Brevir za 21. januar 2021

Gospod, odpri moje ustnice,

Pridite, prepevajmo Gospodu, *

vzklikajmo Bogu, svojemu zveličarju.

Stopimo mu naproti s hvalnim petjem, *

z veselimi spevi ga hvalimo.

Gospod je Bog, edini in najvišji, *

veliki vladar nad vsemi vladarji.

V njegovi roki so globine zemlje, *

višine gorá so njegove.

Njegovo je morje, on ga je naredil, *

njegova je zemlja, on jo je ustvaril.

Pridite, poklonimo se Gospodu, *

v ponižnosti molimo njega, ki nas je ustvaril.

On je naš Bog, mi njegovo ljudstvo, *

on nas živi in vodi kot svoje ovce.

O da bi danes poslušali njegove besede: *

»Ne zakrknite svojih src kakor nekoč v puščavi.

Tam so me vaši očetje skušali in izzivali, *

čeprav so videli moja dela.

Štirideset let sem jih prenašal, *

to nezvesto ljudstvo, ki se ne drži mojih potov.

Potem sem v svoji nevolji prisegel: *

Ne bodo videli obljubljene dežele.«

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

O Kristus, Božja lilija,

naj molimo te iz srca:
devici in mučenki si
podelil venca dva časti.

 

Navdajala jo je modrost,
dajala vera ji je moč,
da vsa je neustrašena
prenesla muke za Boga.

 

Obdaril si jo z milostjo,
da je premagala temo,
junaško pohitela v smrt
in dvignila se v raj odprt.

 

Gospod, nakloni tudi nam,
da k njej dospeli bomo v raj
in bomo čistega srca
užili tvoje smrti sad.

 

Naj, Jezus, tebi slava bo,
ki iz Device rojen si,
Očetu, Duhu Svetemu
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Ps 43   Božje ljudstvo v stiski

O Bog, na lastna ušesa smo slišali, *

naši očetje so nam pripovedovali

o tvojih čudovitih delih, ki si jih storil *

v njihovih dneh, v dneh starodavnih.

Ti sam si izgnal druge narode, *

da si naredil prostor našim dedom.

Uničil si ljudstva, *

da si nje naselil v obljubljeni deželi. —

 

Niso si namreč osvojili dežele z mečem, *

niso zmagali z lastno roko.

Zmagovala je tvoja desnica in tvoja navzočnost, *

ker si bil z njimi sklenil zavezo. —

 

Ti si naš Bog, tebe priznavamo za Gospoda, *

ti si dal zmago svojemu ljudstvu.

S teboj smo premagali svoje sovražnike, *

v tvojem imenu smo prepodili svoje nasprotnike. —

 

Ne zanašamo se na svojo spretnost, *

ne prinaša nam zmage naše orožje.

Edino ti nam pripravljaš zmago nad sovražniki, *

nje pa ogrinjaš v sramoto.

Gospodova je zmaga in slava, *

njegovo ime bomo slavili na veke. —

Zdaj si nas pa zavrgel in osramótil, *

ne bojuješ se več z nami.

Zapodil si nas v beg pred sovražnikom *

in izročil v plen našim nasprotnikom.

Dal si, da delajo z nami kot s klavnimi ovcami, *

razkropil si nas med narode. —

 

Pod ceno si prodal svoje ljudstvo *

in pri tem nisi kaj prida zaslužil.

Dal si nas v sramotenje našim sosedom, *

da se nam rogajo in nas zasmehujejo.

Za svarilni zgled si nas postavil narodom, *

da zdaj ljudstva majejo z glavo nad nami. —

 

Vedno mislimo na svojo sramoto, *

obraz nam zaliva rdečica,

na ves glas nas sramotijo in zasmehujejo, *

sovražijo nas in preganjajo. —

Vse to nas je zadelo, čeprav te nismo pozabili *

in čeprav nismo prelomili tvoje zaveze.

Svojega srca nismo odvrnili od tebe *

in s tvoje poti nismo krenili.

Potopil si nas v globoko žalost *

in nas v smrtno temo pogreznil. —

 

Če bi bili tebe, svojega Boga, pozabili *

in roke stegovali k tujim bogovom:

Mar ne bi ti, o Bog, za to vedel, *

saj poznaš srca in njih skrivnosti?

Glej, zaradi tebe nas vsak dan morijo, *

imajo nas za klavne ovce. —

 

Gospod, zakaj spiš, prebudi se vendar, *

nikar nas ne zavrzi za zmeraj.

Zakaj skrivaš svoje obličje, *

pozabljaš našo bedo in stisko? —

 

V prah si nas ponižal, *

na tleh ležimo z obrazom na zemlji.

Vstani in nam pomagaj, *

reši nas, saj si usmiljen. —

– Gospod, h komu pojdemo?
– Ti imaš besede večnega življenja.

 

Tisti čas je Mojzes govoril ljudstvu: »Spominjaj se, Izrael, ne pozabi, kako si razjezil Gospoda, svojega Boga, v puščavi! Od dneva, ko si izšel iz egiptovske dežele, do svojega prihoda v ta kraj ste se upirali Gospodu. Tako ste na Horebu razjezili Gospoda in Gospod se je razsrdil nad vami ter vas hotel pokončati. Šel sem na goro, da prejmem kamnitni tabli, tabli zaveze, ki jo je Gospod sklenil z vami, in sem ostal na gori štirideset dni in štirideset noči; nisem jedel kruha in ne pil vode. Gospod mi je dal dve kamnitni tabli, popisani z božjim prstom, na katerih so bile vse besede, ki vam jih je Gospod govoril na gori iz ognja, ko ste bili zbrani.

Ko je preteklo štirideset dni in štirideset noči, mi je dal Gospod dve kamnitni tabli, tabli zaveze. Potem mi je Gospod rekel: ,Vstani, stopi hitro od tod dol! Kajti tvoje ljudstvo, ki si ga izpeljal iz Egipta, počenja hudobijo. Hitro so krenili s pota, ki sem jim ga zapovedal: naredili so si ulito podobo.' Nato mi je Gospod rekel: ,Pogledal sem to ljudstvo, in glej, trdovratno ljudstvo je. Pusti me, da jih pokončam in izbrišem njih ime izpod neba, iz tebe pa napravim narod, močnejši in številnejši od tega!'

Tedaj sem se obrnil in šel z gore; gora je gorela v ognju, obe tabli zaveze pa sem imel v rokah. Pogledal sem, in glej, grešili ste zoper Gospoda, svojega Boga, naredili ste si ulito tele; hitro ste krenili s pota, ki vam ga je Gospod zapovedal. Tedaj sem zgrabil obe tabli in ju vrgel iz obeh rok ter ju razbil pred vašimi očmi. Potem sem padel pred Gospoda in molil kakor prvič; štirideset dni in štirideset noči nisem jedel kruha in ne pil vode zaradi vseh vaših grehov, s katerimi ste se pregrešili, ko ste delali, kar je hudo v Gospodovih očeh, tako da ste ga razdražili. Kajti bal sem se jeze in togote, s katero se je jezil na vas, tako da vas je hotel pokončati. In Gospod me je uslišal tudi tokrat.

Tudi nad Aronom se je Gospod tako silno razsrdil, da ga je hotel pokončati; prosil sem takrat tudi za Arona. Vaš greh pa, ki ste ga naredili, tele, sem vzel, ga sežgal v ognju, ga raztolkel in popolnoma zmlel v droben prah ter vrgel ta prah v potok, ki teče z gore.

Padel sem torej pred Gospoda in molil štirideset dni in štirideset noči, ki sem jih prebil v molitvi, ker je Gospod grozil, da vas bo pokončal.

Prosil sem Gospoda in govoril: ,Gospod Jahve, ne uničuj svojega ljudstva in svoje dediščine, ki si jih rešil s svojo veličino in jih izpeljal iz Egipta z močno roko! Spomni se svojih služabnikov, Abrahama, Izaka in Jakoba! Ne oziraj se na trdovratnost tega ljudstva, na njihovo hudobijo in na njegovo pregreho, da se ne bo govorilo v deželi, od koder si nas izpeljal: Ker jih Gospod ni mogel pripeljati v deželo, ki jim jo je obljubil, in ker jih je sovražil, zato jih je izpeljal, da bi jih pomoril v puščavi! Saj so tvoje ljudstvo in tvoja dediščina, ki si jih izpeljal s svojo veliko močjo in s svojim stegnjenim laktom.'«

SPEV (2 Mojz 32, 11.13.14; 33, 17)

Mojzes je prosil Gospoda, svojega Boga, in rekel: Zakaj se, Gospod, vnema tvoj srd zoper tvoje ljudstvo? Spomni se Abrahama, Izaka in Jakoba in vsega, kar si jim obljubil. * Tedaj je Gospod odstopil od zla, s katerim je zagrozil svojemu ljudstvu.

Gospod je rekel Mojzesu: Našel si milost v mojih očeh. * Tedaj je Gospod odstopil od zla, s katerim je zagrozil svojemu ljudstvu.

Sv. Ambrož (ok. 330-397), škof v Milanu, eden štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov

Obhajamo nebeški rojstni dan device, zato premišljujmo o njeni neomadeževanosti. Obhajamo rojstni dan mučenke, darujmo kot ona svojo daritev! Obhajamo rojstni dan svete Neže. Poročajo, da je pri dvanajstih letih postala mučenka. Kako velika in obsodbe vredna je krutost, ki niti otroku ni prizanesla! Še večja in močnejša pa je vera, ki zanjo pričajo celo tako mladi.

Ali je bilo sploh mogoče raniti to telesce? Toda, če je bila še premajhna za meč, je bila pa dovolj močna za zmago nad mečem. Deklice take starosti ne prenesejo niti mrkega pogleda staršev, če se zbodejo z iglo, že na vse grlo kričijo. Ta pa kljub krvavim rokam rablja ostane srčna, ne klone pod težo rožljajoče verige, meču divjega vojaka nastavi celo telo. Čeprav še ne ve, kaj je smrt, je nanjo pripravljena. Tudi ko bi jo s silo privlekli pred oltar bogov in hoteli, naj jim daruje, bi za Kristusa stegnila roke v plamene in na samo brezbožno ognjišče vtisnila zmagoslavno znamenje Gospoda. Vrat in roki položi v železne okove, ki pa ne morejo vkleniti predrobnih udov.

Je to nova vrsta mučeništva? Ni še dorasla za trpljenje, a je že zrela za venec zmage! Prešibka za boj, a dovolj močna za zmago. Čeprav še otrok, je pokazala, kaj je junaštvo. Še nevesta ne bi tako hitela k poroki, kakor je naša devica stopala na morišče vedra in hitrega koraka: glave ji niso krasili spleteni lasje, ampak Kristus, niso je krasile cvetice, ampak krepost.

Vse joče, le ona ne. Večina se čudi, kako lahkotno razsipna je s svojim življenjem, ki ga še okusila ni, pa ga žrtvuje, kakor bi se ga bila že naužila. Vsi strmijo, ker nastopa kot pričevalka za Boga, čeprav zaradi mladoletnosti še zase ne more biti odgovorna. Vendar dosegla je, da se ji prizna pravica pričevanja za Boga, medtem ko se ji pričevanje za človeka še ne bi priznalo: kar presega naravo, prihaja pač od stvarnika narave.

Le kako je mučitelj grozil, da bi jo ostrašil; kako se ji je dobrikal, da bi jo pregovoril; koliko snubcev ji je ponujal, naj bi se z njimi poročila! Ona pa: »Tudi to bi bila krivica za Ženina, če bi moral hrepeneti in čakati. Tisti me bo imel, ki me je prvi izvolil. Morilec, kaj čakaš? Naj pade telo, ki ga morejo ljubiti oči, ki jih ne maram!« Nato se ustopi, pomoli k Bogu in skloni glavo.

Mogel si videti, kako je krvnik drhtel, kakor da bi bil sam obsojenec. Mogel si videti, kako se je morilcu tresla desnica, kako je bil bled njegov obraz, ki ga je begala tuja pogibel, medtem ko se deklica ni bala smrti. V eni sami žrtvi glejte dvojno mučeništvo; mučeništvo za čistost in vero. Ostala je devica, postala mučenka.

Praznujemo god svete Neže in se spominjamo njenega mučeništva. * V tako mladih letih je umrla in našla življenje.

Samo tistega je ljubila, ki daje življenje. * V tako mladih letih je umrla in našla življenje.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

O Bog, ki čistost si devic
in zmagoslavje mučenic
ter s svojo venčaš jih častjo,
poslušaj, kar te prosimo.

 

Devica neustrašeno
trpela zate je z močjo,
zdaj vredna je, da hvalimo
in svetu jo oznanjamo.

 

Klonilo njeno ni srce,
ko preizkušal jo je svet,
zdaj poln zvijačnih besedí,
zdaj z ranami neštetimi.

 

Odpústi nam zaradi nje,
o Bog, žalitve in dolgé,
napolni duše z milostjo,
da te iskreno vzljubimo.

 

Naj, Jezus, tebi slava bo,
ki iz Device rojen si,
Očetu, Duhu Svetemu
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Ps 62,2–9 Hrepenenje po Bogu

 

O Bog, moj Bog, željno te iščem, *

mojo dušo žeja po tebi.

Moje telo koprni po tebi *

kakor suha in žejna zemlja po vodi.

O tebi želim premišljevati v svetišču, *

da spoznam tvojo moč in tvojo slavo.

Tvoja bližina mi je več kot življenje, *

moja usta te bodo slavila. —

 

Hvalil te bom, dokler bom živel, *

tebi v čast bom opravljal molitve.

Ti boš moja radost in sreča, *

v veselju ti bom prepeval.

Tudi pri nočnem počitku se te bom spominjal, *

v zgodnjem jutru bom premišljeval o tebi.

Ti si moje trdno zavetje, *

pri tebi sem varen in srečen. —

 

Z vso dušo se te oklepam, *

ti me držiš kot prijatelj s svojo desnico. —

Dan 3,57–88.56  Vse stvari naj hvalijo Gospoda

 

Slavite Gospoda, vsa Gospodova dela, *

hvalite in poveličujte ga na veke.

Slavite Gospoda, Gospodovi angeli, *

nebesa, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, vse vode nad nebom, *

vse Gospodove moči, slavite Gospoda.

Slavita Gospoda, sonce in luna, *

zvezde na nebu, slavite Gospoda. —

 

Slavita Gospoda, dež in rosa, *

vsi vetrovi, slavite Gospoda.

Slavita Gospoda, ogenj in vročina, *

mraz in pripeka, slavita Gospoda.

Slavita Gospoda, rosa in slana, *

mraz in zima, slavita Gospoda.

Slavita Gospoda, sneg in ledóvje, *

noči in dnevi, slavite Gospoda.

Slavita Gospoda, tema in svetloba, *

bliski in oblaki, slavite Gospoda. —

 

Naj slavi zemlja Gospoda, *

hvali in poveličuj ga na veke.

Slavite Gospoda, gore in hribi, *

vse rastline na zemlji, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, studenci, *

morja in reke, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, morske in vodne živali, *

vse ptice pod nebom, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, vse zveri in živina, *

vsi ljudje, slavite Gospoda. —

 

Naj slavi Božje ljudstvo Gospoda, *

hvali in poveličuj ga na veke.

Slavite Gospoda, Gospodovi duhovniki, *

Gospodovi služabniki, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, duhovi in duše pravičnih, *

sveti in v srcu ponižni, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, mladeniči v ognjeni peči, *

hvalíte in poveličujte ga na veke. —

 

Slavimo Očeta in Sina s Svetim Duhom, *

hvalimo in poveličujmo ga na veke.

Gospod, slavljen si na nebesni višavi, *

hvale vreden in slaven in poveličevan na veke. —

 

Na koncu tega slavospeva ne dodamo Slava Očetu. —

Ps 149 Radostno vzklikanje svetih

 

Pojte Gospodu novo pesem, *

njegova hvala naj se razlega pri svetem shodu.

Vesêli se, Božje ljudstvo, svojega stvarnika, *

Božji izvoljenci naj se radujejo svojega kralja.

Hvalijo naj ga z veselim rajanjem *

in z bobni in citrami naj mu igrajo.

Gospod namreč ljubi svoje ljudstvo *

in ponižne venča z zmago. —

 

Naj se sveti radujejo v njegovem svetišču, *

naj se veselijo v svojih domovih.

Naj iz ust donijo hvalospevi Bogu, *

rôke pa držijo ostre meče,

da izvršijo maščevanje nad krivičnimi narodi, *

kazni nad sovražnimi ljudstvi;

da v okove vklenejo njihove vladarje *

in njihove veljake v železne verige;

da izvršijo nad njimi Božjo sodbo; *

to bo v slavo vsemu njegovemu ljudstvu. —

Vzljubil jo je Gospod in v njej prebiva.
— Vzljubil jo je Gospod in v njej prebiva.

Njena slava bo večna.
— Vzljubil jo je Gospod in v njej prebiva.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Vzljubil jo je Gospod in v njej prebiva.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Bratje in sestre, počastimo našega Odrešenika, za katerega pričujejo mučenci, umorjeni zaradi Božje besede. Prosimo ga:

Tvoji mučenci so radovoljno pretrpeli smrt, da izpričajo resničnost vere,

– daj nam resnično duhovno svobodo.

Tvoji mučenci so izpoved vere zapečatili s svojo krvjo,

– daj tudi nam iskreno in stanovitno vero.

Tvoji mučenci so vzeli križ na svoje rame in hodili za teboj,

– daj tudi nam vzdržati v težavah življenja.

Tvoji mučenci so oprali svoja oblačila v Jagnjetovi krvi,

– daj nam premagati vse skušnjave počutnosti in posvetnosti.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,65–72  (IX)  Hvala Božji postavi

 

Služim ti, Gospod, in ti si mi dobro storil, *

kakor si obljubil.

Uči me razsodnosti in vednosti, *

ker zaupam v tvoje sklepe. —

 

Preden sem bil ponižan, sem blodil, *

zdaj pa spolnjujem tvojo postavo.

Dober si in rad pomagaš, *

svojih zakonov me úči. —

 

Prevzetni kujejo prevare zoper mene, *

jaz pa z vsem srcem spolnjujem tvoje zapovedi.

Njih srce je v izobilju otopelo, *

jaz pa se radujem nad tvojo postavo. —

 

Dobro je zame, da sem bil ponižan, *

da se naučim tvojih zakonov.

Ljubša mi je tvoja postava *

kakor srebrni in zlati zakladi. —

Ps 55,2–7b,9–14   Zaupanje v Boga v stiski

 

Usmili se me, Bog, sovražniki me zalezujejo, *

ves dan me napadajo in vznemirjajo.

Brez prestanka me preganjajo, *

mnogi se borijo zoper mene. —

 

Na dan te hude preizkušnje, *

moj Bog, zaupam vate.

Ne bojim se jih, saj se spominjam tvoje obljube, *

kaj mi more storiti umrljivi človek! —

 

Ves dan gojijo sovražne misli, *

vse, kar delajo, je zoper mene.

Shajajo se zoper mene in prežijo v zasedi, *

zasledujejo moje stopinje in mi strežejo po življenju. —

 

Gospod, ti poznaš moje trpljenje in veš za moje solze, *

ali ni vse to zapisano v tvoji knjigi?

 

Naj zbežijo moji sovražniki, ko te kličem, *

zagotovo vem, da si z mano.

Ne bojim se, saj se spominjam tvoje obljube, *

kaj mi more storiti človek! —

 

Zavedam se obljub, ki sem jih naredil, *

moj Bog, opravil ti bom hvalne daritve.

Ti si me rešil smrti in obvaroval propada, *

še bom živel v svetlobi tvoje navzočnosti. —

Ps 56   Jutranja molitev v trpljenju

 

Usmili se me, Bog, usmili, *

popolnoma zaupam vate. 

Pod tvoje varstvo se zatekam, *

dokler vihar ne mine.

Kličem na pomoč Boga najvišjega, *

Boga, ki mi izkazuje dobrote. —

 

Naj pošlje pomoč iz nebes in me reši, *

osramoti naj moje preganjalce.

Naj mi izkaže svojo milost *

in svojo naklonjenost.

Živim sredi ljudi, ki so kakor levi, *

najraje bi me požrli.

Njih zobje so kakor sulice in puščíce, *

kakor oster meč je njihov jezik. —

 

O Bog, pokaži se vzvišenega nad nebesa, *

na vso zemljo razširi svoje veličastvo.

 

Mojim nogam so nastavili zanko, *

v nevarnosti je moje življenje.

Na moji poti so skopali jamo, *

naj sami padejo vanjo.  —

 

Moje srce, o Bog, je pripravljeno, *

peti in igrati ti hočem.

Prebúdi se, moja duša; oglasite se, citre in harfa, *

prebuditi hočem jutranjo zarjo.

Gospod, hvalil te bom med narodi, *

prepeval in slavil med ljudstvi.

Do nebes sega tvoja dobrota, *

do oblakov tvoja zvestoba. —

 

O Bog, pokaži se vzvišenega nad nebesa, *

na vso zemljo razširi svoje veličastvo. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Devica smela Stvarnika spočeti,

roditi tebe je, ki Bog si, Sveti,
pomagaj zdaj hvaležno nam zapeti
devici – mučenki.

 

Dosegla je svetnica dvojno zmago,
življenje ti je posvetila svoje drago,
krvi prelila zate zadnjo srago,
premagala svet je.

 

Junaško je prenesla bolečine
v zavesti, da trpljenje kmalu mine,
zato dosegla večne je višine
in Božje življenje.

 

Na nje priprošnjo nam odpusti grehe,
v slabosti daj moči nam in utehe,
da čisti bomo peli ti na veke
vso hvalo in slavo. Amen.

Ps 114 Zahvala

 

Ljubim Gospoda, ker me je uslišal, *

ko sem ga prosil.

Gospod se je sklonil k meni, *

kadarkoli sem ga klical. —

 

Zgrabile so me smrtne stiske, *

zašel sem v hude težave in nadloge.

Tedaj sem klical Gospoda: *

»Gospod, reši mi življenje.« —

 

Gospod je dober in pravičen, *

naš Bog je usmiljen.

Gospod varuje nebogljene, *

bil sem v nesreči in me je rešil. —

 

Umiri se, moja duša, *

Gospod je bil zame dober.

Otel mi je življenje pred smrtjo, *

obrisal solze in me obvaroval pred padcem.

Še bom živel na zemlji *

in bival v Božji bližini. —

Ps 115 Zahvala v svetišču

 

Zaupal sem v Gospoda, *

ko sem bil v največji stiski,

tudi ko sem rekel v svojem strahu: *

»Vsak človek me lahko prevara.«  —

 

Kaj naj povrnem Gospodu *

za vse dobro, kar mi je storil?

Dvignil bom zveličavni kelih *

in slavil Gospoda. —

 

Spolnil bom svoje obljube Gospodu *

pred vsem njegovim ljudstvom.

V Gospodovih očeh je dragocena *

smrt njegovih svetih. —

 

Gospod, hočem ti zvesto služiti, *

vedno ostati v tvoji službi.

Rešil si me, zato te bom hvalil, *

daroval ti bom hvalno daritev. —

 

Spolnil bom svoje obljube Gospodu *

pred vsem njegovim ljudstvom,

v dvorih Gospodove hiše, *

v njegovem svetem mestu. —

Raz 4,11;5,9.10.12  Pesem odrešenih

 

Gospod, naš Bog, zares si vreden, *

da prejmeš moč in čast in slavo.

Ti si vse ustvaril, *

po tvoji volji je bivalo in bilo ustvarjeno. —

 

Vreden si, Gospod, da vzameš knjigo *

in odpreš njene pečate.

Žrtvovan si bil in nas s svojo krvjo Bogu odkupil *

iz vsakega rodu in jezika in naroda in ljudstva.

Napravil si nas za kraljestvo in duhovnike našemu Bogu, *

kraljevali bomo na zemlji. —

 

Vredno je Jagnje, ki je bilo umorjeno, *

da prejme moč in modrost in božanstvo.

Njemu čast in vsemogočnost, *

njemu slava in hvala. —

Gospod jo je izvolil, izmed mnogih jo je izbral.
— Gospod jo je izvolil, izmed mnogih jo je izbral.

Vzel jo je k sebi v nebesa.
— Gospod jo je izvolil, izmed mnogih jo je izbral.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Gospod jo je izvolil, izmed mnogih jo je izbral.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Ob tej uri je Jezus, kralj mučencev, daroval svoje življenje pri zadnji večerji in v krvavi daritvi na križu. Zahvaljujmo se mu in recimo:

Gospod, slavimo te, ker si nas ljubil do zadnjega diha, naš rešitelj, vir in zgled slehernega mučeništva.

Vse spokorjene grešnike si nagradil z večnim življenjem.

Naročil si, naj darujemo sveto kri nove in večne zaveze, prelito v odpuščanje grehov.

Po tvoji milosti smo danes mogli vztrajati v veri.

Mnoge brate in sestre si tudi danes pridružil svoji smrti.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

Ps 15   Slavospev Bogu posvečenih

 

Odpev  V zaupanju v Boga bom varno počival.

Varuj me, Gospod, k tebi se zatekam, *

ti si moj Bog, zame sreče ni brez tebe. —

 

Zelo spoštujem tebi zveste *

in cenim poštene na zemlji.

Tisti, ki hodijo za tujimi bogovi, *

si sami množijo bolečine.

Ne bom daroval krivim bogovom, *

ne omadeževal z njihovimi imeni svojih ustnic. —

 

Gospod, ti si moj delež in moje veselje, *

ti vodiš mojo usodo.

Ako imam tebe, sem srečnejši in bogatejši *

kakor tisti, ki so mu odmerili najlepše posestvo.

Slavim te, Gospod, za to spoznanje, *

še ponoči me vest opominja k ljubezni do tebe.

Gospod, tebe imam vedno v svojih mislih, *

dokler boš ti ob meni, ne bom omahnil.

Zato se veseli moje srce in raduje moja duša, *

a tudi moje telo bo počivalo varno. —

 

Moje življenje se ne bo končalo v grobu, *

svojemu služabniku ne boš dal strohneti.

Pokazal mi boš pot življenja, polnost veselja pri sebi, *

večne radosti na svoji desnici. —

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev  V zaupanju v Boga bom varno počival.

 

Kratko berilo (1 Tes 5,23)

Sam Bog miru naj vas popolnoma posveti ter ohrani v popolnosti vašega duha, vašo dušo in vaše telo brez graje ob prihodu našega Gospoda Jezusa Kristusa.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Gospod, naš Bog, utrujeni smo od dela današnjega dneva. Okrepčaj nas z mirnim spanjem, da se bomo s tvojo pomočjo spočili in ti služili s telesom in dušo.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikdar ni bilo slišati, da bi ti koga zapustila, ki je pod tvoje varstvo pribežal, tebe pomoči prosil in se tvoji prošnji priporočal. S tem zaupanjem hitim k tebi, o devic Devica in Mati.

K tebi pridem in pred teboj zdihujoč grešnik stojim. Nikar ne zavrzi, o Mati Besede, mojih besed, temveč milostno me poslušaj in usliši. Amen