Brevir za 20. junij 2020

[S]

[D]

1 Odpev Zahvaljujmo se Gospodu za njegovo dobroto, ki jo izkazuje človeškemu rodu.

2 Odpev Videli so Božja dela in čudovito Božjo moč.

3 Odpev Pravični vidijo in se veselijo in skušajo razumeti Gospodovo dobroto.

 

Tiste dni je Samson vzljubil žensko v dolini Soreku; ime ji je bilo Dalila. K njej so prišli filistejski knezi in ji rekli: »Pregovori ga in poizvedi, v čem je njegova velika moč in s čim bi ga zmogli, zvezali in užugali. Dali ti bomo sleherni enajststo srebrnikov.« Dalila je rekla Samsonu: »Povej mi vendar, v čem je tvoja velika moč in s čim bi te morali zvezati, da bi te užugali?«

Ko je tako dan na dan pritiskala nanj s svojimi besedami in ga mučila, se je njegova duša naveličala do smrti. Odkril ji je vse svoje srce in ji rekel: »Britev ni prišla na mojo glavo. Kajti božji nazirec (to je, Bogu posvečen) sem od materinega telesa. Če me ostrižejo, me bo zapustila moja moč in bom oslabel in bom kakor vsak drug človek.« Ko je Dalila videla, da ji je odkril vse svoje srce, je dala poklicati filistejske kneze z besedami: »Pridite to pot! Kajti odkril mi je vse svoje srce.«

In prišli so k njej filistejski knezi ter prinesli srebro s seboj. Ko je pustila, da je zaspal na njenih kolenih, je poklicala moža in dala ostriči sedem kodrov na njegovi glavi. Tako ga je oslabila in njegova moč ga je zapustila. Ko je zaklicala: »Filistejci nadte, Samson!« se je prebudil iz svojega spanja in menil: »Ušel bom kakor doslej vedno, ko se stresem.« Ni namreč vedel, da ga je Gospod zapustil. Filistejci pa so ga zgrabili in mu iztaknili oči. Potem so ga peljali v Gazo, ga vklenili v dve bronasti verigi in v ječi je moral mlin vrteti.

Ko pa so bili lasje na glavi ostriženi, so mu začeli zopet rasti. Filistejski knezi so se tedaj zbrali, da bi darovali svojemu bogu Dagonu veliko daritev in se poveselili. Rekli so namreč: »Naš bog nam je dal v roke našega sovražnika Samsona.« Ko ga je videlo ljudstvo, so slavili svojega boga. Kajti rekli so: »Naš bog nam je dal v roke našega sovražnika, opustoševalca naše dežele, ki je mnogo naših pobil.« Ko so bili dobre volje, so dejali: »Pokličite Samsona, da nam zapleše!« Poklicali so torej Samsona iz ječe in je plesal pred njimi. Postavili pa so ga med stebrovje. Tedaj je Samson rekel dečku, ki ga je vodil za roko: »Pusti me, da se dotaknem stebrov, na katerih sloni hiša, da se nanje oprem.« Hiša pa je bila polna mož in žena. Tam so bili tudi vsi filistejski knezi in na strehi je bilo okrog tri tisoč mož in žena, ki so gledali Samsonov ples.

Samson pa je klical h Gospodu in rekel: »Gospod Bog, spomni se me, prosim, in daj mi, prosim, o Bog, le še tokrat moč, da se nad Filistejci maščujem za eno izmed svojih obeh očes!« In Samson je zgrabil oba središčna stebra, na katerih je hiša slonela, in se oprl nanju, na enega z desnico, na drugega pa z levico. Potem je Samson zaklical: »Naj umrjem s Filistejci!« in se oprl z močjo, tako da se je hiša zrušila na kneze in na vse ljudstvo, ki je bilo v njej. In bilo je mrtvih, ki jih je usmrtil pri svoji smrti, več kakor njih, ki jih je usmrtil v svojem življenju.

Tedaj so prišli njegovi bratje in vsa hiša njegovega očeta, ga vzeli in odnesli ter ga pokopali med Sarao in Estaolom v grobu njegovega očeta Manueta. Sodil pa je Izraela dvajset let.

 

SPEV (Ps 42,1; 30, 4; Sod 16, 28)

O Bog, prisodi mi pravico, vodi mojo pravdo zoper nesveto ljudstvo. * Ti si moja trdnjava in moje zatočišče.

Spomni se me in daj mi le še tokrat moč! * Ti si moja trdnjava in moje zatočišče.

[L]

Sv. Lovrenc Giustiniani (1381-1455), prvi beneški patriarh, skrben dušni pastir in dobrodelnik

 

Marija je v srcu primerjala vse spoznanje, ki si ga je pridobila z branjem, poslušanjem in opazovanjem. Kako je pri tem rasla v veri in napredovala v zasluženju, kako je bila ožarjena z modrostjo in kako je gorela v ognju ljubezni! Ob novem razodetju božje ljubezni, ki ga je bila deležna, je prekipevala od veselja, ko je na čudežen način spočela od Svetega Duha. Kar dvigalo jo je k Bogu, a vendar je ostala vsa ponižna. Božja milost namreč deluje tako, da se duša vzpenja iz nižav v višave in iz sijaja v sijaj.

Zares srečna duša blažene Device! Ker se je v njej naselil Sveti Duh in jo je poučeval, je bila v vseh stvareh poslušna zapovedim Besede. Ni se dala voditi lastnim čustvom in osebni samovolji, ampak je vse tisto, kar ji je Modrost v notranjosti narekovala, na zunaj zvesto izvrševala. Res je bilo primerno za božjo Modrost, ki si je za bivališče gradila Cerkev, da po Mariji, ki je bila vsa sveta, poskrbi za zvestobo postavi, za očiščevanje duše, za vzor ponižnosti in za duhovno daritev.

Posnemaj jo, zvesta duša! Vstopi v svetišče svojega srca, da se boš duhovno očistila in iztrgala iz bolezni greha. Tu, v srcu, Bog bolj gleda na našo ljubezen, s katero opravljamo delo, kakor pa na naše delo samo. Imamo tudi možnost, da se v hrepenenju po gledanju Boga vržemo v božje naročje in mislimo samo nanj; lahko pa tudi iščemo svoje ravnotežje tako, da napredujemo v krepostih ali pa opravljamo dela v korist bližnjemu. Pri vsem tem pa naj bo naša gonilna sila samo Kristusova ljubezen. Glejte, to je duhovna daritev tistega očiščenja, ki je Bogu po volji. To pa se ne dogaja v svetišču, ki je narejeno z rokami, ampak v svetišču našega srca, v katerega je z veseljem vstopil Kristus Gospod.

 

Sveta in brezmadežna Devica, ne vem, kako naj te poveličujem. * V svojem naročju si nosila njega, ki ga ne morejo obseči nebesa.

Blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa. * V svojem naročju si nosila njega, ki ga ne morejo obseči nebesa.

Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni Bog, v srcu Device Marije si Svetemu Duhu pripravil vredno bivališče. Na njeno priprošnjo naj tudi mi postanemo svetišče tvoje slave.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[S]

[D]

1 Odpev Pri meni si, Gospod; zvest si, kjerkoli me vodiš.

2 Odpev Tvoja modrost, Gospod, naj bo pri meni in z menoj dela.

3 Odpev Gospodova zvestoba traja vekomaj.

[S]

Spev z odpevom

[L]

Odpev k Hvaljen Moje srce veselo vzklika k živemu Bogu.

[S]