Brevir za 2. julij 2011

Iz druge Samuelove knjige (11,1-17. 26-27)

Ko je preteklo leto, ob času, ko hodijo kralji na vojsko, je David odposlal Joaba in z njim svoje hlapce ter vse Izraelce. Opustošili so deželo Amonovih sinov ter oblegali Rabo. David pa je ostal v Jeruzalemu. Proti večeru je David vstal s svojega ležišča in se sprehajal po strehi kraljeve palače. Tedaj je videl s strehe ženo, ki se je kopala. Žena je bila zelo lepa. David je dal poizvedovati o ženi. Rekli so: »Ali ni to Eliamova hči Betsabeja, žena Hetejca Urija?« Nato je David poslal sle in jo dal pripeljati. Ko je prišla k njemu, je bil pri njej. Ko se je očistila svoje nečistote, se je vrnila v svojo hišo. Ko je žena spočela, je dala Davidu naznaniti: »Spočela sem.«

Tedaj je David sporočil Joabu: »Pošlji k meni Hetejca Urija!« Joab je poslal Urija k Davidu. Ko je Urija prišel k njemu, je David vprašal, kako se godi Joabu, kako se godi vojakom in kaki so uspehi boja. Potem je David rekel Uriju: »Pojdi v svojo hišo in si umij noge!« Ko je Urija odšel iz kraljeve palače, je prišlo za njim kraljevo jedilo. Urija pa je spal pri vratih kraljeve palače s hlapci svojega gospoda in ni šel v svojo hišo.

Davidu so naznanili: »Urija ni šel v svojo hišo.« Tedaj je David vprašal Urija: »Nisi li prišel s pota? Zakaj nisi šel v svojo hišo?« Urija je Davidu odgovoril: »Skrinja, Izrael in Juda bivajo v šotorih. Tudi moj gospod Joab in hlapci mojega gospoda tabore na polju. In jaz naj bi šel v svojo hišo, da bi jedel in pil in spal pri svoji ženi? Kakor resnično živiš in kakor resnično živi tvoja duša, tega ne storim!« Tedaj je David rekel Uriju: »Ostani še danes tu! Jutri te odpošljem.« Tako je ostal Urija tisti in naslednji dan v Jeruzalemu. David ga je povabil, da je pred njim jedel in pil, ter ga je upijanil. Toda zvečer je odšel spat na svoje ležišče pri hlapcih svojega gospoda in ni šel v svojo hišo.

Zjutraj je napisal David Joabu pismo in ga poslal po Uriju. V pismu je napisal: »Postavite Urija spredaj v najhujši boj! Potem se umaknite od njega, da bo zadet in bo umrl!« Ko je tedaj Joab oblegal mesto, je postavil Urija na kraj, o katerem je vedel, da so tam junaški možje. Ko so planili možje iz mesta in se bojevali z Joabom, so padli nekateri izmed vojakov, izmed Davidovih hlapcev. Tudi Hetejec Urija je umrl.

Ko je Urijeva žena slišala, da je njen mož Urija umrl, je žalovala po svojem soprogu. Ko je minilo žalovanje, jo je dal David pripeljati v svojo hišo. Postala je njegova žena in mu rodila sina. Gospodu pa ni bilo všeč, kar je David storil.

Iz govorov sv. Lovrenca Iustinianija, škofa (8. govor, za praznik Marijinega očiščevanja)

Marija je vse ohranila v svojem srcu

Marija je v srcu primerjala vse spoznanje, ki si ga je pridobila z branjem, poslušanjem in opazovanjem. Kako je pri tem rasla v veri in napredovala v zasluženju, kako je bila ožarjena z modrostjo in kako je gorela v ognju ljubezni! Ob novem razodetju božje ljubezni, ki ga je bila deležna, je prekipevala od veselja, ko je na čudežen način spočela od Svetega Duha. Kar dvigalo jo je k Bogu, a vendar je ostala vsa ponižna. Božja milost namreč deluje tako, da se duša vzpenja iz nižav v višave in iz sijaja v sijaj.

Zares srečna duša blažene Device! Ker se je v njej naselil Sveti Duh in jo je poučeval, je bila v vseh stvareh poslušna zapovedim Besede. Ni se dala voditi lastnim čustvom in osebni samovolji, ampak je vse tisto, kar ji je Modrost v notranjosti narekovala, na zunaj zvesto izvrševala. Res je bilo primerno za božjo Modrost, ki si je za bivališče gradila Cerkev, da po Mariji, ki je bila vsa sveta, poskrbi za zvestobo postavi, za očiščevanje duše, za vzor ponižnosti in za duhovno daritev.

Posnemaj jo, zvesta duša! Vstopi v svetišče svojega srca, da se boš duhovno očistila in iztrgala iz bolezni greha. Tu, v srcu, Bog bolj gleda na našo ljubezen, s katero opravljamo delo, kakor pa na naše delo samo. Imamo tudi možnost, da se v hrepenenju po gledanju Boga vržemo v božje naročje in mislimo samo nanj; lahko pa tudi iščemo svoje ravnotežje tako, da napredujemo v krepostih ali pa opravljamo dela v korist bližnjemu. Pri vsem tem pa naj bo naša gonilna sila samo Kristusova ljubezen. Glejte, to je duhovna daritev tistega očiščenja, ki je Bogu po volji. To pa se ne dogaja v svetišču, ki je narejeno z rokami, ampak v svetišču našega srca, v katerega je z veseljem vstopil Kristus Gospod.