Brevir za 20. september 2023

Mučencev zmagoslavni Kralj
in slava svojih zvestih prič,
v nebesa vodiš blažene,
ki zemeljsko zavrgli so.

 

Poslušaj, kar te prosimo:
odpusti, kar grešili smo,
da čistih src obhajamo
mučencev zmago blaženo.

 

V trpečih sam si zmagoval,
spokornim odpuščanje dal,
zato še v nas premagaj greh,
odpusti nam slabosti vse.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 102 Hvalnica Gospodovemu usmiljenju

Z dušo in telesom naj hvalim Gospoda, *

njegovo sveto ime naj slavi vse moje bitje.

Iz vsega srca bi ga rad hvalil, *

in nobene njegovih dobrot ne pozabil. —

 

On odpušča vse moje krivde, *

ozdravlja vse moje slabosti.

Rešuje moje življenje smrti, *

venča me z milostjo in usmiljenjem.

Z dobrotami nasičuje moje življenje *

in mladost se mi obnavlja kakor orlu. —

 

Gospodova dela so pravična, *

vsem zatiranim vrača pravico.

Pokazal je Mojzesu svoja pota, *

Izraelovim sinovom svoja dela. —

Gospod je milostljiv in usmiljen, *

potrpežljiv in zelo milosrčen.

Ne spominja se več naših grehov, *

njegova nevolja ne traja dolgo.

Ne ravna z nami po naših grehih, *

ne vrača nam po naših krivdah. —

 

Kakor se nebo visoko boči nad zemljo, *

tako njegova ljubezen objema vse, ki ga spoštujejo.

Kakor je sončni vzhod daleč od zahoda, *

odriva od nas naše pregrehe.

Kakor je oče usmiljen z otroki, *

tako se Gospod usmili tistih, ki ga častijo. —

 

Dobro ve, kakšni smo, saj nas je ustvaril, *

spominja se, da smo iz zemlje.

Človekovi dnevi so kakor trava, *

razcveti se kakor roža na polju.

Komaj veter vanjo zaveje, že ji cvetje odpade, *

kmalu se nihče več ne spominja, kje je cvetela. —

– Gospod, naj doumem smisel tvojih zapovedi
– in premišljujem tvoja čudovita dela.

 

Tedaj je Gospodovo veličastvo odšlo s tempeljskega praga in se ustavilo nad kerubi. Kerubi so razpeli svoje peruti in se dvignili pred mojimi očmi od zemlje; pri njihovem odhodu so bila tudi kolesa hkrati z njimi. Ustavili so se ob vhodu vzhodnih vrat Gospodovega templja, in veličastvo Izraelovega Boga je bilo zgoraj nad njimi.

To je bilo isto živo bitje, ki sem ga videl pod Izraelovim Bogom ob reki Kobaru; spoznal sem, da so bili kerubi. Štiri obraze in štiri peruti je vsak imel; nekaj, kar je bilo podobno človeškim rokam, je bilo pod njihovimi perutmi. O podobi njihovih obrazov lahko rečem, da so bili isti obrazi, ki sem jih videl ob reki Kobaru; šli so vsak naravnost pred seboj.

Gospodova beseda mi je prišla takole: »Sin človekov, tvoji bratje, tvoji rojaki, tvoji sopregnanci in vsa hiša Izraelova, so tisti, o katerih pravijo jeruzalemski prebivalci: ,Oddaljili so se od Gospoda, nam je dežela dana v posest.' Zato reci: Tako govori vsemogočni Gospod: ,Da, odpravil sem jih daleč med narode in jih razkropil po deželah ter sem jim le malo časa predmet svetega češčenja v deželah, kamor so prišli.' Zato reci: Tako govori vsemogočni Gospod: ,Zbral vas bom izmed ljudstev in vas združil iz dežel, kamor ste se razkropili, in vam bom zopet dal deželo Izraelovo.' Ko bodo prišli tja, bodo odstranili iz nje vse njene ostude in vse njene gnusobe. Dam jim drugo srce in novega duha v njih notranjost; odstranim kamnito srce iz njih telesa in jim dam meseno srce, da se bodo ravnali po mojih zakonih in spolnjevali moje odloke ter jih izvrševali. Oni bodo moje ljudstvo in jaz bom njihov Bog. Tem pa, katerih srce teka za njih ostudami in njih gnusobami, povrnem njih ravnanje na njihovo glavo,« govori vsemogočni Gospod.

Tedaj so kerubi razpeli svoje peruti in kolesa so se vrtela hkrati z njimi. Zgoraj nad njimi je prestolovalo veličastvo Izraelovega Boga. In dvignilo se je Gospodovo veličastvo iznad srede mesta in se ustavilo na gori, ki je vzhodno od mesta.

Mene pa je dvignil duh in me privedel, v videnju, z božjim duhom, nazaj v Kaldejo k pregnancem. Potem je videnje, ki sem ga imel, izginilo izpred mene. Povedal sem pregnancem vse Gospodove besede, ki mi jih je razodel.

SPEV (Ezek 10, 4.18; Mt 23, 37.38)

Gospodovo veličastvo se je dvignilo proti tempeljskemu pragu. Tempelj se je napolnil z oblakom in dvor je bil poln sijaja Gospodovega veličastva. * Potem je Gospod zapustil tempelj.

Jeruzalem, kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke, pa niste hoteli! Glejte, vaša hiša bo prazna. * Potem je Gospod zapustil tempelj.

 

Predragi bratje in prijatelji, premislite, dobro premislite: Bog je ob začetku časov uredil nebo in zemljo in sploh vse. Pomislimo torej, zakaj neki in s kakšnim namenom je edino človeka ustvaril po svoji podobi in liku.
Če na tem svetu, ki je poln nevarnosti in bede, ne bi priznali Gospoda za svojega Stvarnika, nam ne bi nič koristilo, da smo se rodili, in nič, da še živimo. Čeprav smo prišli na ta svet po Božji milosti in prav tako po Božji milosti prejeli krst in vstopili v Cerkev ter postali Gospodovi učenci, ki nosimo čudovito ime, čemu bi koristilo to ime, če ga ne izpričamo v resnici? Povsem brez smisla in pomena bi bil naš prihod na svet in vstop v Cerkev, še več, to bi pomenilo, da zametamo Gospoda in njegovo milost. Bolje bi bilo, ko bi se sploh ne rodili, kot pa da bi prejeli Gospodovo milost in grešili proti njemu.

Pomislite na poljedelca, ki seje po polju: ob pravem času preorje zemljo, potem jo pognoji in se ne meni za napor pod vročim soncem, potem pa vanjo meče dragoceno seme. Ko pride čas žetve in stojijo nabrekli klasi, njegovo srce pozabi na napore in znoj ter se veseli in poskakuje polno radosti. Če pa so klasi prazni in ni drugega kot slama in pleve, misli poljedelec na napore in znoj; kolikor bolj se je naprezal na polju, toliko bolj ga potem pušča vnemar.
Podobno ima Gospod vso zemljo za svoje polje, nas, ljudi, za riž, milost za gnoj in nas z učlovečenjem ter odrešenjem namaka s svojo krvjo, da bi rasli in mogli dospeti do zrelosti. Ko bo na sodni dan prišel čas žetve, se bo tisti, ki bo po milosti zrel, veselil nebeškega kraljestva kot Božji posinovljenec; kdor pa ne bo zrel, bo postal sovražnik, čeprav je že bil Božji posinovljenec, in bo po svojih zaslugah večno kaznovan.
Predragi bratje, vedite: Ko je naš Gospod Jezus prišel na svet, je sam prestal neštevilne bolečine in z lastnim trpljenjem utemeljil Cerkev ter ji s trpljenjem vernih daje rast. Naj jo posvetne sile še tako tlačijo in ji nasprotujejo, nikoli je ne bodo mogle premagati. Po Gospodovem vnebohodu od apostolskih časov pa do današnjih dni raste povsod sveta Cerkev sredi stisk.

Zdaj že petdeset ali šestdeset let, odkar je sveta Cerkev prišla v našo Korejo, verniki vedno znova prestajajo preganjanja. Tudi dandanes besní preganjanje, tako da smo mnogi prijatelji v isti veri, med njimi tudi jaz, zaprti v ječi, vi pa ostajate sredi stiske. Ker smo postali eno telo, kako nas to ne bi žalostilo v globini srca? Kako ne bi s človeškim čutenjem izkusili bolečine ob ločitvi?

In vendar, kot pravi Sveto pismo, Bog skrbi tudi za najmanjši las na glavi in zanj skrbi v svoji vsevednosti. Kako naj bi torej tolikšno preganjanje razumeli drugače kot Gospodov ukaz ali njegovo nagrado ali slednjič njegovo kazen?
Sledite torej Božji volji, z vsem srcem se bojujte za nebeškega vojskovodja Jezusa in premagajte hudobca tega sveta, ki ga je Kristus že premagal.

Prosim vas: ne zanemarite bratske ljubezni, ampak drug drugemu pomagajte in vztrajajte, dokler se nas Gospod ne usmili in ne odvzame stiske.

Tukaj nas je dvajset in se po Božji milosti imajo vsi dobro. Če bo kdo umorjen, vas prosim, da poskrbite za njegovo družino. Še veliko bi vam rad povedal, a kako bi to mogel izraziti s svinčnikom in papirjem? Končujem s pismom. Ker se bližamo boju, vas prosim, da zvesto hodite, da se bomo, ko vstopimo v nebesa, drug drugemu zahvalili. Pošiljam vam poljub svoje ljubezni.

SPEV
To so mučenci, ki so pričali za Kristusa; niso se bali groženj, ko so hvalili Gospoda. * Kri mučencev je seme kristjanov.

Imeli so jih za neznane, a so bili spoznani; za umirajoče, pa glejte, živijo; kakor bi nič ne imeli, pa imajo vse. * Kri mučencev je seme kristjanov.

Sklepna prošnja
Molimo. O Bog, stvarnik in zveličanje vseh ljudi, v Koreji si v katoliško vero čudovito poklical izbrano ljudstvo, ki je raslo ob junaškem pričevanju svetih mučencev Andreja, Pavla in njunih tovarišev. Na njihovo priprošnjo nam nakloni, da bomo ob takih zgledih do smrti vztrajno izpolnjevali tvoje zapovedi.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Zapojmo, bratje, radostno
mučencem v čast zdaj hvalnico,
saj s Kristusovo milostjo
premagali so vsako zlo.

 

Nič niso bali se sveta,
nosili muke so voljnó,
jim smrt bila je bližnjica
do sreče, ki jo našli so.

 

Kdor veruje iz dna srca
in poln je upanja v Boga,
nad vse pa ljubi Kristusa,
premagal kneza bo pekla.

 

Podeli nam, Odrešenik,
da bi mučencem tudi mi
se v večnosti pridružili,
molili te brez konca dni.

 

V mučencih Oče se slavi,
nesmrtni Kristus se časti
in zmago Sveti Duh deli
v nebeško polnost radosti. Amen.

Ps 107 Hvalnica Bogu in klic na pomoč

 

Moje srce je pripravljeno, zares pripravljeno, *

pel bom in igral svojemu Bogu.

Oglasita se harfa in citre, *

zbudimo jutranjo zarjo! —

 

Hvalil te bom, Gospod, med ljudstvi, *

igral ti bom med narodi.

Večja kot nebo je tvoja ljubezen, *

tvoja zvestoba presega oblake.

Vzvišen si, Gospod, nad nebesa, *

vsa zemlja je polna tvoje slave.

Usliši nas in s svojo močjo pomagaj, *

da bodo rešeni vsi, ki jih ljubiš. —

 

Bog govori iz svojega svetišča: *

»Slavil bom zmago, osvojil vse dežele.

Moje ljudstvo mi je krona, *

moji izvoljenci so moje žezlo.

Vsi narodi mi bodo služili, *

pridobim si vsa ljudstva.« —

 

Kdo nas popelje v njihova mesta, *

kdo nas povede v njihove trdnjave?

Mar ne ti, o Bog, ki si nas zavrgel, *

ker smo zaupali sami vase?

Daj nam pomoč zoper sovražnike, *

zakaj ničeva je človeška podpora.

Z Bogom bomo delali čudeže, *

ne bodo nam škodovali naši sovražniki. —

Iz 61,10–62,5 Prerok se veseli nad novim Jeruzalemom

 

Močno se veselim v Gospodu, *

moja duša se raduje v mojem Bogu.

Odel me je z oblačilom zveličanja, *

ogrnil me s plaščem pravičnosti.

Kakor ženina me je ovenčal, *

okrasil kakor nevesto.

Kakor zemlja daje rast zeliščem in vrt semenom, *

tako daje Bog, da raste pravičnost in slava med narodi. —

 

Ne bom nehal prositi in moliti *

za Božje ljudstvo in sveto mesto,

dokler ne zasije pravica kakor jutranja zarja *

in ne zagori odrešitev kakor plamenica. —

 

Tedaj bodo narodi videli tvojo pravičnost, *

vsi kralji tvoje veličastvo.

Klicali te bodo z novim imenom, *

ki ga bo Gospod določil.

Kot veličastna krona boš pred Gospodom, *

kot kraljevski okras pred svojim Bogom. —

 

Ne bodo te več imenovali »Zapuščena«, *

tvoje dežele ne bodo več klicali »Osamljena«.

Imenovali te bodo »Moja radost« *

in tvojo deželo »Poročena«.

Gospod te je spet vzljubil *

in bo s teboj prebival. —

 

Živel bo s teboj kakor ženin z nevesto, *

kakor svojo posest te bo varoval.

Kakor se ženin veseli neveste, *

tako se bo tvoj Bog veselil tebe. —

Ps 145 Zaupanje v Boga prinaša srečo

 

Hvali, moja duša Gospoda! *

Slavil bom Gospoda vse svoje življenje.

Prepeval bom svojemu Bogu, *

vse dokler bom živel. —

 

Ne zanašajte se na zemeljske veljake, *

na ljudi, ker pri njih ni rešitve.

Ko izdihnejo, se povrnejo v zemljo, *

tisti dan propadejo vsi njih načrti. —

 

Blagor mu, komur pomaga Bog naših očetov, *

blagor mu, ki v Gospoda zaupa.

Bog je ustvaril nebo in zemljo, *

morje in vse, kar v njem prebiva.

Bog je zvest na veke, *

zatiranim vrača pravico. —

 

Gospod daje kruha lačnim, *

Gospod osvobaja jetnike.

Gospod odpira oči slepim, *

Gospod dviga potrte.

Gospod varuje tujce, *

Gospod podpira sirote in vdove.

Gospod ljubi pravične, *

hudobnim razdira naklepe. —

 

Gospod bo kraljeval na veke: *

tvoj Bog bo od roda do roda. —

Kratko berilo  (2 Kor 1,3–5)
Hvaljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, Oče usmiljenja in Bog vse tolažbe, ki nas tolaži v vsaki naši nadlogi, da moremo tudi mi tolažiti nje, ki so v katerikoli nadlogi, s tolažbo, s katero nas same Bog tolaži. Zakaj kakor je Kristusovo trpljenje v nas obilno, tako je po Kristusu obilna tudi naša tolažba.

Pravični živijo na veke.
— Pravični živijo na veke.

Gospod je njih plačilo.
— Pravični živijo na veke.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Pravični živijo na veke.

Odpev k Hvaljen Blagor njim, ki so zaradi pravice preganjani, zakaj njih je nebeško kraljestvo.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Bratje in sestre, počastimo svojega Odrešenika, za katerega pričujejo mučenci, umorjeni zaradi Božje besede. Prosimo ga:

Tvoji mučenci so radovoljno pretrpeli smrt, da izpričajo resničnost vere,

– daj nam resnično duhovno svobodo.

Tvoji mučenci so izpoved vere zapečatili s svojo krvjo,

– daj tudi nam iskreno in stanovitno vero.

Tvoji mučenci so vzeli križ na svoje rame in hodili za teboj,

– daj tudi nam vzdržati v težavah življenja.

Tvoji mučenci so oprali svoja oblačila v Jagnjetovi krvi,

– daj nam premagati vse skušnjave počutnosti in posvetnosti.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
O Bog, stvarnik in zveličanje vseh ljudi, v Koreji si v katoliško vero čudovito poklical izbrano ljudstvo, ki je raslo ob junaškem pričevanju svetih mučencev Andreja, Pavla in njunih tovarišev. Na njihovo priprošnjo nam nakloni, da bomo ob takih zgledih do smrti vztrajno izpolnjevali tvoje zapovedi.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,145–152  (XIX)   Hvala Božji postavi

 

Gospod, iz vsega srca te prosim: *

usliši me, tvoje zakone hočem spolnjevati.

Reši me, ko te kličem, *

naj ne pozabim tvoje postave. —

 

Pred jutranjim svitom prihajam in prosim, *

zaupam v tvoje obljube.

Vso noč ne zatisnem očesa, *

ker premišljujem tvoje besede. —

 

Gospod, poslušaj me, saj si dober, *

poživi me in mi pomagaj.

Bližajo se mi krivični preganjalci, *

daleč so od tvoje postave. —

 

Gospod, ti si pri meni, *

zvest si v svojih sklepih.

Že davno sem spoznal iz tvojih odločitev, *

da je tvoja postava nespremenljiva in trdna na veke. —

Ps 93   Gospod dobro plačuje in hudo kaznuje

O Bog, ki hudo kaznuješ, *

svojo moč zdaj pokaži.

Vstani, ki sodiš zemljo, *

povrni prevzetnim, kakor zaslužijo.

Gospod, kaj delajo grešniki, *

doklej se bodo ponašali?

Doklej bodo hudobni predrzno govorili *

in se bahali s svojimi uspehi? —

 

Gospod, tvoje ljudstvo teptajo, *

tvoje služabnike stiskajo.

Vdove in tujce morijo, *

pobijajo sirote.

Pa pravijo: »Gospod ne vidi, *

Bog nas niti ne opazi.« —

 

O neumno ljudstvo, ali ne boš spoznalo; *

nespametni, kdaj boste razumeli?

On, ki je napravil uho, naj bi ne slišal, *

on, ki je naredil oko, naj bi ne videl?

Kako naj ne kaznuje on, ki vzgaja narode *

on, ki uči ljudi modrosti?

Gospod pozna človekove misli; *

dobro ve, da so prazne. —

Gospod, blagor človeku, ki ga ti vzgajaš *

in poučuješ v svoji postavi.

V hudih dneh bo mirno počival, *

medtem ko se grešniku koplje jama.

Gospod ne zavrže svojega ljudstva, *

ne zapusti svojih služabnikov.

Sodbe bodo spet pravične *

in vsi pošteni se jih bodo držali. —

 

Kdo mi pride na pomoč zoper hudodelce, *

kdo mi pomaga zoper krivičnike?

Da mi ni Gospod pomagal, *

bi bilo že skoraj konec mojega življenja.

Ko mislim, da moja noga omahuje, *

me tvoja milost, Gospod, podpira.

Ko se mi v srcu skrbi množijo, *

me razveseljuje tvoja tolažba. —

 

Mar soglašaš s krivično sodbo, *

ki odobrava hudobijo v imenu pravice?

Ogrožajo življenje pravičnega, *

nedolžnega krivično obsojajo.

Toda Gospod me trdno brani, *

Bog je moje zavetje, vanj zaupam.

Krivične bo ugonobila njih krivica, *

njih lastna zloba jih bo uničila.

Končno bo Gospod, naš Bog, uničil *

hudobijo in krivico. —

Pesem
Naj spev se svetnikom na čast oglasi,
iz del se nagrada jim večna deli,
dosegli zares so velike stvari,
najboljši so izmed ljudi.

 

Čeprav jih preziral je svet omejen,
pomenijo cvet njegov dragocen,
saj vse so pustili(-e) in šli(-e) za teboj,
o Kristus, v blaženo nebo.

 

Za tebe prenesli(-e) so muke voljnó,
nihče godrnjal ni ne tožil za to,
srce potrpljenja je polno bilo,
težil ga ni greh in ne zlo.

 

Kateri naj jezik opiše radóst,
ki svojim učencem(-kam) pripravlja jo Bog?
Žareče spremenil jim kaplje krvi
je v venec slave in časti.

 

Usliši, o Sveta Trojica, naš glas:
odpusti nam grehe in reši nas zla,
podeli nam mir, da častí brez skrbi
človeštvo do konca te dni. Amen.

Ps 138,1–18.23.24   Bog vse vidi in vse ve

Gospod, v dno duše gledaš in me poznaš do kraja, *

vidiš, naj sedim ali vstanem.

Od daleč že poznaš vse moje misli, *

naj ležim ali hodim.

Beseda mi še ni prišla na jezik, *

a tebi je že vse znano.

Od vseh strani me obdajaš, *

ne morem iz tvoje roke.

Prečudovita je zame tvoja vsevednost, *

previsoka je, da bi jo razumel. —

 

Kako naj se izmaknem tvoji moči, *

kam naj ubežim pred tvojim obličjem?

Če bi se povzpel v nebesa, si ondi, *

če stopim v podzemlje, spet najdem tebe.

Če bi me ponesle peruti jutranje zarje, *

bi me tja vodila tvoja roka.

Če bi prebival na koncu morja, *

bi me tam držala tvoja desnica.

Če bi rekel: »Vsaj tema me bo zakrila,« *

tudi ta tema ne bo temna.

In če me bo noč obdala namesto dneva, *

bo ta noč kot dan svetila. —

Gospod, ti si me vsega ustvaril, *

oblikoval si me v telesu moje matere.

Hvalim te, ker sem tako čudovito ustvarjen, *

ker so tvoja dela čudovita. —

 

Do dna me poznaš in ni ti bilo skrito, *

ko sem nastajal nevidno kakor v globinah zemlje.

Tvoje oči so videle moja dejanja *

in vsa si vpisal v knjigo življenja.

Vse moje dneve si že določil, *

še preden se je začenjal prvi.

O Bog, kako nedoumljiva je vsaka tvoja misel, *

še težje umljive so vse skupaj.

Če bi jih štel, jih je več kot peska, *

če bi jih preštel, te še vedno ne bi razumel. —

 

Preišči me, o Bog, preglej srce in vso notranjost, *

preizkusi me, spoznaj vse moje misli.

Glej, ali morda hodim po slabi poti; *

vodi me po pravi poti življenja. —

Kol 1,12–20   Kristus je prvorojenec

 

Z veseljem se zahvaljujmo Bogu Očetu, *

usposobil nas je za dediščino svetih v svetlobi.

Iz oblasti teme nas je rešil *

in prestavil v kraljestvo svojega preljubega Sina.

V njem imamo odrešenje po njegovi krvi, *

v njem odpuščanje grehov. —

 

On je podoba nevidnega Boga Očeta, *

prvorojenec vsega stvarstva.

V njem je bilo vse ustvarjeno, *

vidne in nevidne stvari v nebesih in na zemlji.

Po njem in zanj je bilo vse ustvarjeno, *

on je pred vsem in vse v njem obstaja. —

 

On je glava telesu, Cerkvi, *

on je začetek.

Prvorojenec je vstalih od mrtvih, *

da med vsemi zavzame prvo mesto. —

 

Oče je sklenil, naj v njem prebiva vsa polnost, *

da se uresniči mir s krvjo njegovega križa.

Tako naj po njem doseže spravo, *

kar je na zemlji in kar je v nebesih. —

Kratko berilo  (1 Pt 4,13–14)
Preljubi, kolikor s Kristusom trpite, se veselite, da se boste tudi v razodetju njegovega veličastva veselili in radovali. Ako vas zasramujejo zaradi Kristusovega imena, blagor vam; zakaj Duh slave in moči, Duh Božji, počiva nad vami.

Odpev k Moja duša V nebesih se radujejo sveti, ki so hodili po Kristusovih stopinjah; iz ljubezni do njega so prelili svojo kri, zato bodo s Kristusom kraljevali na veke.

Odpev k Moja duša V nebesih se radujejo sveti, ki so hodili po Kristusovih stopinjah; iz ljubezni do njega so prelili svojo kri, zato bodo s Kristusom kraljevali na veke.

Ob tej uri je Kralj mučencev daroval svoje življenje pri zadnji večerji in v krvavi daritvi na križu. Zahvaljujmo se mu in recimo:

Gospod, slavimo te, ker si nas ljubil do zadnjega diha, naš rešitelj, vir in zgled slehernega mučeništva.

Vse spokorjene grešnike si nagradil z večnim življenjem.

Naročil si, naj darujemo sveto kri nove in večne zaveze, prelito v odpuščanje grehov.

Po tvoji milosti smo danes mogli vztrajati v veri.

Mnoge brate in sestre si tudi danes pridružil svoji smrti.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
O Bog, stvarnik in zveličanje vseh ljudi, v Koreji si v katoliško vero čudovito poklical izbrano ljudstvo, ki je raslo ob junaškem pričevanju svetih mučencev Andreja, Pavla in njunih tovarišev. Na njihovo priprošnjo nam nakloni, da bomo ob takih zgledih do smrti vztrajno izpolnjevali tvoje zapovedi.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.