Brevir za 20. september 2022

Gospod, odpri moje ustnice,

Pridite, prepevajmo Gospodu, *

vzklikajmo Bogu, svojemu zveličarju.

Stopimo mu naproti s hvalnim petjem, *

z veselimi spevi ga hvalimo.

Gospod je Bog, edini in najvišji, *

veliki vladar nad vsemi vladarji.

V njegovi roki so globine zemlje, *

višine gorá so njegove.

Njegovo je morje, on ga je naredil, *

njegova je zemlja, on jo je ustvaril.

Pridite, poklonimo se Gospodu, *

v ponižnosti molimo njega, ki nas je ustvaril.

On je naš Bog, mi njegovo ljudstvo, *

on nas živi in vodi kot svoje ovce.

O da bi danes poslušali njegove besede: *

»Ne zakrknite svojih src kakor nekoč v puščavi.

Tam so me vaši očetje skušali in izzivali, *

čeprav so videli moja dela.

Štirideset let sem jih prenašal, *

to nezvesto ljudstvo, ki se ne drži mojih potov.

Potem sem v svoji nevolji prisegel: *

Ne bodo videli obljubljene dežele.«

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Mučencev zmagoslavni Kralj
in slava svojih zvestih prič,
v nebesa vodiš blažene,
ki zemeljsko zavrgli so.

 

Poslušaj, kar te prosimo:
odpusti, kar grešili smo,
da čistih src obhajamo
mučencev zmago blaženo.

 

V trpečih sam si zmagoval,
spokornim odpuščanje dal,
zato še v nas premagaj greh,
odpusti nam slabosti vse.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 9 B Prošnja za pomoč zoper skrite sovražnike

Gospod, zakaj stojiš od daleč *

in se skrivaš ob časih stiske?

Hudobnež se prevzetno napihuje; *

zalezuje reveža z zvijačami, ki si jih izmišlja.

Grešnik se bahavo razkazuje s svojim poželenjem, *

grabežljivec sam sebe hvali.

V napuhu grešnik zaničuje Gospoda *

in ga izziva v svoji predrznosti.

»Saj ni Boga, kdo naj me kaznuje?« *

Takšno je vse njegovo mišljenje.

Njegova pota so kar naprej srečna, *

za Božjo sodbo se nič ne meni.

Norčuje se iz vseh, ki mu ugovarjajo, *

in sam pri sebi modruje:

»Nihče me ne bo premaknil, *

še v svojih potomcih ne bom nesrečen.« —

 

Njegova usta so polna kletve, goljufije in zvijače, *

njegov jezik je zloben in hudoben.

Za hišo preži v zasedi, *

da bi nedolžnega ubil na skrivnem.

Svoje oči obrača na slabotnega, *

zalezuje ga kot lev iz skrivališča.

Iz zasede napade ubogega siromaka, *

ga zgrabi in potegne v svojo mrežo.

Plane in se vrže na reveže, *

ki padejo v njegove roke.

V svojem srcu meni: »Bog se nič ne briga, *

obrnil se je proč, ničesar ne vidi.« —

Vstani, Gospod Bog, vzdigni svojo roko, *

nikar ne pozabljaj nesrečnih.

Zakaj se hudodelec Bogu posmehuje? *

Zakaj govori: »Kaj Boga to briga!«

Ti vendar vidiš vso človeško bedo in žalost, *

vse rad sprejemaš v svoje naročje.

Tebi se izroča ubožec, *

ti si pomočnik siroti.

Zlomi moč brezvestnih in hudobnih, *

uniči hudobijo, da brez sledu izgine. —

 

Gospod kraljuje na vekov veke, *

nima nasprotnikov v svoji deželi.

Gospod, izpolnil si hrepenenje ubogih, *

okrepil njih srce in jim milostno prisluhnil.

Varuj pravico stiskanim in sirotam, *

naj jih nihče več ne strahuje. —

Ps 11   Prošnja zoper nadute jezike

 

Reši me, Gospod, saj ni več poštenih, *

med ljudmi je vedno manj zvestobe.

Vsak govori lažnivo s svojim bližnjim, *

s hinavskimi usti in zvijačnim srcem. —

 

Gospod naj iztrebi vse lažnivce *

in vse bahaške jezike.

Pravijo: »Mi znamo govoriti, pomaga nam zgovornost. *

Kdo nam more ukazovati?« —

 

Gospod pa pravi: »Zaradi stiske ponižnih in vzdihov ubogih *

bom vstal in rešil vse teptane.«

Gospodove besede so resnične in iskrene, *

kakor srebro, očiščeno zemlje, prečiščeno sedemkrat. —

 

Naj se hudobni še tako šopirijo, *

naj se dvigajo vsi najslabši med ljudstvom,

ti, Gospod, nas boš rešil; *

ti nas boš varoval tega rodú na veke. —

– Gospod varuje ponižne, ko jih obsojajo,
– in krotkim kaže svoja pota.

 

Gospodova beseda mi je prišla takole: Sin človekov, ko je Izraelova hiša še prebivala v svoji deželi, so jo oskrunjali s svojim ravnanjem in s svojimi deli; kakor nečist krvotok je bilo njih ravnanje pred menoj. Tedaj sem izlil svoj srd nadnje zaradi krvi, ki so jo prelili v deželi, in zaredi njihovih malikov, s katerimi so jo oskrunili. Razkropil sem jih med narode in razpršeni so bili po deželah; po njihovem ravnanju in po njih delih sem jih sodil. Tako so prišli k narodom. Kamor so prišli, so oskrunili moje sveto ime, ker se je o njih reklo: »To je Gospodovo ljudstvo, in vendar so morali oditi iz njegove dežele.« Tedaj mi je bilo žal zaradi mojega svetega imena, ki so ga, hiša Izraelova, oskrunili pri narodih, kamor so prišli.

Zato reci Izraelovi hiši: Tako govori vsemogočni Gospod: Ne storim tega zaradi vas, Izraelova hiša, temveč zaradi svojega svetega imena, ki ste ga oskrunili pri narodih, kamor ste prišli. Svoje veliko ime, ki je bilo oskrunjeno pri narodih, ki ste ga oskrunili sredi njih, storim zopet sveto. Tedaj spoznajo narodi, da sem jaz Gospod, govori vsemogočni Gospod, ko se med vami izkažem svetega pred njimi.

Vzamem vas izmed narodov in vas zberem iz vseh dežel ter vas nazaj pripeljem v vašo deželo. Pokropim vas s čisto vodo, da boste čisti; vseh vaših nečistosti in vseh vaših malikov vas očistim. Dam vam novo srce, novega duha vam vlijem v vašo notranjost; odstranim kamnito srce iz vašega telesa in vam dam meseno srce. Svojega duha vam vdihnem v vašo notranjost in storim, da se boste ravnali po mojih zakonih, se držali mojih odlokov in jih spolnjevali. Prebivali boste v deželi, ki sem jo dal vašim očetom, ter boste moje ljudstvo in jaz bom vaš Bog.

Osvobodim vas vseh vaših nečistosti. In pokličem žito in ga pomnožim in lakote ne pošljem več nad vas. Pomnožim sadove dreves in pridelke polja, da ne boste več v posmeh zaradi lakote med narodi. Tedaj se spomnite svojega hudobnega ravnanja in svojih del, ki niso bila dobra; sami sebi se boste studili zaradi svojih krivd in svojih gnusob. Ne storim tega zaradi vas, govori vsemogočni Gospod, to vam bodi znano! Sramujte se in zardevajte zaradi svojega ravnanja, hiša Izraelova!

Tako govori vsemogočni Gospod: Na dan, ko vas očistim vseh vaših krivd, zopet naselim mesta in se na novo pozidajo ruševine. Opustošena dežela, ki je bila prej puščava pred očmi slehernega, ki je šel mimo, bo zopet obdelana. Reklo se bo: »Ta dežela, ki je bila opustošena, je postala kakor edenski vrt, in razrušena, opustošena in razdejana mesta so zopet utrjena in naseljena.« Tedaj spoznajo narodi, ki preostanejo okoli vas, da sem jaz, Gospod, razdejano na novo pozidal in opustošeno zopet zasadil. Jaz, Gospod, sem govoril in to tudi storim.

SPEV (Ezk 11,19-20.19)

Odstranim kamnito srce iz njih telesa in jim dam meseno srce, * da se bodo ravnali po mojih zakonih, in bodo moje ljudstvo in jaz njihov Bog.

Dam jim drugo srce in novega duha v njih notranjost, * da se bodo ravnali po mojih zakonih, in bodo moje ljudstvo in jaz njihov Bog.

 

Predragi bratje in prijatelji, premislite, dobro premislite: Bog je ob začetku časov uredil nebo in zemljo in sploh vse. Pomislimo torej, zakaj neki in s kakšnim namenom je edino človeka ustvaril po svoji podobi in liku.
Če na tem svetu, ki je poln nevarnosti in bede, ne bi priznali Gospoda za svojega Stvarnika, nam ne bi nič koristilo, da smo se rodili, in nič, da še živimo. Čeprav smo prišli na ta svet po Božji milosti in prav tako po Božji milosti prejeli krst in vstopili v Cerkev ter postali Gospodovi učenci, ki nosimo čudovito ime, čemu bi koristilo to ime, če ga ne izpričamo v resnici? Povsem brez smisla in pomena bi bil naš prihod na svet in vstop v Cerkev, še več, to bi pomenilo, da zametamo Gospoda in njegovo milost. Bolje bi bilo, ko bi se sploh ne rodili, kot pa da bi prejeli Gospodovo milost in grešili proti njemu.

Pomislite na poljedelca, ki seje po polju: ob pravem času preorje zemljo, potem jo pognoji in se ne meni za napor pod vročim soncem, potem pa vanjo meče dragoceno seme. Ko pride čas žetve in stojijo nabrekli klasi, njegovo srce pozabi na napore in znoj ter se veseli in poskakuje polno radosti. Če pa so klasi prazni in ni drugega kot slama in pleve, misli poljedelec na napore in znoj; kolikor bolj se je naprezal na polju, toliko bolj ga potem pušča vnemar.
Podobno ima Gospod vso zemljo za svoje polje, nas, ljudi, za riž, milost za gnoj in nas z učlovečenjem ter odrešenjem namaka s svojo krvjo, da bi rasli in mogli dospeti do zrelosti. Ko bo na sodni dan prišel čas žetve, se bo tisti, ki bo po milosti zrel, veselil nebeškega kraljestva kot Božji posinovljenec; kdor pa ne bo zrel, bo postal sovražnik, čeprav je že bil Božji posinovljenec, in bo po svojih zaslugah večno kaznovan.
Predragi bratje, vedite: Ko je naš Gospod Jezus prišel na svet, je sam prestal neštevilne bolečine in z lastnim trpljenjem utemeljil Cerkev ter ji s trpljenjem vernih daje rast. Naj jo posvetne sile še tako tlačijo in ji nasprotujejo, nikoli je ne bodo mogle premagati. Po Gospodovem vnebohodu od apostolskih časov pa do današnjih dni raste povsod sveta Cerkev sredi stisk.

Zdaj že petdeset ali šestdeset let, odkar je sveta Cerkev prišla v našo Korejo, verniki vedno znova prestajajo preganjanja. Tudi dandanes besní preganjanje, tako da smo mnogi prijatelji v isti veri, med njimi tudi jaz, zaprti v ječi, vi pa ostajate sredi stiske. Ker smo postali eno telo, kako nas to ne bi žalostilo v globini srca? Kako ne bi s človeškim čutenjem izkusili bolečine ob ločitvi?

In vendar, kot pravi Sveto pismo, Bog skrbi tudi za najmanjši las na glavi in zanj skrbi v svoji vsevednosti. Kako naj bi torej tolikšno preganjanje razumeli drugače kot Gospodov ukaz ali njegovo nagrado ali slednjič njegovo kazen?
Sledite torej Božji volji, z vsem srcem se bojujte za nebeškega vojskovodja Jezusa in premagajte hudobca tega sveta, ki ga je Kristus že premagal.

Prosim vas: ne zanemarite bratske ljubezni, ampak drug drugemu pomagajte in vztrajajte, dokler se nas Gospod ne usmili in ne odvzame stiske.

Tukaj nas je dvajset in se po Božji milosti imajo vsi dobro. Če bo kdo umorjen, vas prosim, da poskrbite za njegovo družino. Še veliko bi vam rad povedal, a kako bi to mogel izraziti s svinčnikom in papirjem? Končujem s pismom. Ker se bližamo boju, vas prosim, da zvesto hodite, da se bomo, ko vstopimo v nebesa, drug drugemu zahvalili. Pošiljam vam poljub svoje ljubezni.

SPEV
To so mučenci, ki so pričali za Kristusa; niso se bali groženj, ko so hvalili Gospoda. * Kri mučencev je seme kristjanov.

Imeli so jih za neznane, a so bili spoznani; za umirajoče, pa glejte, živijo; kakor bi nič ne imeli, pa imajo vse. * Kri mučencev je seme kristjanov.

Sklepna prošnja
Molimo. O Bog, stvarnik in zveličanje vseh ljudi, v Koreji si v katoliško vero čudovito poklical izbrano ljudstvo, ki je raslo ob junaškem pričevanju svetih mučencev Andreja, Pavla in njunih tovarišev. Na njihovo priprošnjo nam nakloni, da bomo ob takih zgledih do smrti vztrajno izpolnjevali tvoje zapovedi.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Zapojmo, bratje, radostno
mučencem v čast zdaj hvalnico,
saj s Kristusovo milostjo
premagali so vsako zlo.

 

Nič niso bali se sveta,
nosili muke so voljnó,
jim smrt bila je bližnjica
do sreče, ki jo našli so.

 

Kdor veruje iz dna srca
in poln je upanja v Boga,
nad vse pa ljubi Kristusa,
premagal kneza bo pekla.

 

Podeli nam, Odrešenik,
da bi mučencem tudi mi
se v večnosti pridružili,
molili te brez konca dni.

 

V mučencih Oče se slavi,
nesmrtni Kristus se časti
in zmago Sveti Duh deli
v nebeško polnost radosti. Amen.

Ps 23   Gospod prihaja v svetišče

 

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, *

njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.

Sredi morja mu je dal močne temelje *

in ga utrdil nad vodami. —

 

Kdo pojde na Gospodovo goro, *

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu, *

ne misli hudega in ne snuje prevare.

Ta bo prejel blagoslov od Gospoda *

in plačilo Boga, svojega odrešenika.

To je rod tistih, ki te iščejo, *

ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov. —

 

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod, močni in silni, mogočni v boju. —

 

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod vesolja, on je kralj veličastva. —

Tob 13,1–10     Gospod kaznuje in rešuje

 

Velik si, Gospod, na veke, *

vekomaj traja tvoje kraljevanje.

Ti človeka kaznuješ in rešuješ, *

ni ga, ki bi ubežal tvoji roki. —

 

Slavite Gospoda, njegovi ljubljenci, *

vpričo narodov ga hvalíte.

Zato vas je razkropil med narode, ki ga ne poznajo, *

da bi oznanjali njegova čudovita dela.

Vse ljudi naj bi poučili, *

da ni drugega vsemogočnega Boga razen njega. —

 

Pokoril nas je zaradi naših grehov, *

rešil nas bo zaradi svojega usmiljenja.

Poglejte vendar, kaj nam je storil, *

s svetim strahom in spoštovanjem ga slavite.

Kralja vekov poveličujte, *

poveličujte ga s svojimi deli. —

 

Slavil bom Gospoda v deželi svojega pregnanstva, *

pokazal je svoje veličastvo grešnemu ljudstvu.

Spreobrnite se, grešniki, *

vršite pravico pred Bogom. —

 

Verujte, da se vas bo usmilil; *

jaz se ga bom veselil z vso dušo.

Hvalite Gospoda, vsi njegovi izvoljeni, *

obhajajte praznike in ga slavite. —

Ps 32   Slavospev Božji vsemogočnosti

 

Pravični, radujte se v Gospodu, *

poštenim se spodobi, da ga hvalijo.

Slavite Gospoda s citrami, *

igrajte mu na harfo z deseterimi strunami.

Pojte mu novo pesem, *

glasno mu pojte, da bo donelo. —

 

Gospodova beseda je resnična *

in vse njegovo delo je neoporečno.

Ljubi, kar je prav in pravično, *

zemlja je polna Gospodove dobrote.

Nebo je narejeno z Gospodovo besedo *

in z dihom njegovih ust vse nebesno okrasje.

Kakor v mehu zbira morske vode *

in vodovje globin devlje v shrambe. —

 

Boj se Gospoda, vsa zemlja, *

pred njim naj trepetajo vsi prebivalci na svetu.

On je rekel in vse je nastalo, *

on je ukazal in je zaživelo.

Gospod prevrača sklepe narodov, *

obrača človeške načrte.

Gospodov načrt pa ostane vekomaj, *

njegovi sklepi veljajo od roda do roda. —

 

Blagor človeku, ki ima Boga za Gospoda, *

ljudstvu, ki si ga je izvolil za svojo lastnino.

Gospod se z nebes na nas ozira, *

vidi vse človeške otroke.

Iz svojega nebeškega bivališča *

gleda na vse prebivalce zemlje.

Vsakemu posebej srce oblikuje *

in gleda na vsa njegova dela. —

 

Vojskovodja ne zmaguje z močno vojsko, *

velika hrabrost ne reši junaka. 

Trume konj ne zadostujejo za zmago, *

nič ne zaležejo kljub veliki moči.

Gospodove oči so uprte v tiste, ki se ga bojijo *

in v njegovo moč zaupajo.

Gospod jih rešuje smrti *

in jih ob lakoti preživlja. —

 

Naše duše čakajo Gospoda, *

on je naš pomočnik in naša obramba.

Naša srca se radujejo v Gospodu, *

v njegovo sveto ime zaupamo.

Tvoja dobrota, Gospod, naj nas vedno spremlja, *

vdano upamo v tebe. —

Kratko berilo  (2 Kor 1,3–5)
Hvaljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, Oče usmiljenja in Bog vse tolažbe, ki nas tolaži v vsaki naši nadlogi, da moremo tudi mi tolažiti nje, ki so v katerikoli nadlogi, s tolažbo, s katero nas same Bog tolaži. Zakaj kakor je Kristusovo trpljenje v nas obilno, tako je po Kristusu obilna tudi naša tolažba.

Pravični živijo na veke.
— Pravični živijo na veke.

Gospod je njih plačilo.
— Pravični živijo na veke.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Pravični živijo na veke.

Odpev k Hvaljen Blagor njim, ki so zaradi pravice preganjani, zakaj njih je nebeško kraljestvo.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Blagor njim, ki so zaradi pravice preganjani, zakaj njih je nebeško kraljestvo.

Bratje in sestre, počastimo svojega Odrešenika, za katerega pričujejo mučenci, umorjeni zaradi Božje besede. Prosimo ga:

Tvoji mučenci so radovoljno pretrpeli smrt, da izpričajo resničnost vere,

– daj nam resnično duhovno svobodo.

Tvoji mučenci so izpoved vere zapečatili s svojo krvjo,

– daj tudi nam iskreno in stanovitno vero.

Tvoji mučenci so vzeli križ na svoje rame in hodili za teboj,

– daj tudi nam vzdržati v težavah življenja.

Tvoji mučenci so oprali svoja oblačila v Jagnjetovi krvi,

– daj nam premagati vse skušnjave počutnosti in posvetnosti.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
O Bog, stvarnik in zveličanje vseh ljudi, v Koreji si v katoliško vero čudovito poklical izbrano ljudstvo, ki je raslo ob junaškem pričevanju svetih mučencev Andreja, Pavla in njunih tovarišev. Na njihovo priprošnjo nam nakloni, da bomo ob takih zgledih do smrti vztrajno izpolnjevali tvoje zapovedi.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,1–8  (I) Hvala Božji postavi

 

Blagor njim, ki hodijo po pravi poti *

in se držijo Gospodove postave.

Blagor njim, ki spolnjujejo njegove zapovedi *

in ga iščejo z vsem srcem.

Blagor njim, ki ne delajo krivice *

in hodijo po njegovih potih.

Gospod, ti si dal svoje zapovedi, *

da bi se jih zvesto držali. —

 

O da bi prav uravnaval svoje življenje *

in ohranil tvoje zakone.

Ne bom osramočen vekomaj, *

če bom pazil na vse tvoje ukaze. —

 

Slavil te bom z iskrenim srcem, *

ko bom poznal tvoje pravične odloke.

Držal se bom tvojih zapovedi, *

nikar me ne zapusti. —

Ps 12   Tožba pravičnega, ki zaupa v Gospoda

 

Doklej me boš, Gospod, tako pozabljal, *

doklej boš skrival svoje obličje pred mano?

Doklej naj nosim bolečine v svoji duši *

in vsak dan žalost v svojem srcu?

Doklej se bo nad menoj povzdigoval sovražnik? *

Moj Gospod in moj Bog, poglej me in poslušaj. —

 

Razsvetli mi oči, da ubežim smrti, *

naj se moj sovražnik ne hvali, da me je premagal.

Naj se ne radujejo moji nasprotniki, da sem propadel, *

kajti zaupam v tvoje usmiljenje. —

 

Moje srce naj se raduje, ker si mi pomagal, *

naj ti pojem hvalo, ker si mi izkazal dobroto. —

Ps 13 Prošnja za odrešenje

 

»Ni Boga,« govorijo neumneži v svoji nespameti, *

pokvarjeni so, delajo hudo; ni ga, ki bi delal dobro.

Gospod Bog gleda z nebes na človeške otroke, *

ali je še kdo razumen in ga išče. —

 

Vsi so zablodili in se pokvarili; *

ni ga, ki bi delal dobro, ni ga niti enega.

Ali se ne bodo spametovali hudodelci, *

ki bi radi kakor kruh požrli Božje ljudstvo? —

 

Ne priznavajo Boga, zato se bodo od groze tresli, *

zakaj Bog je na strani pravičnih.

Le zasmehujte upanje preprostega človeka, *

Gospod je njegovo trdno zavetje.

O da bi prišla od Gospoda rešitev, *

rešitev Božjemu ljudstvu!

Ko bo Bog rešil svoje ljudstvo, *

se bodo njegovi izvoljeni radovali in veselili. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Pesem
Naj spev se svetnikom na čast oglasi,
iz del se nagrada jim večna deli,
dosegli zares so velike stvari,
najboljši so izmed ljudi.

 

Čeprav jih preziral je svet omejen,
pomenijo cvet njegov dragocen,
saj vse so pustili(-e) in šli(-e) za teboj,
o Kristus, v blaženo nebo.

 

Za tebe prenesli(-e) so muke voljnó,
nihče godrnjal ni ne tožil za to,
srce potrpljenja je polno bilo,
težil ga ni greh in ne zlo.

 

Kateri naj jezik opiše radóst,
ki svojim učencem(-kam) pripravlja jo Bog?
Žareče spremenil jim kaplje krvi
je v venec slave in časti.

 

Usliši, o sveta Trojica, naš glas:
odpusti nam grehe in reši nas zla,
podeli nam mir, da častí brez skrbi
človeštvo do konca te dni. Amen.

Ps 19   Prošnja za zmago

 

Gospod naj te usliši ob dnevu stiske, *

vsevidni Bog naj te varuje.

Pošlje naj ti pomoč iz svetišča *

in iz nebes naj te podpira. —

 

Spominja naj se vseh tvojih daritev *

in milostno sprejme tvoje žrtve.

Česar si tvoje srce želi, naj ti nakloni *

in uresniči vse tvoje načrte. —

 

Veselili se bomo tvoje zmage *

in v Božjem imenu razvili zastave.

Gospod naj spolni vse tvoje želje; *

gotovo bo rešil svojega izvoljenca.

S svojih svetih nebes ga bo uslišal *

z močjo svoje zmagovite desnice. —

 

Drugi se ponašajo z vozovi in konji, *

mi pa zaupamo v Gospoda.

Oni se spotikajo in padajo, *

mi pa stojimo in vzdržimo. —

 

Gospod, podêli vladarju zmago *

in usliši nas, ko te prosimo. —

Ps 20,2–8.14     Zahvala za zmago

 

Gospod, tvoj kralj srečno vlada v tvoji moči, *

zelo se raduje tvoje podpore.

Željo njegovega srca si mu spolnil *

in njegove prošnje mu nisi odrekel.

Prehitel si ga s svojim blagoslovom, *

krono iz čistega zlata si mu dal na glavo.

Prosil te je za življenje in si mu ga podaril, *

dal si mu dolgotrajno življenje na veke. —

 

Velika je zdaj njegova slava, ker si mu pomagal, *

obdal si ga s sijajem in veličastvom.

Naredil si ga za vir blagoslova na veke, *

lahko se veseli pred tvojim obličjem.

Tvoj izvoljenec zaupa v Gospoda *

in zavoljo milosti Najvišjega ne omahne. —

 

Vzdigni se, Gospod, v svoji moči, *

opevali in slavili bomo tvojo mogočnost. —

Raz 4,11;5,9.10.12  Pesem odrešenih

 

Gospod, naš Bog, zares si vreden, *

da prejmeš moč in čast in slavo.

Ti si vse ustvaril, *

po tvoji volji je bivalo in bilo ustvarjeno. —

 

Vreden si, Gospod, da vzameš knjigo *

in odpreš njene pečate.

Žrtvovan si bil in nas s svojo krvjo Bogu odkupil *

iz vsakega rodu in jezika in naroda in ljudstva.

Napravil si nas za kraljestvo in duhovnike našemu Bogu, *

kraljevali bomo na zemlji. —

 

Vredno je Jagnje, ki je bilo umorjeno, *

da prejme moč in modrost in božanstvo.

Njemu čast in vsemogočnost, *

njemu slava in hvala. —

Kratko berilo  (1 Pt 4,13–14)
Preljubi, kolikor s Kristusom trpite, se veselite, da se boste tudi v razodetju njegovega veličastva veselili in radovali. Ako vas zasramujejo zaradi Kristusovega imena, blagor vam; zakaj Duh slave in moči, Duh Božji, počiva nad vami.

Veselite se v Gospodu in radujte se, pravični.
— Veselite se v Gospodu in radujte se, pravični.

Vriskajte vsi, ki ste čistega srca.
— Veselite se v Gospodu in radujte se, pravični.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Veselite se v Gospodu in radujte se, pravični.

Odpev k Moja duša V nebesih se radujejo sveti, ki so hodili po Kristusovih stopinjah; iz ljubezni do njega so prelili svojo kri, zato bodo s Kristusom kraljevali na veke.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Odpev k Moja duša V nebesih se radujejo sveti, ki so hodili po Kristusovih stopinjah; iz ljubezni do njega so prelili svojo kri, zato bodo s Kristusom kraljevali na veke.

Ob tej uri je Kralj mučencev daroval svoje življenje pri zadnji večerji in v krvavi daritvi na križu. Zahvaljujmo se mu in recimo:

Gospod, slavimo te, ker si nas ljubil do zadnjega diha, naš rešitelj, vir in zgled slehernega mučeništva.

Vse spokorjene grešnike si nagradil z večnim življenjem.

Naročil si, naj darujemo sveto kri nove in večne zaveze, prelito v odpuščanje grehov.

Po tvoji milosti smo danes mogli vztrajati v veri.

Mnoge brate in sestre si tudi danes pridružil svoji smrti.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
O Bog, stvarnik in zveličanje vseh ljudi, v Koreji si v katoliško vero čudovito poklical izbrano ljudstvo, ki je raslo ob junaškem pričevanju svetih mučencev Andreja, Pavla in njunih tovarišev. Na njihovo priprošnjo nam nakloni, da bomo ob takih zgledih do smrti vztrajno izpolnjevali tvoje zapovedi.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

Ps 142,1–11 Molitev v stiski

 

Odpev Ne skrivaj pred mano svojega obličja, Gospod, kajti v tebe zaupam.

 

Gospod, usliši mojo molitev, *

čuj mojo prošnjo, ker si zvest in dober.

Ne kliči me pred svojo sodbo, *

saj ni nihče, ki živi, pravičen pred tabo. —

 

Sovražnik me preganja in v prah tepta moje življenje, *

pahnil me je v temo kot davno umrle.

Moj duh v meni skoraj ugaša, *

srce mi je otrpnilo.

Tvojih dobrot v davnih dnevih se spominjam, *

razmišljam o vseh tvojih delih. —

 

Svoje roke dvigam k tebi, *

po tebi me žeja kot suho zemljo.

Gospod, hitro me usliši, *

kajti moj duh že omaguje.

Ne skrivaj pred mano svojega obličja, *

da ne bom podoben tem, ki umirajo.

Naj skoraj prejmem tvojo milost, *

kajti v tebe zaupam.

Pokaži mi pot, po kateri naj hodim, *

saj v tvoje roke izročam svoje življenje. —

 

Reši me mojih sovražnikov, *

Gospod, v tebe upam.

Moj Bog si, úči me spolnjevati tvojo voljo, *

v svoji dobroti me varno vodi. —

 

Gospod, zaradi svojega imena me ohrani živega, *

po svoji dobroti me reši iz stiske.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev Ne skrivaj pred mano svojega obličja, Gospod, kajti v tebe zaupam.

 

Kratko berilo (1 Pt 5,8–9)

Trezni bodite, čujte: vaš nasprotnik hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl. Ustavite se mu trdni v veri!

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Usmiljeni Bog, dobrohotno razsvetljuj nocojšnjo noč. Daj nam, svojim služabnikom, da bomo v miru zaspali in se ob zori novega dne v tvojem imenu veseli zbudili.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Angel Gospodov je oznanil Mariji – in spočela je od Svetega Duha.
Zdrava, Marija …
Glej, dekla sem Gospodova – zgodi se mi po tvoji besedi. Zdrava, Marija …
In Beseda je meso postala – in med nami prebivala. Zdrava, Marija …
Prosi za nas, sveta Božja Porodnica. – Da postanemo vredni obljub Kristusovih.
Molimo. Nebeški Oče, po angelu si nam oznanil učlovečenje svojega Sina. Posvečuj in podpiraj nas s svojo milostjo in nas po njegovem trpljenju in križu pripelji k slavi vstajenja. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.