prvorojenca. —

 

Usmili se mesta svoje svetosti, *

Jeruzalema, kraja svojega bivališča.

Napolni ves Sion s svojimi hvalnicami *

in svoje ljudstvo s svojim veličastvom. —

Ps 18 A Hvalnica Bogu Stvarniku

 

Nebesa razglašajo Božje veličastvo *

in nebo oznanja, da je Božje delo.

Dan podaja besedo dnevu, *

noč pripoveduje noči. —

 

To niso besede in niso govori, *

njihov glas je neslišen.

Vendar se njih sporočilo razlega po vsej zemlji *

in do konca sveta gre ta govorica. —

 

Na nebu je postavil šotor soncu, *

ki prihaja kakor ženin iz svoje izbe.

Kakor junak, ki teče po poti, *

veselo pošilja svoje žarke. —

 

Na vsej poti od vzhoda do zahoda *

se nič ne odtegne njegovemu žaru. —

Kratko berilo  (Prim. Iz 61,10)
Glasno se veselim v Gospodu, moja duša se raduje v mojem Bogu. Zakaj odel me je z oblačilom zveličanja in me ogrnil s plaščem pravičnosti kakor nevesto, ki se krasi s svojim nakitom.

Gospod je Marijo izbral, pred vsemi drugimi jo je izvolil.
— Gospod je Marijo izbral, pred vsemi drugimi jo je izvolil.

Sprejel jo je v nebeške dvore.
— Gospod je Marijo izbral, pred vsemi drugimi jo je izvolil.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Gospod je Marijo izbral, pred vsemi drugimi jo je izvolil.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Slavimo našega Odrešenika, ki si je Devico Marijo izbral za mater, in ga prosímo:

Odrešenik sveta, z močjo svojega odrešenja si svojo mater vnaprej obvaroval slehernega madeža,

– varuj nas, da bomo živeli brez greha.

Naš Zveličar, Devico Marijo si izbral za svoje prebivališče in jo naredil za svetišče Svetega Duha,

– daj nam, da bomo tudi mi svetišče Svetega Duha za vekomaj.

Večna Beseda, svoji Materi si dal, da si je izbrala najboljši del, ki ji ne bo odvzet,

– daj, da jo bomo posnemali in iskali besede večnega življenja.

Kralj vseh kraljev, hotel si, da je bila tvoja Mati z dušo in telesom vzeta k tebi v nebesa,

– daj, da bomo hrepeneli le po tem, kar je nebeško.

Gospod nebes in zemlje, Marijo si izbral za kraljico, ki zdaj s teboj kraljuje v nebesih,

– daj nam, da bomo z njo deležni nebeške slave.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,41–48 (VI)   Hvala Božji postavi

 

Gospod, naj me doseže tvoje usmiljenje, *

pomagaj mi, kakor si obljubil.

Tako bom odgovoril svojim sramotilcem, *

ker zaupam v tvojo besedo. —

 

Naj ne neham oznanjati besede resnice, *

ker zaupam v tvoje načrte.

Spolnjeval bom tvojo postavo *

vedno in na veke.  —

 

Hodil bom po varni poti *

in spoštoval tvoje zapovedi.

Govoril bom o tvoji volji pred vladarji, *

ne da bi zardeval. —

 

Veselil se bom tvojih odločitev, *

nad vse jih cenim.

Spoštujem tvoje zakone in jih ljubim, *

premišljujem tvoje postave. —

Ps 39,2–14.17–18  Zahvala in prošnja za pomoč

Trdno sem upal v Gospoda; *

sklonil se je k meni in uslišal moje vpitje.

Potegnil me je iz gnojne jame, *

dvignil me je iz blatne mlakuže.

Moje noge je postavil na varno *

in utrdil moje korake.

Navdihnil mi je novo pesem Gospodu, *

hvalno pesem našemu Bogu. —

 

Mnogi bodo to videli in se bali, *

zaupali bodo v Gospoda.

Blagor človeku, ki zaupa v Gospoda, *

ki ne hodi za domišljavci in ne leta za maliki.

Moj Gospod in moj Bog, storil si tako velika čuda, *

da jih ni moč ne opisati ne prešteti.

V tem, kar misliš za nas storiti, *

te nihče ne dosega. —

 

Žrtev in daritev nisi hotel, *

odprl pa si mi ušesa, da te poslušam.

Daritev za grehe nisi terjal; *

tedaj sem rekel: »Glej, prihajam.

Prihajam, da izvršim tvojo voljo, *

kot je pisano o meni v tvoji knjigi.

Spolnjevati hočem tvojo voljo, *

tvojo postavo nosim v svojem srcu.« —

Tvojo svetost bom poveličeval na javnem zboru; *

Gospod, ti sam veš, da ne bom molčal.

Tvoje pravičnosti ne bom skrival v svojem srcu, *

pripovedoval bom o tvoji zveličavni pomoči.

Na velikem zboru bom govoril *

o tvoji zvestobi in tvoji dobroti. —

 

Ti pa, Gospod, ne odteguj mi svojega usmiljenja, *

vedno naj me podpirata tvoja milost in resnica.

Zasule so me nesreče, ki jih ni konec: *

krivd sem si nakopal toliko, da iz njih ne morem.

Več jih je kot las na moji glavi, *

če pomislim nanje, mi pogum upade. —

 

Blagovoli me, Gospod, rešiti, *

Gospod, hiti mi pomagat.

V tebi naj se veselijo in radujejo *

vsi, ki te iščejo.

Tisti, ki čakajo pomoči od tebe, *

naj vedno govorijo: »Gospod, moj Bog, kako si velik!« —

 

Jaz pa sem siromak in beden, *

toda Gospod skrbi za mene.

Ti si moj pomočnik in rešitelj, *

moj Bog, nikar se ne mudi. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Zdrava, morska zvezda,
ljuba Božja Mati,
vseh devic Devica
in nebeška vrata.

 

Ave – te pozdravlja
Gabrijel, nadangel,
srečno drugo Evo,
ki nam mir prinašaš.

 

Ti jetnike reši,
slepim vid povrni,
zlo od nas odvrni,
z dobrim nas obdari.

 

Mater se izkaži,
tvoje Božje Dete
naj po tebi usliši
naše srčne želje.

 

O Devica sveta,
blaga vsa in čista,
vseh nas grehov reši,
čistost v nas obnovi.

 

Naj kot ti živimo,
varno pot nam kaži,
da se s tvojim Sinom
v raju veselimo.

 

Čast Bogú Očetu,
Kristusu Gospodu
in enako Duhu
Svetemu na veke. Amen.

Ps 44   Svatovska pesem za Kristusa Kralja

Iz srca mi vre vesela pesem; *

te besede posvečujem kralju.

Rad bi porabil vse svoje sposobnosti, *

da bi zapel hvalno pesem tebi. —

 

Ti si najlepši, *

najlepši med človeškimi sinovi.

Milina je razlita na tvojih ustnicah, *

Bog te je res blagoslovil za vse veke. —

 

Mogočni junak, opaši si meč okoli ledij, *

ponosno stopaj z njim v svojem veličastvu.

Bojuj se za resnico in pravico: *

tvoja desnica bo delala čudovita dela.

Zmagal boš in ljudstva ti bodo pokorna, *

v živo boš zadel svoje sovražnike. —

 

Božanski kralj, tvoj prestol je postavljen na vekov veke, *

žezlo tvojega kraljestva je žezlo pravičnosti.

Ljubiš pravico in sovražiš krivico, *

Bog, tvoj Bog, te je osrečil bolj kot druge kralje.  —

 

Tvoja oblačila diše po dragocenih dišavah, *

razveseljuje te pesem v razkošnih dvoranah.

Kraljevske hčere ti prihajajo naproti, *

vsa v zlatu stoji kraljica na tvoji desnici. —

Prisluhni, nevesta, poglej in poslušaj; *

pozabi svoje ljudstvo in hišo svojega očeta.

Kralj se veseli tvoje lepote, *

on je tvoj gospod, njemu se pokloni.

Glej, tuja ljudstva prihajajo z darovi, *

najbogatejši se potegujejo za tvojo naklonjenost. —

 

Kraljeva nevesta blesti v vsej svoji krasoti, *

njen plašč je okrašen z biseri in zlatom.

V dragoceni obleki jo peljejo k ženinu; *

družice jo spremljajo, da se mu poklonijo.

Veseli jih vodijo in vriskajo, *

ko vstopajo v kraljevo palačo. —

 

Dobil boš sinov, vrednih tvojih očetov, *

postavil jih boš za kneze po vsej zemlji.

Proslavljal bom, kralj, tvoje ime od roda do roda *

in ljudstva te bodo slavila na veke. —

Ef 1,3–10  Bog je rešitelj

 

Hvaljen Bog in Oče *

našega Gospoda Jezusa Kristusa.

Blagoslovil nas je iz nebes v Kristusu *

z vsakršnim duhovnim blagoslovom. —

 

Pred stvarjenjem sveta nas je v njem izvolil, *

da bi bili pred njim sveti in brezmadežni.

V ljubezni nas je vnaprej določil in sklenil, *

naj bomo zanj posinovljeni po Jezusu Kristusu. —

 

Zato slavimo veličastvo njegove milosti, *

s katero nas je oblagodaril v svojem ljubljenem Sinu.

 

V njem imamo odrešenje po njegovi krvi *

in odpuščanje grehov. —

 

Obilno je razlil na nas bogastvo svoje milosti *

v vsej modrosti in razumnosti.

 

Razodel nam je skrivnost svoje ljubezni *

po svojem sklepu, ki ga je vanj položil. —

 

To je izvršil v polnosti časov *

in v Kristusu spet zedinil vse v eni glavi;

zedinil vse, kar je v nebesih, *

in vse, kar je na zemlji. —

Kratko berilo  (Gal 4,4-5)
Ko je prišla polnost časa, je poslal Bog svojega Sina, rojenega iz žene, podrejenega postavi, da bi odkupil tiste, ki so bili pod postavo, da bi tako prejeli posinovljenje.

Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj.
— Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj.

Blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa.
— Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Nebeški Oče je hotel, da častijo Marijo, mater njegovega Sina, vsi rodovi. Poveličujmo ga s hvalnicami, prosimo ga in vzklikajmo Mariji:

O Bog, ki delaš čudeže, ti si dal brezmadežni Devici Mariji, da je z dušo in telesom deležna Jezusove nebeške slave,

– privedi tudi nas do iste sreče, saj smo tvoji otroci.

Marijo si nam dal za nebeško mater, na njeno priprošnjo podeli bolnikom zdravje, žalostnim tolažbo, grešnikom odpuščanje,

– vsem pa mir in zveličanje.

Mariji si dal, da je polna milosti,

– podeli vsem čudovito bogastvo svoje milosti.

Z Marijo, Jezusovo materjo, naj vsi verniki enodušno vztrajamo v molitvi,

– da bo tvoja Cerkev enega duha in enega srca v ljubezni.

Marijo si v nebesih kronal za kraljico,

– naj se naši rajni z vsemi svetniki vekomaj veselijo v tvojem kraljestvu.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

 

Ps 85 Molitev ubogega v nesreči

 

Odpev Potrpežljiv si, Gospod, in zelo usmiljen.

 

Gospod, nagni se k meni in me usliši, *

zakaj ubog sem in nesrečen.

Ker sem ti zvest, me varuj, *

reši svojega služabnika. —

 

Ti si moj Bog, moje edino upanje, *

usmili se me, Gospod, neprestano te kličem.

Razvesêli, Gospod, svojega služabnika, *

k tebi se obračam.

Dober si in odpuščaš, *

poln usmiljenja do vseh, ki te kličejo. —

 

Čuj mojo molitev, *

poslušaj mojo prošnjo.

V svoji stiski te kličem, *

saj me boš uslišal. —

 

Gospod, ni tebi enakega, *

tvoja dela so neprekosljiva.

Prišli bodo vsi narodi, ki si jih ustvaril, *

molili te bodo in slavili.

Ti si mogočen in delaš čudeže, *

resnični Bog si ti edini. —

 

Svojo pot mi pokaži, *

da bom zvest tvoji resnici.

Naj bo moje srce iskreno, *

da ti bom v spoštovanju služil.

Slavil te bom z vsem svojim srcem, *

poveličeval tvoje ime na veke.

Velika je tvoja ljubezen do mene, *

rešil si me večne pogube. —

 

Zoper mene so se vzdignili sovražniki, *

ne ozirajo se na Boga in mi strežejo po življenju.

 

Ti, Gospod, si milostljiv in usmiljen, *

potrpežljiv in poln ljubezni.

Ozri se name, usmili se svojega služabnika, *

daj svojo moč sinu svoje dekle. —

 

Izkaži mi ljubezen, nasprotnike pa ponižaj, *

naj vidijo, da mi ti pomagaš in me tolažiš.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev Potrpežljiv si, Gospod, in zelo usmiljen.

 

Kratko berilo (1 Tes 5,9-10)

Bog nas je namenil, da dosežemo zveličanje po našem Gospodu Jezusu Kristusu, ki je za nas umrl, da bi mi z njim živeli, naj bedimo ali spimo.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Nebeški Oče, podeli nam za zdravje potrebni počitek. Kar smo danes s trudom sejali, naj rodi sadove za večnost.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Zdrava, o nebes Kraljica,

zdrava, angelov Gospa.

Zdrava, korenina, zdrava, vrata,

iz tebe svetu luč je prisijala.

O veseli se, Devica slavna, nad vse krasna,

bodi zdrava, o prelepa, prosi za nas Kristusa.