Brevir za 20. februar 2020

Gospod, odpri moje ustnice,

O Bog, bodi nam milostljiv in nas blagoslovi, *

pokaži nam svojo dobroto.

Naj spoznajo tvojo pot vsi na zemlji, *

naj tvoje zveličanje osreči vse narode.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Veselijo in radujejo naj se narodi, *

ker jih vladaš in jih vodiš po pravici.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Zemlja je obrodila svoje sadove, *

Gospod, naš Bog, nas je blagoslovil.

Bog je zares dober, *

zato naj ga spoštujejo in častijo vsi narodi.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Naznanja zdaj nam novi dan
že petelina zgodnji glas,
a tudi Kristus nas budi,
v življenje novo kliče nas:

 

»Vstanite iz dremavosti,
bodite čisti, zdržni vsi,
pošteni, brez lenobnosti.
Prihajam, vabim, čujte vsi!«

 

Glasno prosimo Jezusa
in ga nenehno kličimo,
da nas ohrani v čistosti,
čuječe v sveti zbranosti.

 

Iz spanja, Kristus, vzdrami nas,
raztrgaj nočne nam vezi,
oprosti starih grehov nas
in novo luč nam v srca vlij.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

 

Razvnemi nas z ljubeznijo
do tebe, ki odpuščaš greh,
in ko očistiš nas, o Bog,
ostani z nami milostno.

 

Poglej na nas, brez doma smo,
izgnanci, glej, vzdihujemo,
pri tebi je naš pravi dom,
privedi k sebi nas v nebo.

 

Ljubezni in resnice si
srce ustvarjeno želi,
zares presrečne so oči,
ki smejo tebe gledati.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 43   Božje ljudstvo v stiski

O Bog, na lastna ušesa smo slišali, *

naši očetje so nam pripovedovali

o tvojih čudovitih delih, ki si jih storil *

v njihovih dneh, v dneh starodavnih.

Ti sam si izgnal druge narode, *

da si naredil prostor našim dedom.

Uničil si ljudstva, *

da si nje naselil v obljubljeni deželi. —

 

Niso si namreč osvojili dežele z mečem, *

niso zmagali z lastno roko.

Zmagovala je tvoja desnica in tvoja navzočnost, *

ker si bil z njimi sklenil zavezo. —

 

Ti si naš Bog, tebe priznavamo za Gospoda, *

ti si dal zmago svojemu ljudstvu.

S teboj smo premagali svoje sovražnike, *

v tvojem imenu smo prepodili svoje nasprotnike. —

 

Ne zanašamo se na svojo spretnost, *

ne prinaša nam zmage naše orožje.

Edino ti nam pripravljaš zmago nad sovražniki, *

nje pa ogrinjaš v sramoto.

Gospodova je zmaga in slava, *

njegovo ime bomo slavili na veke. —

Zdaj si nas pa zavrgel in osramótil, *

ne bojuješ se več z nami.

Zapodil si nas v beg pred sovražnikom *

in izročil v plen našim nasprotnikom.

Dal si, da delajo z nami kot s klavnimi ovcami, *

razkropil si nas med narode. —

 

Pod ceno si prodal svoje ljudstvo *

in pri tem nisi kaj prida zaslužil.

Dal si nas v sramotenje našim sosedom, *

da se nam rogajo in nas zasmehujejo.

Za svarilni zgled si nas postavil narodom, *

da zdaj ljudstva majejo z glavo nad nami. —

 

Vedno mislimo na svojo sramoto, *

obraz nam zaliva rdečica,

na ves glas nas sramotijo in zasmehujejo, *

sovražijo nas in preganjajo. —

Vse to nas je zadelo, čeprav te nismo pozabili *

in čeprav nismo prelomili tvoje zaveze.

Svojega srca nismo odvrnili od tebe *

in s tvoje poti nismo krenili.

Potopil si nas v globoko žalost *

in nas v smrtno temo pogreznil. —

 

Če bi bili tebe, svojega Boga, pozabili *

in roke stegovali k tujim bogovom:

Mar ne bi ti, o Bog, za to vedel, *

saj poznaš srca in njih skrivnosti?

Glej, zaradi tebe nas vsak dan morijo, *

imajo nas za klavne ovce. —

 

Gospod, zakaj spiš, prebudi se vendar, *

nikar nas ne zavrzi za zmeraj.

Zakaj skrivaš svoje obličje, *

pozabljaš našo bedo in stisko? —

 

V prah si nas ponižal, *

na tleh ležimo z obrazom na zemlji.

Vstani in nam pomagaj, *

reši nas, saj si usmiljen. —

– Gospod, h komu pojdemo?
– Ti imaš besede večnega življenja.

 

Blagoslovi so na glavi pravičnega, usta hudobnežev pa skrivajo krivico. Spomin na pravičnega je blagoslovljen, ime hudobnih preklinjajo. Kdor je modrega srca, sprejema zapovedi, kdor pa bedasto govori, propade.

Kdor hodi v poštenosti, hodi varno, kdor pa svoja pota krivi, gre v pogubo. Kdor mežika z očmi, povzroča žalitev, kdor pa bedasto govori, propade. Vir življenja so usta pravičnega, usta brezbožnih pa skrivajo krivico. Sovraštvo zbuja prepire, ljubezen pa vse pogreške pokriva. Na ustnicah razumnega je modrost, šiba pa je za hrbet neumnega.

Modri prikrivajo znanje, usta neumneža so blizu pogube. Bogatinovo premoženje mu je trdno mesto, strah siromakov je njih uboštvo. Zaslužek pravičnega služi za življenje, pridelek hudobneža gre za greh. Kdor se drži pouka, je na potu življenja, kdor pa svarjenje odklanja, zablodi.

Lažnive ustnice zakrivajo sovraštvo, kdor pa obrekovanje raznaša, je bedak. Pri mnogem govorjenju ni brez greha, kdor pa brzda svoje ustnice, je pameten. Jezik pravičnega je izbrano srebro, srce brezbožnih malo velja. Ustnice pravičnega jih hranijo veliko, neumni pa mrjó, ker jim manjka razumnost.

Gospodov blagoslov bogati, naš trud pa ničesar ne pridene. Bedaku je zabava počenjati hudobijo, a razumnemu možu biti moder. Česar se boji hudobnež, to se mu zgodi, kar si žele pravični, se jim bo spolnilo. Ko poneha vihar, ni več hudobneža, pravični pa stoji trdno na večnem temelju. Kar je kis zobem in kar je dim očem, to je lenuh zanj, ki ga najame.

Strah Gospodov podaljšuje dneve življenja, leta hudobnežev pa se skrajšajo. Pričakovanje pravičnih bo veselje, upanje hudobnih pa izgine. Pot Gospodova je obramba poštenemu, a groza njim, ki delajo hudo. Pravični vekomaj ne omahne, hudobni pa ne bodo prebivali v deželi. Usta pravičnega izražajo modrost, hinavski jezik pa bo iztrebljen. Ustnice pravičnega so navajene na ljubke reči, usta hudobnih pa na spačenost.

SPEV (Ps 36, 30.31; 111, 6.7)

Pravični govori modro; kar pove, je resnica * Zavestno se odloča za božjo postavo.

Pravični bo ostal v večnem spominu, ne bo se bal nobene preskušnje. *  Zavestno se odloča za božjo postavo.

Sv. Ambrož (ok. 330-397), škof v Milanu, eden štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov

 

Nenehno premišljujmo o modrosti in jo oznanjajmo. Tvoj jezik naj govori, kar je prav, in božja postava naj bo v tvojem srcu. Sveto pismo ti namreč pravi: Govori o zapovedih, ko bivaš v svoji hiši ali ko hodiš po potu, ko se ulegaš in ko vstajaš. Govorimo torej o Gospodu Jezusu, kajti on je Modrost, on je Beseda in sicer božja Beseda.

Tudi to piše, da odpiraj usta za božjo besedo. To besedo oznanja, kdor ponavlja njegove nauke in razlaga njegove misli. Nenehno moramo govoriti o Bogu. Ko govorimo o modrosti, njega opisujmo, ko govorimo o kreposti, o pravičnosti, o miru, ko govorimo o resnici, življenju in odrešenju, o njem govorimo.

Odpri usta za božjo besedo, piše. Ti odpri usta, govoril bo Bog. David je rekel: Slišim Gospoda Boga govoriti. Sam božji Sin pa pravi: Široko odpri svoja usta, da jih napolnim. Sicer niso zmožni vsi kakor Salomon ali Danijel dojeti popolno modrost, vendar se duh modrosti daje vsem po njih zmožnosti, vsem resničnim vernikom. Če torej veruješ, že imaš duha modrosti.

Vedno torej premišljuj in govori o božjih rečeh, ko bivaš v svoji hiši. Kot hišo lahko razumemo cerkev, lahko jo pojmujemo kot naš notranji dom srca, v katerem se pogovarjamo sami s seboj.

Govori pa preudarno, da se izogneš grehu in da ne padeš zaradi gostobesednosti. Sedi in se pogovori sam s seboj, kakor da bi hotel samega sebe presoditi. Govori po poti, da ne boš nikoli brez dela. Po poti pa se pogovarjaš prav samo tedaj, če se pogovarjaš s Kristusom, saj je Kristus naša pot. Med potjo torej se pogovarjaj sam s seboj in s Kristusom. Kako mu moreš govoriti, pove apostol, ki pravi: Hočem, naj možje na vsakem kraju molijo, povzdigujoč čiste roke, brez srda in prepirljivosti. Govori, človek, tudi ko dremlješ, da te ne zajame smrtno spanje. Ko te dremavica zmaguje, takole reci: Svojim očem ne dovolim spanja, svojim trepalnicam ne počitka, dokler ne najdem mesta za Gospoda, bivališča za Vsemogočnega.

Ko se prebudiš, ga nagovori; izpolnil boš, kar si dolžan. Glej, Kristus te prebuja! Tvoja duša naj reče: Glas mojega ljubega, ki trka. Kristus odgovarja: Odpri mi, moja sestra, prijateljica moja. Kako boš pa ti zbudil Kristusa? Reci: Rotim vas, hčere jeruzalemske, zbudite in zdramite ljubezen. Ljubezen, glej, to je Kristus.

SPEV (1 Kor 1,30-31; Jan 1,16)

Jezus Kristus nam je postal modrost od Boga in pravičnost in posvečenje in odrešenje. * Pisano je: Kdor se hvali, naj se hvali v Gospodu.

Iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost na milost. * Pisano je: Kdor se hvali, naj se hvali v Gospodu.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Že jutranje je sonce vzšlo,
iskreno prosimo Boga,
da sredi dnevnih opravil
nas hudega obvaruje.

 

Naj jezik brzda nam, kroti,
da ne razvname se prepir,
skrbno nam varuje oči,
da ne zgube se v ničnosti.

 

Srce naj naše čisto bo,
preudarno, brez nespameti,
v pijači zmernost in v jedeh
telo uporno naj kroti.

 

Ko spet se bo poslovil dan,
zagrne nočna nas temá,
naj vsakdo v čistosti srca
slavi predobrega Boga.

 

Bogu Očetu slava, čast
in njemu, ki je Sin njegov,
enako Duhu Svetemu,
tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 79   Gospod, obišči svoj vinograd

 

Dobri pastir, poslušaj, *

ti vodiš svoje ljudstvo kot čredo.

V Najsvetejšem prestoluješ, *

razodeni svoje veličastvo.

Zbudi svojo moč pred nami *

in pridi, da nas rešiš. —

 

Pridi k nam, Gospod, Bog vsemogočni, *

pokaži nam svojo ljubezen in bomo rešeni.

 

Gospod, Bog vsemogočni, *

doklej boš odklanjal molitev svojega ljudstva?

Jok nam je vsakdanja hrana, *

s solzami je napolnjena življenja čaša.

Zaradi nas se prepirajo naši sosedje, *

nasprotniki nas zasramujejo. —

 

Pridi k nam, Gospod, Bog vsemogočni, *

pokaži nam svojo ljubezen in bomo rešeni.

 

Svoj vinograd, naše očete, si prestavil iz Egipta, *

zasadil si jih v svoji deželi.

Prostor si jim pripravil, *

ukoreninili so se in napolnili zemljo.

Tvoj vinograd je pokril gore s svojo senco, *

njegove veje so prekrile najvišja drevesa.

Gospod, tvoj vinograd je segal do morja, *

do velike reke je pognal svoje mladike. —

 

Zakaj si pustil, da so podrli njegovo ograjo, *

da ga obirajo vsi, ki hodijo mimo?

Razruje ga merjasec iz gozda, *

popase ga poljska divjačina. —

 

Bog vsemogočni, pridi, *

ozri se z nebes in obišči ta vinograd.

 

Varuj, kar je zasadila tvoja desnica, *

kar poganja tebi v slavo.

Tvoj vinograd so požgali in posekali, *

naj jih zadene pravična sodba.

Naj tvoja ljubezen spremlja tvoje ljubljence, *

tvoje sinove, ki si jih vzredil zase.

Ne bomo več odstopili od tebe, *

poživi nas, da bomo tvoje ime slavili. —

 

Pridi k nam, Gospod, Bog vsemogočni, *

pokaži nam svojo ljubezen in bomo rešeni. —

Iz 12,1–6   Zahvalna pesem odrešenih

 

Slavim te, Gospod, čeprav si se jezil name, *

minila je tvoja nevolja in si me potolažil.

Glej, Gospod, ti si moj rešitelj, *

ne bojim se, ker vate zaupam.

Gospod, ti si moja moč in moja pesem, *

ti si moja rešitev. —

 

Z veseljem boste zajemali vodo *

iz Odrešenikovih studencev.

Tisti dan porečete: *

»Kličite Gospodovo ime in ga slavite!

Oznanjajte med ljudstvi njegove načrte, *

ne pozabljajte, da je Gospod vzvišen.

Pojte Gospodu, ker je storil veličastna dela, *

oznanjajte jih po vsej zemlji.

Vriskajte in se radujte, sionski prebivalci, *

med vami je živi Bog, Veliki in Sveti.« —

Ps 80   Slovesna obnova zaveze

 

Prepevajte našemu Bogu, *

vzklikajte našemu rešitelju.

Igrajte na strune, udarjajte na cimbale, *

na milo doneče citre in harfo.

Zatrobite na trombe ob prazniku, *

obhajamo največje slovesnosti. —

 

To je postava za Božje ljudstvo, *

tako nam Bog zapoveduje.

To je bil zakon za naše očete, *

ko so šli iz egiptovske dežele. —

 

Bog govori svojemu ljudstvu: *

»Tvoje rame sem oprostil bremena.

Tvoje roke sem osvobodil tlake, *

v stiski si me klical in sem te rešil.

Uslišal sem te iz ognjenega oblaka, *

ko si dvomil, sem ti dal vode iz skale. —

 

Moje ljudstvo, poslušaj moje opomine, *

o moji izvoljenci, samo mene kličite.

Nobenega drugega boga ne imejte, *

nobenega tujega boga ne molite.

Jaz, Gospod, sem te izpeljal iz egiptovske dežele, *

prosi me še za večje dobrote in te uslišim.  —

 

Toda moje ljudstvo me ni poslušalo, *

moji izvoljenci me niso ubogali.

Zakrknjenosti njih srca sem jih prepustil, *

naj hodijo po svojih načrtih. —

 

O da bi me moje ljudstvo poslušalo, *

o da bi moji izvoljenci hodili po mojih potih!

Njihove sovražnike bi takoj premagal, *

njihove nasprotnike bi ponižal. —

 

Moji sovražniki bi se spreobrnili, *

mir bi bil v deželi za vedno.

Svoje ljudstvo bi hranil z najboljšo pšenico, *

ga nasičeval z najslajšim medom.« —

Kratko berilo  (Rim 14,17–19)
Božje kraljestvo ni jed in pijača, ampak pravičnost in mir in veselje v Svetem Duhu; kdor namreč s tem služi Kristusu, je všeč Bogu in čislan pri ljudeh. Prizadevajmo si torej za to, kar je za mir in za medsebojno spodbudo.

V jutranjih urah mislim nate, Gospod.
— V jutranjih urah mislim nate, Gospod.

Ti mi pomagaš.
— V jutranjih urah mislim nate, Gospod.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V jutranjih urah mislim nate, Gospod.

Odpev k Hvaljen Daj nam spoznati Odrešenika, Gospod, in reši nas naših grehov.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Daj nam spoznati Odrešenika, Gospod, in reši nas naših grehov.

Hvalimo Boga, našega Očeta, ki nas, svoje otroke, varuje in ne presliši naših prošenj. Ponižno ga prosimo:

Zahvaljujemo se ti, naš Bog, ker si nas razsvetlil po svojem Sinu,

– naj ves dan hodimo v njegovi luči.

Tvoja Božja modrost naj nas danes vodi,

– da bomo živeli kot novi ljudje.

Pomagaj nam pogumno prenašati zaradi tebe vse težave,

– da ti bomo velikodušno in vztrajno služili.

Vodi danes naše misli, želje in dejanja,

– naj bomo učljivi in predani tvoji ljubeči skrbi.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Bog vse svetosti in vir prave luči, naj zvesto premišljujemo svete resničnosti in vedno živimo v svetlobi tvoje pričujočnosti.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 118,65–72  (IX)  Hvala Božji postavi

 

Služim ti, Gospod, in ti si mi dobro storil, *

kakor si obljubil.

Uči me razsodnosti in vednosti, *

ker zaupam v tvoje sklepe. —

 

Preden sem bil ponižan, sem blodil, *

zdaj pa spolnjujem tvojo postavo.

Dober si in rad pomagaš, *

svojih zakonov me úči. —

 

Prevzetni kujejo prevare zoper mene, *

jaz pa z vsem srcem spolnjujem tvoje zapovedi.

Njih srce je v izobilju otopelo, *

jaz pa se radujem nad tvojo postavo. —

 

Dobro je zame, da sem bil ponižan, *

da se naučim tvojih zakonov.

Ljubša mi je tvoja postava *

kakor srebrni in zlati zakladi. —

Ps 55,2–7b,9–14   Zaupanje v Boga v stiski

 

Usmili se me, Bog, sovražniki me zalezujejo, *

ves dan me napadajo in vznemirjajo.

Brez prestanka me preganjajo, *

mnogi se borijo zoper mene. —

 

Na dan te hude preizkušnje, *

moj Bog, zaupam vate.

Ne bojim se jih, saj se spominjam tvoje obljube, *

kaj mi more storiti umrljivi človek! —

 

Ves dan gojijo sovražne misli, *

vse, kar delajo, je zoper mene.

Shajajo se zoper mene in prežijo v zasedi, *

zasledujejo moje stopinje in mi strežejo po življenju. —

 

Gospod, ti poznaš moje trpljenje in veš za moje solze, *

ali ni vse to zapisano v tvoji knjigi?

 

Naj zbežijo moji sovražniki, ko te kličem, *

zagotovo vem, da si z mano.

Ne bojim se, saj se spominjam tvoje obljube, *

kaj mi more storiti človek! —

 

Zavedam se obljub, ki sem jih naredil, *

moj Bog, opravil ti bom hvalne daritve.

Ti si me rešil smrti in obvaroval propada, *

še bom živel v svetlobi tvoje navzočnosti. —

Ps 56   Jutranja molitev v trpljenju

 

Usmili se me, Bog, usmili, *

popolnoma zaupam vate. 

Pod tvoje varstvo se zatekam, *

dokler vihar ne mine.

Kličem na pomoč Boga najvišjega, *

Boga, ki mi izkazuje dobrote. —

 

Naj pošlje pomoč iz nebes in me reši, *

osramoti naj moje preganjalce.

Naj mi izkaže svojo milost *

in svojo naklonjenost.

Živim sredi ljudi, ki so kakor levi, *

najraje bi me požrli.

Njih zobje so kakor sulice in puščíce, *

kakor oster meč je njihov jezik. —

 

O Bog, pokaži se vzvišenega nad nebesa, *

na vso zemljo razširi svoje veličastvo.

 

Mojim nogam so nastavili zanko, *

v nevarnosti je moje življenje.

Na moji poti so skopali jamo, *

naj sami padejo vanjo.  —

 

Moje srce, o Bog, je pripravljeno, *

peti in igrati ti hočem.

Prebúdi se, moja duša; oglasite se, citre in harfa, *

prebuditi hočem jutranjo zarjo.

Gospod, hvalil te bom med narodi, *

prepeval in slavil med ljudstvi.

Do nebes sega tvoja dobrota, *

do oblakov tvoja zvestoba. —

 

O Bog, pokaži se vzvišenega nad nebesa, *

na vso zemljo razširi svoje veličastvo. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Pesem med letom 

O Bog, v dobroti daješ nam,
da poln svetlobe je naš dan,
poslušaj nas, ko se temni,
počasi bliža se večer.

 

Nagiba sonce se v zaton,
se tiho spušča za goro,
na zemljo sence legajo
in nas v temo zagrinjajo.

 

Služabniki utrujeni
sedaj te vdano prosimo,
da mračna, črna senca zla
nam v naše ne prodre srce.

 

Naj s čisto dušo, kot želiš,
končamo podarjeni dan,
da polni tvoje milosti
te v luči bomo gledali.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 71   Mesijeva vladarska oblast

O Bog, daj modrost svojemu maziljencu, *

daj mu čut za tvojo pravičnost.

Naj pravično vlada svoje ljudstvo *

in po pravici presoja uboge. —

 

Po vsej deželi naj živi ljudstvo v miru, *

po hribih in dolinah naj se razliva pravičnost.

Varoval bo pravice ubogih, *

pomagal potrebnim, izkoriščanja odpravljal.

Častili ga bodo, dokler bo sijalo sonce, *

in spoštovali ga bodo, dokler bo luna na nebu. —

 

Blagodejen bo kakor dež za travnike, *

kakor vode, ki namakajo zemljo.

V njegovih dneh bo cvetela pravičnost, *

povsod bo mir, dokler ne ugasne luna.

Vladal bo od morja do morja, *

od vzhoda do zahoda. —

 

Pred njim bodo poklekovali prebivalci puščave, *

klanjali se mu bodo njegovi nasprotniki.

Vladarji zahoda mu bodo dajali darila, *

darove mu bodo prinašali voditelji vzhoda.

Klanjali se mu bodo vsi oblastniki zemlje, *

vsi narodi mu bodo služili. —

Reševal bo uboge, ki vpijejo k njemu, *

pomagal bo tistim, ki nimajo pomočnika.

S slabotnimi bo imel usmiljenje, *

ubogim bo rešil življenje.

Osvobodil jih bo krivice in nasilja, *

ne bo pustil, da bi se nedolžna kri prelivala. —

 

In živel bo in darovali mu bodo zlata in kadila; *

molili bodo zanj in ga vedno blagoslavljali.

Celo na planinah mu bo uspevalo žito, *

na visokih gorah bo raslo klasje.

Množili se bodo prebivalci po mestih, *

kot se širi plevel na njivah. —

 

Njegovo ime bo ostalo vekomaj, *

njegova slava, dokler bo sijalo sonce.

V njem bodo blagoslovljeni vsi rodovi, *

vsi narodi ga bodo blagrovali.

Hvaljen bodi, Gospod, Bog naših očetov, *

samo on dela čudeže.

Hvaljeno bodi njegovo veličastno ime na veke, *

njegove slave bodi polna vsa zemlja, amen, amen. —

Raz 11,17–18;12,10b–12a  O Božji sodbi

 

Zahvaljujemo se ti, Gospod, Bog vsemogočni, *

ti si in si bil in prideš.

Prevzel si svoje mogočno vladarstvo *

in začel kraljevati. —

 

Narodi so se razjezili, *

a prišla je tvoja jeza in dan, da se sodijo mrtvi,

da prejmejo plačilo tvoji služabniki, preroki in sveti *

in vsi, ki se bojijo tvojega imena, mali in veliki. —

 

Zdaj se je uresničilo zveličanje, moč in kraljevanje *

našega Boga in oblast njegovega Kristusa.

Premagan je bil tožnik naših bratov, *

ki jih je noč in dan tožil pred našim Bogom. —

 

Premagali so ga s krvjo Jagnjeta *

in z besedo svojega pričevanja.

Niso tako ljubili svojega življenja, *

da bi se bali umreti.

Zato se radujte, nebesa *

in vsi, ki v njih prebivate. —

Kratko berilo  (1 Pt 1,22–23)
Ker ste svoje duše v poslušnosti do resnice očistili za nehlinjeno bratoljubje, se goreče iz srca med seboj vzljubite, prerojeni ne iz minljivega semena, temveč iz neminljivega: po Božji besedi, ki živi in ostane.

Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.
— Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.

Na sočne pašnike me vodi.
— Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.

Odpev k Moja duša Lačne in žejne pravice Gospod nasičuje in napolnjuje z dobrotami.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Odpev k Moja duša Lačne in žejne pravice Gospod nasičuje in napolnjuje z dobrotami.

Hvaležno se z vsem srcem obrnimo k našemu Gospodu in Odrešeniku, ki osrečuje svoje ljudstvo z vsakršnim duhovnim blagoslovom. Pobožno ga prosimo:

Usmiljeni Bog, ohrani našega papeža Frančiška in našega škofa …,

– da bosta neomajno služila tvoji Cerkvi.

Dobrotno glej na našo domovino

– in nas reši vsega hudega.

Vabi številne brate in sestre k svoji mizi,

– da bodo popolneje posnemali tvoje devištvo, uboštvo in pokorščino.

Varuj naše sestre, ki so obljubile devištvo,

– naj hodijo za teboj, Božjim Jagnjetom, kamorkoli greš.

Umrli naj počivajo v tvojem večnem miru

– in naj se med nami in njimi vedno bolj utrjuje občestvo duhovnih dobrin.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Večni Bog, končujemo večerno hvalnico in te prosimo, naj vztrajamo v premišljevanju tvoje postave in dosežemo srečo večne luči.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

Ps 15   Slavospev Bogu posvečenih

 

Odpev  V zaupanju v Boga bom varno počival.

Varuj me, Gospod, k tebi se zatekam, *

ti si moj Bog, zame sreče ni brez tebe. —

 

Zelo spoštujem tebi zveste *

in cenim poštene na zemlji.

Tisti, ki hodijo za tujimi bogovi, *

si sami množijo bolečine.

Ne bom daroval krivim bogovom, *

ne omadeževal z njihovimi imeni svojih ustnic. —

 

Gospod, ti si moj delež in moje veselje, *

ti vodiš mojo usodo.

Ako imam tebe, sem srečnejši in bogatejši *

kakor tisti, ki so mu odmerili najlepše posestvo.

Slavim te, Gospod, za to spoznanje, *

še ponoči me vest opominja k ljubezni do tebe.

Gospod, tebe imam vedno v svojih mislih, *

dokler boš ti ob meni, ne bom omahnil.

Zato se veseli moje srce in raduje moja duša, *

a tudi moje telo bo počivalo varno. —

 

Moje življenje se ne bo končalo v grobu, *

svojemu služabniku ne boš dal strohneti.

Pokazal mi boš pot življenja, polnost veselja pri sebi, *

večne radosti na svoji desnici. —

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev  V zaupanju v Boga bom varno počival.

 

Kratko berilo (1 Tes 5,23)

Sam Bog miru naj vas popolnoma posveti ter ohrani v popolnosti vašega duha, vašo dušo in vaše telo brez graje ob prihodu našega Gospoda Jezusa Kristusa.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Gospod, naš Bog, utrujeni smo od dela današnjega dneva. Okrepčaj nas z mirnim spanjem, da se bomo s tvojo pomočjo spočili in ti služili s telesom in dušo.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Zdrava, o nebes Kraljica,

zdrava, angelov Gospa.

Zdrava, korenina, zdrava, vrata,

iz tebe svetu luč je prisijala.

O veseli se, Devica slavna, nad vse krasna,

bodi zdrava, o prelepa, prosi za nas Kristusa.