Brevir za 20. avgust 2025

Sreda, Sv. Bernard, obvezni god

Povabilo
Bogoslužno branje
Hvalnice
Dnevna molitvena ura
Večernice
Sklepna molitvena ura

Sv. Bernard (20. avgust)

Info …

SV. BERNARD, OPAT IN CERKVENI UČITELJ
Obvezni god
Sv. Bernard (ok. 1090–1153) je bil cisterijanski opat v francoskem samostanu Clairvaux, velik častilec Matere Božje v besedi in dejanju, bojevnik za cerkveno edinost in slaven pridigar na vladarskih dvorih. Umrl je 20. avgusta 1153.
Skupne molitve v čast cerkvenim učiteljem ali svetim možem: redovnikom.

Povabilo

Začetek
Gospod, odpri moje ustnice,
- da bom oznanjal tvojo hvalo.
Za cerkvenega učitelja Gospoda, ki je vir modrosti, pridite, molimo.
Ps 94 Spodbuda k češčenju Boga

Pridite, prepevajmo Gospodu, *
 vzklikajmo Bogu, svojemu zveličarju.
Stopimo mu naproti s hvalnim petjem, *
 z veselimi spevi ga hvalimo.
Za cerkvenega učitelja Gospoda, ki je vir modrosti, pridite, molimo.
Gospod je Bog, edini in najvišji, *
veliki vladar nad vsemi vladarji.
V njegovi roki so globine zemlje, *
 višine gorá so njegove.
Njegovo je morje, on ga je naredil, *
 njegova je zemlja, on jo je ustvaril.
Za cerkvenega učitelja Gospoda, ki je vir modrosti, pridite, molimo.
Pridite, poklonimo se Gospodu, *
 v ponižnosti molimo njega, ki nas je ustvaril.
On je naš Bog, mi njegovo ljudstvo, *
 on nas živi in vodi kot svoje ovce.
Za cerkvenega učitelja Gospoda, ki je vir modrosti, pridite, molimo.
O da bi danes poslušali njegove besede: *
 »Ne zakrknite svojih src kakor nekoč v puščavi.
Tam so me vaši očetje skušali in izzivali, *
 čeprav so videli moja dela.
Za cerkvenega učitelja Gospoda, ki je vir modrosti, pridite, molimo.
Štirideset let sem jih prenašal, *
 to nezvesto ljudstvo, ki se ne drži mojih potov.
Potem sem v svoji nevolji prisegel: *
Ne bodo videli obljubljene dežele.«
Za cerkvenega učitelja Gospoda, ki je vir modrosti, pridite, molimo .
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu *
kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Za cerkvenega učitelja Gospoda, ki je vir modrosti, pridite, molimo.

⇑ Vrh

Bogoslužno branje

Psalmi so od srede IV. tedna

Lastno

2. berilo, spev po 2. berilu, sklepna prošnja

Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
 
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Aleluja.

Namig: vzemi pesem od hvalnic, ki je lastna

[S]

Za cerkvenega učitelja
O svetlo sonce večnosti,
ki razsvetljuješ vse stvari
in v duše vlivaš milosti,
naj pesem ta te počasti.
 
Ti z ognjem si Duha prižgal
svetilke žive, jih navdal,
da že stoletja kažejo
rodovom svetlo pot v nebo.
 
Enako tudi naš svetnik
je Božje luči bil glasnik,
nas večnih je resnic učil,
zato zdaj hválimo ga vsi.
 
A tebe prosi naj, Gospod,
da bi hodili vsi za njim,
živeli, kakor je učil,
in zgled njegov posnemali.
 
Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

[D]

1 Odpev Z dušo in telesom naj hvalim Gospoda in ne pozabim nobene njegovih dobrot.
Ps 102 Hvalnica Gospodovemu usmiljenju
Po prisrčnem Božjem usmiljenju nas je obiskal Vzhajajoči z višave (prim. Lk 1,78).
I
Z dušo in telesom naj hvalim Gospoda, *
njegovo sveto ime naj slavi vse moje bitje.
Iz vsega srca bi ga rad hvalil, *
in nobene njegovih dobrot ne pozabil. —
 
On odpušča vse moje krivde, *
ozdravlja vse moje slabosti.
Rešuje moje življenje smrti, *
venča me z milostjo in usmiljenjem.
Z dobrotami nasičuje moje življenje *
in mladost se mi obnavlja kakor orlu. —
 
Gospodova dela so pravična, *
vsem zatiranim vrača pravico.
Pokazal je Mojzesu svoja pota, *
Izraelovim sinovom svoja dela. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
1 Odpev Z dušo in telesom naj hvalim Gospoda in ne pozabim nobene njegovih dobrot.
2 Odpev Kakor je oče usmiljen z otroki, tako se Gospod usmili tistih, ki ga častijo.
II
Gospod je milostljiv in usmiljen, *
potrpežljiv in zelo milosrčen.
Ne spominja se več naših grehov, *
njegova nevolja ne traja dolgo.
Ne ravna z nami po naših grehih, *
ne vrača nam po naših krivdah. —
 
Kakor se nebo visoko boči nad zemljo, *
tako njegova ljubezen objema vse, ki ga spoštujejo.
Kakor je sončni vzhod daleč od zahoda, *
odriva od nas naše pregrehe.
Kakor je oče usmiljen z otroki, *
tako se Gospod usmili tistih, ki ga častijo. —
 
Dobro ve, kakšni smo, saj nas je ustvaril, *
spominja se, da smo iz zemlje.
Človekovi dnevi so kakor trava, *
razcveti se kakor roža na polju.
Komaj veter vanjo zaveje, že ji cvetje odpade, *
kmalu se nihče več ne spominja, kje je cvetela. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
2 Odpev Kakor je oče usmiljen z otroki, tako se Gospod usmili tistih, ki ga častijo.
3 Odpev Vse Božje stvari, slavite Gospoda.
III
Gospodova ljubezen traja vekomaj *
do vseh, ki mu ljubezen vračajo.
Ródu za rodom je naklonjen, če je zvest njegovi zavezi, *
če se spominja njegovih zapovedi in jih spolnjuje.
Gospod je postavil svoj prestol v nebesih, *
gospoduje vsemu vesolju. —
 
Slavite Gospoda njegovi angeli, vi močni junaki, *
ki poslušate in izvršujete njegovo besedo.
Slavite Gospoda, vsi angelski zbori, *
Božji služabniki, ki spolnjujete njegova povelja.
Vse Božje stvari, slavite Gospoda *
na vseh krajih njegovega vladarstva.
Tudi jaz ga bom hvalil *
z dušo in telesom. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
3 Odpev Vse Božje stvari, slavite Gospoda.
– Gospod, naj doumem smisel tvojih zapovedi
– in premišljujem tvoja čudovita dela.
PRVO BERILO
Iz knjige preroka Izaija (9, 7 -10, 4)
Božja jeza zoper izraelsko kraljestvo
 
Besedo je poslal Vsemogočni zoper Jakoba, v Izrael bo prišla. Zvedelo jo bo vse ljudstvo, Efraim in prebivalci Samarije; ki v napuhu in s prevzetnim srcem govore: »Opeka je razpadla, a zidali bomo s klesanimi kamni, sikomore so bile posekane, a s cedrami jih nadomestimo.« Toda Gospod je povzdignil Rasinove sovražnike zoper nje in spodbodel njih nasprotnike; Arama na vzhodu in Filistejce na zahodu, na vsa usta so žrli Izraela. Pri vsem tem se njegova jeza ni polegla in njegova roka je ostala še iztegnjena.
Ljudstvo pa se ni spreobrnilo k njemu, ki ga je tepel, in za Gospoda nad vojskami niso nič vprašali. Zato je Gospod Izraelu odsekal glavo in rep; palmovo vejo in ločje na en dan. Stare in ugledne, to je glava, in preroke, ki uče laži, to je rep. Vodniki tega ljudstva so zvodniki in ti, ki so jih vodili, so pogubi izročeni. Zato se Vsemogočni ni veselil njegovih mladeničev in se ni usmilil njegovih sirot in vdov. Kajti vsi so brezbožni in hudobni in vsaka usta govore neumnost. Pri vsem tem se njegova jeza ni polegla in njegova roka je ostala še iztegnjena.
Da, brezbožnost je gorela kot ogenj, ki použiva trnje in grmovje in zažiga goščavo v gozdu, da se vzdigne v stebrih dima. Srd Gospoda nad vojskami je požgal deželo in ljudstvo je bilo kakor jed ognju. Požirali so na desno in vendar ostali lačni, jedli so na levo in vendar niso bili siti. Vsak je jedel meso svojega bližnjega: Manase Efraima, Efraim Manaseja, oba skupaj sta bila zoper Juda. Pri vsem tem se njegova jeza ni polegla in njegova roka je ostala še iztegnjena.
Gorje njim, ki izdajajo zakone polne zla, in pisarjem, ki pišejo krivične ukaze, da onemogočajo slabotnim pot do sodišča, da ropajo pravico ubožcem mojega ljudstva, da jim bodo vdove za plen in da izropajo sirote! Kaj boste počeli ob dnevu obiskanja in ob nevihti, ki pride iz daljave? H komu se boste zatekli za pomoč in kje boste pustili svoje bogastvo? Ne ostane nič drugega, kakor da se upognete skupaj z ujetniki in padete med ubitimi. Pri vsem tem se njegova jeza ni polegla in njegova roka je ostala še iztegnjena.
 
SPEV (Žal 2,1)
Sionska hči, kako te je Gospod ponižal v svoji jezi! * Z neba na zemljo je vrgel Izraelovo krasoto.
Ni se spomnil v svoji jezi, da si podnožje njegovih nog. * Z neba na zemljo je vrgel Izraelovo krasoto.

[L]

DRUGO BERILO
Sv. Bernard (ok. 1090-1153), opat cistercijanskega samostana Clairvaux v Franciji, mislec, pridigar, mistik
Iz govorov o Visoki pesmi sv. Bernarda, opata, (83. govor, 4-6)
Ljubim, ker ljubim; ljubim, da ljubim
 
Ljubezen zadošča sama po sebi, ugaja sama po sebi in zaradi sebe. Sama si je zasluženje, sama sebi plačilo. Razen sebe ljubezen ne išče drugega razloga, ne drugega sadu: njen sad je, da doživlja ljubezen. Ljubim, ker ljubim, ljubim, da ljubim. Velika stvar je ljubezen, vendar le, če teče nazaj k svojemu počelu, ako se vrača k izviru, če se izliva nazaj v svoj vir, ako stalno zajema odondod, odkoder nenehno priteka. Izmed vseh dušnih vzgibov, občutkov in čustev je ljubezen edina, ki z njo stvar more vračati Stvarniku, čeprav ne po enakosti, vendar se mu vsaj na podoben način oddolžiti. Zakaj ko Bog ljubi, noče nič drugega, kakor da mu ljubezen vračamo; saj ne ljubi iz nobenega drugega namena, kakor da bi bil ljubljen; ve namreč, da ljubezen sama osreči tiste, ki njega ljubijo. Ženinova ljubezen, bolje rečeno ženin Ljubezen, si želi, da mu vračamo ljubezen in zvestobo. Ljubljeni stvari bodi dovoljeno, da vrača ljubezen. In kako ne bi ljubila nevesta, in to nevesta Ljubezni? Kako naj bi ne ljubila Ljubezen?
Po pravici se odpoveduje vsem drugim čustvom ter se docela posveča edino ljubezni ona, ki se more oddolžiti ljubezni samo tako, da vrača ljubezen za ljubezen. Kajti čeprav bi se docela izlila v ljubezen, kaj je to v primeri z večnim tokom tega vira? Seveda ne izlivata enake obilice ljubeči in Ljubezen, duša in Beseda, nevesta in Ženin, Stvarnik in stvar, kakor žejni ne več kot studenec.
Kaj torej? Mar bo zaradi tega popolnoma brezuspešna želja zaročenke, koprnenje vzdihujočega, žar ljubečega, zaupanje pričakujočega, ker ne more držati koraka z orjakom, ne doseči enake sladkosti kot med, enake krotkosti kot jagnje, enake beline kot lilija, istega žara kot sonce, iste ljubezni kot Ljubezen sama? Ne. Četudi stvar manj ljubi, ker je manjša, vendar, če ljubi iz vse svoje moči, nič ne manjka njeni ljubezni tam, kjer je vse. Tako ljubiti pomeni: zaročiti se. Ni namreč mogoče, da bi za takšno ljubezen duša žela le majhno ljubezen: v soglasju dveh obstaja prava in popolna zakonska zveza. Razen če kdo dvomi, da Beseda ljubi dušo že prej in bolj od nje.
 
SPEV (Ps 30, 20; 35, 9)
Gospod, kako velika je tvoja dobrota, * svojo milost si prihranil za svoje prijatelje.
Nasičujejo se z dobrotami tvoje hiše, s potokom svojih radosti jih napajaš, * svojo milost si prihranil za svoje prijatelje.
Sklepna prošnja
Molimo. Gospod, naš Bog, sveti opat Bernard je goreče ljubil tvojo Cerkev in kot ogenj v njej svetil in jo razvnemal. Naj ga posnemamo v gorečnosti in tudi mi živimo kot otroci luči.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.
Slavimo Gospoda.
– Bogu hvala.

⇑ Vrh

Hvalnice

Psalmi so od srede IV. tedna

Lastno

pesem, odpev k Hvaljen, sklepna prošnja

Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
 
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Aleluja.

[L]

Pesem
O sveti Božji ljubljenec,
Bernard, poslušaj hvalnico,
z veseljem nas navdaj z neba,
izprosi nam zveličanja.
 
Tako te Kristus je razvnel,
da si v ljubezni zanj gorel,
njegove Božje Matere
postal glasnik si, ščit in luč.
 
Nešteto src si zanjo vnel,
bogatih si sadov požel,
z besedo, darom govora,
ko k Bogu vodil si ljudi.
 
Čeprav samoto ljubil si,
še kralji in učitelji
iskali so tvoj modri svèt
in si na daleč zaslovel.
 
Slavimo Troedinega,
ki naj nas k sebi sprejme v raj,
da ga veseli gledali
in s tabo bomo uživali. Amen.

[D]

1 Odpev Pripravljeno je moje srce, Gospod, pripravljeno.
Ps 107 Hvalnica Bogu in klic na pomoč
Božji Sin je bil povišan nad nebesa, zato oznanjamo njegovo slavo po vsej zemlji (Arnobij).
 
Moje srce je pripravljeno, zares pripravljeno, *
pel bom in igral svojemu Bogu.
Oglasita se harfa in citre, *
zbudimo jutranjo zarjo! —
 
Hvalil te bom, Gospod, med ljudstvi, *
igral ti bom med narodi.
Večja kot nebo je tvoja ljubezen, *
tvoja zvestoba presega oblake.
Vzvišen si, Gospod, nad nebesa, *
vsa zemlja je polna tvoje slave.
Usliši nas in s svojo močjo pomagaj, *
da bodo rešeni vsi, ki jih ljubiš. —
 
Bog govori iz svojega svetišča: *
»Slavil bom zmago, osvojil vse dežele.
Moje ljudstvo mi je krona, *
moji izvoljenci so moje žezlo.
Vsi narodi mi bodo služili, *
pridobim si vsa ljudstva.« —
 
Kdo nas popelje v njihova mesta, *
kdo nas povede v njihove trdnjave?
Mar ne ti, o Bog, ki si nas zavrgel, *
ker smo zaupali sami vase?
Daj nam pomoč zoper sovražnike, *
zakaj ničeva je človeška podpora.
Z Bogom bomo delali čudeže, *
ne bodo nam škodovali naši sovražniki. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
1 Odpev Pripravljeno je moje srce, Gospod, pripravljeno.
2 Odpev Gospod me je odel z oblačilom zveličanja in s plaščem pravičnosti.
Iz 61,10–62,5 Prerok se veseli nad novim Jeruzalemom
Videl  sem  sveto  mesto,  novi  Jeruzalem  …, pripravljeno kakor nevesta za svojega ženina (Raz 21,2).
 
Močno se veselim v Gospodu, *
moja duša se raduje v mojem Bogu.
Odel me je z oblačilom zveličanja, *
ogrnil me s plaščem pravičnosti.
Kakor ženina me je ovenčal, *
okrasil kakor nevesto.
Kakor zemlja daje rast zeliščem in vrt semenom, *
tako daje Bog, da raste pravičnost in slava med narodi. —
 
Ne bom nehal prositi in moliti *
za Božje ljudstvo in sveto mesto,
dokler ne zasije pravica kakor jutranja zarja *
in ne zagori odrešitev kakor plamenica. —
 
Tedaj bodo narodi videli tvojo pravičnost, *
vsi kralji tvoje veličastvo.
Klicali te bodo z novim imenom, *
ki ga bo Gospod določil.
Kot veličastna krona boš pred Gospodom, *
kot kraljevski okras pred svojim Bogom. —
 
Ne bodo te več imenovali »Zapuščena«, *
tvoje dežele ne bodo več klicali »Osamljena«.
Imenovali te bodo »Moja radost« *
in tvojo deželo »Poročena«.
Gospod te je spet vzljubil *
in bo s teboj prebival. —
 
Živel bo s teboj kakor ženin z nevesto, *
kakor svojo posest te bo varoval.
Kakor se ženin veseli neveste, *
tako se bo tvoj Bog veselil tebe. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
2 Odpev Gospod me je odel z oblačilom zveličanja in s plaščem pravičnosti.
3 Odpev Vse življenje bom hvalil Gospoda.
Ps 145 Zaupanje v Boga prinaša srečo
Hvalimo Gospoda v svojem življenju, to se pravi: v svojem vedenju (Arnobij).
 
Hvali, moja duša Gospoda! *
Slavil bom Gospoda vse svoje življenje.
Prepeval bom svojemu Bogu, *
vse dokler bom živel. —
 
Ne zanašajte se na zemeljske veljake, *
na ljudi, ker pri njih ni rešitve.
Ko izdihnejo, se povrnejo v zemljo, *
tisti dan propadejo vsi njih načrti. —
 
Blagor mu, komur pomaga Bog naših očetov, *
blagor mu, ki v Gospoda zaupa.
Bog je ustvaril nebo in zemljo, *
morje in vse, kar v njem prebiva.
Bog je zvest na veke, *
zatiranim vrača pravico. —
 
Gospod daje kruha lačnim, *
Gospod osvobaja jetnike.
Gospod odpira oči slepim, *
Gospod dviga potrte.
Gospod varuje tujce, *
Gospod podpira sirote in vdove.
Gospod ljubi pravične, *
hudobnim razdira naklepe. —
 
Gospod bo kraljeval na veke: *
tvoj Bog bo od roda do roda. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
3 Odpev Vse življenje bom hvalil Gospoda.

[S]

V čast cerkvenim učiteljem
Kratko berilo  (Mdr 7,13–14)
Brez zahrbtnega namena sem se naučil modrosti, brez zavisti jo delim, njenega bogastva ne prikrivam. Zakaj neizčrpen zaklad je ljudem; kateri ga rabijo, si pridobe Božje prijateljstvo, priporočeni z darovi vzgoje.
Spev z odpevom
O modrosti svetnikov pripovedujejo ljudstva.
O modrosti svetnikov pripovedujejo ljudstva.
Hvali in časti jih vsa Cerkev.
O modrosti svetnikov pripovedujejo ljudstva.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
O modrosti svetnikov pripovedujejo ljudstva.

[L]

Odpev k Hvaljen Dušo svetega Bernarda je čudovito razsvetljeval sijaj večne Besede, da je bil vsej Cerkvi luč vere in resnice.
Hvaljen (Lk 1,68-79)
Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *
 obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.
Obudil nam je mogočnega Zveličarja *
 v hiši svojega služabnika Davida.
Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *
 ki so ga oznanjali od davnih vekov.
Rešil nas bo naših sovražnikov, *
 otel iz rok vseh, ki nas črtijo.
Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *
 spomnil se je svoje svete zaveze.
Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *
 da bomo rešeni iz rok sovražnikov.
Brez strahu bomo služili Gospodu *
 v svetosti in pravičnosti vse dni življenja.
 
In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *
 pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.
Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *
 ki ga bo rešil njegovih grehov.
Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *
 kakor sonce, ki vzhaja z višave.
Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *
 in naravnal na pot miru vse naše korake.
  —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
Odpev k Hvaljen Dušo svetega Bernarda je čudovito razsvetljeval sijaj večne Besede, da je bil vsej Cerkvi luč vere in resnice.

[S]

Prošnje
Kristusa, dobrega pastirja, ki je dal življenje za svoje ovce, hvalímo in ga prosímo:
Gospod, pasi svoje ljudstvo.
V svetih pastirjih si razodeval svoje usmiljenje in ljubezen,
– izkazuj nam še naprej po njih svojo dobroto.
Gospod, pasi svoje ljudstvo.
Po svojih namestnikih še zdaj izvršuješ svojo učiteljsko in pastirsko službo,
– ne nehaj nas ti sam po njih voditi.
Gospod, pasi svoje ljudstvo.
Po svojih svetih pastirjih, ki si jih postavil v službo svojemu ljudstvu, si ti sam naš dušni in telesni zdravnik,
– ne nehaj nam dajati delivcev Božjega življenja.
Gospod, pasi svoje ljudstvo.
Svoje ljudstvo si poučeval z modrostjo in ljubeznijo svetnikov,
– po naših pastirjih nas nenehno vzgajaj k svetosti.
Gospod, pasi svoje ljudstvo.
Očenaš
Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

[L]

Sklepna prošnja
Gospod, naš Bog, sveti opat Bernard je goreče ljubil tvojo Cerkev in kot ogenj v njej svetil in jo razvnemal. Naj ga posnemamo v gorečnosti in tudi mi živimo kot otroci luči.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.
Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.
Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.
Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

⇑ Vrh

Dnevna molitvena ura

Psalmi so od srede IV. tedna

Lastno

sklepna prošnja

Opoldne

Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
 
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Aleluja.

[D]

Opoldne 2 
Dvanajsta ura je prišla
in kliče nas, da iz srca
Gospoda, našega Boga
častimo in ga hvalimo.
 
To uro naš Odrešenik
se je kot Jagnje daroval,
na križu večne slave sij
vsem vernim spet je zasijal.
 
Ta čudovita Božja luč
je zatemnila svetli dan,
o da prevzela tudi nas
bi luč nebeške milosti.
 
Bogú Očetu slava, čast,
in njemu, ki je Sin njegov,
enako Duhu Svetemu,
tako sedaj in vekomaj. Amen.
1 Odpev Kličem te, Gospod, zaupam v tvoje obljube.
Ps 118,145–152  (XIX)   Hvala Božji postavi
 
Gospod, iz vsega srca te prosim: *
usliši me, tvoje zakone hočem spolnjevati.
Reši me, ko te kličem, *
naj ne pozabim tvoje postave. —
 
Pred jutranjim svitom prihajam in prosim, *
zaupam v tvoje obljube.
Vso noč ne zatisnem očesa, *
ker premišljujem tvoje besede. —
 
Gospod, poslušaj me, saj si dober, *
poživi me in mi pomagaj.
Bližajo se mi krivični preganjalci, *
daleč so od tvoje postave. —
 
Gospod, ti si pri meni, *
zvest si v svojih sklepih.
Že davno sem spoznal iz tvojih odločitev, *
da je tvoja postava nespremenljiva in trdna na veke. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
1 Odpev Kličem te, Gospod, zaupam v tvoje obljube.
2 Odpev Gospod ve, kako prazne so človeške misli.
Ps 93   Gospod dobro plačuje in hudo kaznuje
Gospod vse to kaznuje: Bog nas ni poklical k nečistosti, marveč k svetosti (1 Tes 4,7).
I
O Bog, ki hudo kaznuješ, *
svojo moč zdaj pokaži.
Vstani, ki sodiš zemljo, *
povrni prevzetnim, kakor zaslužijo.
Gospod, kaj delajo grešniki, *
doklej se bodo ponašali?
Doklej bodo hudobni predrzno govorili *
in se bahali s svojimi uspehi? —
 
Gospod, tvoje ljudstvo teptajo, *
tvoje služabnike stiskajo.
Vdove in tujce morijo, *
pobijajo sirote.
Pa pravijo: »Gospod ne vidi, *
Bog nas niti ne opazi.« —
 
O neumno ljudstvo, ali ne boš spoznalo; *
nespametni, kdaj boste razumeli?
On, ki je napravil uho, naj bi ne slišal, *
on, ki je naredil oko, naj bi ne videl?
Kako naj ne kaznuje on, ki vzgaja narode *
on, ki uči ljudi modrosti?
Gospod pozna človekove misli; *
dobro ve, da so prazne. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
2 Odpev Gospod ve, kako prazne so človeške misli.
3 Odpev Gospod me bo varoval in mi pomagal.
II
Gospod, blagor človeku, ki ga ti vzgajaš *
in poučuješ v svoji postavi.
V hudih dneh bo mirno počival, *
medtem ko se grešniku koplje jama.
Gospod ne zavrže svojega ljudstva, *
ne zapusti svojih služabnikov.
Sodbe bodo spet pravične *
in vsi pošteni se jih bodo držali. —
 
Kdo mi pride na pomoč zoper hudodelce, *
kdo mi pomaga zoper krivičnike?
Da mi ni Gospod pomagal, *
bi bilo že skoraj konec mojega življenja.
Ko mislim, da moja noga omahuje, *
me tvoja milost, Gospod, podpira.
Ko se mi v srcu skrbi množijo, *
me razveseljuje tvoja tolažba. —
 
Mar soglašaš s krivično sodbo, *
ki odobrava hudobijo v imenu pravice?
Ogrožajo življenje pravičnega, *
nedolžnega krivično obsojajo.
Toda Gospod me trdno brani, *
Bog je moje zavetje, vanj zaupam.
Krivične bo ugonobila njih krivica, *
njih lastna zloba jih bo uničila.
Končno bo Gospod, naš Bog, uničil *
hudobijo in krivico. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
3 Odpev Gospod me bo varoval in mi pomagal.
Opoldne

Kratko berilo  (Kol 3,17)
Vse, kar delate, v besedi ali v dejanju, vse storite v imenu Gospoda Jezusa in po njem se zahvaljujte Bogu in Očetu.

– Daroval ti bom, Gospod, hvalno daritev.
– Slavil bom tvoje ime.
 
Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni in usmiljeni Bog, po tvoji dobroti se smemo opoldne odpočiti. Ozri se dobrotno na delo, ki smo ga opravili, popravi v njem, kar je zgrešeno, in pomagaj nam, da ga bomo končali, kot je tebi všeč.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.  
Slavimo Gospoda.
– Bogu hvala.

⇑ Vrh

Večernice

Psalmi so od srede IV. tedna

Lastno

pesem, odpev k Moja duša, sklepna prošnja

Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
 
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Aleluja.

[L]

Pesem
O sveti Božji ljubljenec,
Bernard, poslušaj hvalnico,
z veseljem nas navdaj z neba,
izprosi nam zveličanja.
 
Tako te Kristus je razvnel,
da si v ljubezni zanj gorel,
njegove Božje Matere
postal glasnik si, ščit in luč.
 
Nešteto src si zanjo vnel,
bogatih si sadov požel,
z besedo, darom govora,
ko k Bogu vodil si ljudi.
 
Čeprav samoto ljubil si,
še kralji in učitelji
iskali so tvoj modri svèt
in si na daleč zaslovel.
 
Slavimo Troedinega,
ki naj nas k sebi sprejme v raj,
da ga veseli gledali
in s tabo bomo uživali. Amen.

[D]

1 Odpev Božja vsevednost je prečudovita.
Ps 138,1–18.23.24   Bog vse vidi in vse ve
Kdo  pozna  Gospodovo  misel?  Ali  kdo  je  bil njegov svetovalec? (Rim 11,34).
I
Gospod, v dno duše gledaš in me poznaš do kraja, *
vidiš, naj sedim ali vstanem.
Od daleč že poznaš vse moje misli, *
naj ležim ali hodim.
Beseda mi še ni prišla na jezik, *
a tebi je že vse znano.
Od vseh strani me obdajaš, *
ne morem iz tvoje roke.
Prečudovita je zame tvoja vsevednost, *
previsoka je, da bi jo razumel. —
 
Kako naj se izmaknem tvoji moči, *
kam naj ubežim pred tvojim obličjem?
Če bi se povzpel v nebesa, si ondi, *
če stopim v podzemlje, spet najdem tebe.
Če bi me ponesle peruti jutranje zarje, *
bi me tja vodila tvoja roka.
Če bi prebival na koncu morja, *
bi me tam držala tvoja desnica.
Če bi rekel: »Vsaj tema me bo zakrila,« *
tudi ta tema ne bo temna.
In če me bo noč obdala namesto dneva, *
bo ta noč kot dan svetila. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
1 Odpev Božja vsevednost je prečudovita.
2 Odpev Gospod preiskuje srca in vrača vsakemu po njegovih delih.
II
Gospod, ti si me vsega ustvaril, *
oblikoval si me v telesu moje matere.
Hvalim te, ker sem tako čudovito ustvarjen, *
ker so tvoja dela čudovita. —
 
Do dna me poznaš in ni ti bilo skrito, *
ko sem nastajal nevidno kakor v globinah zemlje.
Tvoje oči so videle moja dejanja *
in vsa si vpisal v knjigo življenja.
Vse moje dneve si že določil, *
še preden se je začenjal prvi.
O Bog, kako nedoumljiva je vsaka tvoja misel, *
še težje umljive so vse skupaj.
Če bi jih štel, jih je več kot peska, *
če bi jih preštel, te še vedno ne bi razumel. —
 
Preišči me, o Bog, preglej srce in vso notranjost, *
preizkusi me, spoznaj vse moje misli.
Glej, ali morda hodim po slabi poti; *
vodi me po pravi poti življenja. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
2 Odpev Gospod preiskuje srca in vrača vsakemu po njegovih delih.
3 Odpev V Kristusu je bilo vse ustvarjeno in v njem vse obstaja.
Kol 1,12–20   Kristus je prvorojenec
 
Z veseljem se zahvaljujmo Bogu Očetu, *
usposobil nas je za dediščino svetih v svetlobi.
Iz oblasti teme nas je rešil *
in prestavil v kraljestvo svojega preljubega Sina.
V njem imamo odrešenje po njegovi krvi, *
v njem odpuščanje grehov. —
 
On je podoba nevidnega Boga Očeta, *
prvorojenec vsega stvarstva.
V njem je bilo vse ustvarjeno, *
vidne in nevidne stvari v nebesih in na zemlji.
Po njem in zanj je bilo vse ustvarjeno, *
on je pred vsem in vse v njem obstaja. —
 
On je glava telesu, Cerkvi, *
on je začetek.
Prvorojenec je vstalih od mrtvih, *
da med vsemi zavzame prvo mesto. —
 
Oče je sklenil, naj v njem prebiva vsa polnost, *
da se uresniči mir s krvjo njegovega križa.
Tako naj po njem doseže spravo, *
kar je na zemlji in kar je v nebesih. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
3 Odpev V Kristusu je bilo vse ustvarjeno in v njem vse obstaja.

[S]

V čast cerkvenemu učitelju
Kratko berilo  (Jak 3,17–18)
Modrost, ki je od zgoraj, je najprej čista, potem miroljubna, prizanesljiva, dovzetna, polna usmiljenja in dobrih sadov, brez pristranosti in brez hlimbe. Sad pravičnosti pa se seje v miru tistim, ki delajo za mir.

Spev z odpevom
Vsej Cerkvi ga je Gospod postavil za učitelja.
Vsej Cerkvi ga je Gospod postavil za učitelja.
Napolnil ga je z duhom modrosti in razumnosti.
Vsej Cerkvi ga je Gospod postavil za učitelja.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Vsej Cerkvi ga je Gospod postavil za učitelja.

[L]

Odpev k Moja duša Sveti Bernard, prijatelj Božjega ženina, čudoviti glasnik Marijine slave, ljubljeni učitelj vse Cerkve, se je proslavil kot oče cistercijanov.
Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)
Moja duša poveličuje Gospoda, *
 moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.
Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *
 glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.
Velike reči mi je storil Vsemogočni, *
 njegovo ime je sveto.
Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *
 vsem, ki mu zvesto služijo.
 
Dvignil je svojo močno roko, *
 razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.
Mogočne je vrgel s prestola *
 in povišal je nizke.
Lačne je napolnil z dobrotami *
 in bogate je odpustil prazne.
Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *
 kakor je obljubil našim očetom.
Spomnil se je svoje dobrote *
 do Abrahama in vseh njegovih potomcev.
  —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
Odpev k Moja duša Sveti Bernard, prijatelj Božjega ženina, čudoviti glasnik Marijine slave, ljubljeni učitelj vse Cerkve, se je proslavil kot oče cistercijanov.

[S]

Prošnje
Kristus je postal veliki duhovnik za ljudi v vsem, kar se nanaša na Boga. Slavímo ga, kot je prav, in ponižno ga prosímo:
Gospod, zveličaj svoje ljudstvo.
Svojo Cerkev si čudovito proslavil s svetimi in odličnimi voditelji,
– naj krščansko družino vedno vodijo modri in plemeniti ljudje.
Gospod, zveličaj svoje ljudstvo.
Svojemu ljudstvu si odpuščal grehe, kadar so sveti pastirji kakor Mojzes molili zanj,
– po njih priprošnji prenavljaj svojo Cerkev z nenehnim očiščevanjem.
Gospod, zveličaj svoje ljudstvo.
Svete pastirje si izbral iz svojega ljudstva, jih posvečeval ter napolnjeval s Svetim Duhom,
– daj svojega Duha tudi vsem voditeljem ljudstva.
Gospod, zveličaj svoje ljudstvo.
V tebi imajo svoj delež apostoli in njihovi nasledniki,
– naj se ne izgubi nobeden, ki je bil odkupljen s tvojo krvjo.
Gospod, zveličaj svoje ljudstvo.
Po pastirjih Cerkve stojiš ob strani svojim vernikom, da bi jih nihče ne iztrgal iz tvoje roke,
– reši vse rajne, saj si daroval zanje svoje življenje.
Gospod, zveličaj svoje ljudstvo.
Očenaš
Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

[L]

Sklepna prošnja
Gospod, naš Bog, sveti opat Bernard je goreče ljubil tvojo Cerkev in kot ogenj v njej svetil in jo razvnemal. Naj ga posnemamo v gorečnosti in tudi mi živimo kot otroci luči.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.
Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.
Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.
Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

⇑ Vrh

Sklepna molitvena ura

Sreda

Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
 
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Aleluja.
Izprašamo si vest in premislimo, kako smo preživeli dan. Nato obudimo kesanje nad storjenimi grehi.
Pesem 
O Kristus, ti si luč in dan,
razsvétli našo temno noč,
ti večne Luči si odsvit
in dušam našim luči vir.
 
Zaupno prosimo, Gospod,
da bi nas varoval v temi,
naj duh počiva brez skrbi,
spokojno ure nam tekó.
 
Ko sen zakrije nam oči,
srce naj s tabo še bedi;
dobrota tvoja, tvoja moč,
naj zla nas brani vsakega.
 
Skušnjavca zvitega odbij,
nas reši vseh nevarnosti,
obvaruj nas, ki tvoji smo
in s tvojo rešeni krvjo.
 
Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen
Psalmi
Ps 30,1–6 Izročimo se v Božje roke
Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo (Lk 23,46).
 
1 Odpev O Bog, bodi mi zavetje in pribežališče.
 
Gospod, vate zaupam, *
 naj ne bom osramočen nikoli.
Otmi me, ker si pravičen, *
 prisluhni in pohiti, da me rešiš.
Bodi mi zavetje in pribežališče, *
 da bom na varnem.
 
Ti si moja trdnjava in moje zatočišče, *
 vodi me zaradi svoje dobrote.
Izvleci me iz zanke, ki so mi jo skrivaj nastavili, *
 ti si moj rešitelj.
 
Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo, *
 zvesti Bog, ti me osvobodi. 
 
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
 
1 Odpev O Bog, bodi mi zavetje in pribežališče.
 
Ps 129 Iz globočine kličem
Jezus bo odrešil svoje ljudstvo njegovih grehov (Mt 1,21).
 
2 Odpev Gospod, iz globočine te kličem.
 
Iz globočine te kličem, *
Gospod, usliši mojo prošnjo.
Prosim, skrbno me poslušaj, *
 ne presliši mojega vpitja.
Gospod, če boš gledal na pregrehe, *
 kdo bo mogel obstati?
Toda ti grehe odpuščaš, *
 da bi ti v spoštovanju služili.
Upam v Gospoda, zaupam v njegovo besedo, *
 z vsem srcem pričakujem Gospoda.
 
Bolj kot stražniki jutranjo zarjo *
 naj Božje ljudstvo pričakuje Gospoda.
 
Gospod je usmiljen, *
 tako rad vsem odpušča. 
Samo on bo rešil svoje ljudstvo *
 vseh njegovih grehov.
 
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
 
2 Odpev Gospod, iz globočine te kličem.
 
Kratko berilo (Ef 4,26–27)
Nikar ne grešite, sonce naj ne zaide v vaši jezi in ne dajajte prostora hudiču.
Spev z odpevom
V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)
Kristus, luč narodov in slava Božjega ljudstva
 
Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.
 
Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *
 kakor si obljubil s svojo besedo.
Na svoje oči sem videl Zveličarja, *
 ki si ga poslal vsem ljudstvom:
luč v razsvetljenje vseh narodov *
in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ...
 
Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.
Sklepna prošnja
Molimo. Gospod Jezus Kristus, ti si krotak in ponižen. Svojim učencem nalagaš jarem, ki je prijeten, in breme, ki je lahko. Blagohotno sprejmi naše misli, želje in dejanja današnjega dne. Naj se tako odpočijemo, da bomo s tvojo pomočjo še lažje služili tebi, ki živiš in kraljuješ vekomaj.
Blagoslovni vzklik
 
Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.
 
Nato molimo ali zapojemo eno izmed sklepnih marijanskih pesmi – molitev
Premila Mati Zveličarjeva,
odprta vrata nebeška in morska zvezda,
pomagaj ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati.
Ob angelovem oznanjenju
si svojega Stvarnika čudežno spočela
in ostala devica prej in slej,
usmili se grešnikov.

⇑ Vrh