Brevir za 2. maj 2025

Sv. Atanazij Veliki, obvezni god, prvi petek v mesecu

Povabilo
Bogoslužno branje
Hvalnice
Dnevna molitvena ura
Večernice
Sklepna molitvena ura

Info …

SV. ATANAZIJ, ŠKOF IN CERKVENI UČITELJ
Obvezni god
Sv. Atanazij (295–373), škof v domačem mestu Aleksandriji v Egiptu, je veliko pretrpel v obrambi prave vere zoper arijansko krivoverstvo in bil petkrat pregnan. Umrl je leta 373.
Skupne molitve v čast svetim pastirjem: škofom ali cerkvenim učiteljem.

Izberi skupne molitve:

Povabilo

Začetek

Gospod, odpri moje ustnice,

- da bom oznanjal tvojo hvalo.

Odpev Kristusa, najvišjega pastirja, pridite, molimo, aleluja.

Ps 94 Spodbuda k češčenju Boga

Pridite, prepevajmo Gospodu, *

vzklikajmo Bogu, svojemu zveličarju.

Stopimo mu naproti s hvalnim petjem, *

z veselimi spevi ga hvalimo.

Odpev Kristusa, najvišjega pastirja, pridite, molimo, aleluja.

Gospod je Bog, edini in najvišji, *

veliki vladar nad vsemi vladarji.

V njegovi roki so globine zemlje, *

višine gorá so njegove.

Njegovo je morje, on ga je naredil, *

njegova je zemlja, on jo je ustvaril.

Odpev Kristusa, najvišjega pastirja, pridite, molimo, aleluja.

Pridite, poklonimo se Gospodu, *

v ponižnosti molimo njega, ki nas je ustvaril.

On je naš Bog, mi njegovo ljudstvo, *

on nas živi in vodi kot svoje ovce.

Odpev Kristusa, najvišjega pastirja, pridite, molimo, aleluja.

O da bi danes poslušali njegove besede: *

»Ne zakrknite svojih src kakor nekoč v puščavi.

Tam so me vaši očetje skušali in izzivali, *

čeprav so videli moja dela.

Odpev Kristusa, najvišjega pastirja, pridite, molimo, aleluja.

Štirideset let sem jih prenašal, *

to nezvesto ljudstvo, ki se ne drži mojih potov.

Potem sem v svoji nevolji prisegel: *

Ne bodo videli obljubljene dežele.«

Odpev Kristusa, najvišjega pastirja, pridite, molimo .

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu *

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Odpev Kristusa, najvišjega pastirja, pridite, molimo, aleluja.

⇑ Vrh

Bogoslužno branje

Psalmi so od petka II. tedna

Lastno

2. berilo, spev po 2. berilu, sklepna prošnja

Začetek molitvene ure

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

Gospod, pridi in mi pomagaj.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

[S]

Pesem

Za enega pastirja
Pobožno Kristusu zdaj vsi zapojmo,
saj dobri je pastir in kralj človeštva,
in s pesmijo vsi proslavimo njega,
ki danes goduje.

Za škofa:
Kot škofa ga je milost okrepila
in moč duha ga vedno je vodila,
da bi učil in pasel Božje ljudstvo
v tej vzvišeni službi.

Pastir in vzornik bil je svoji čredi,
vsem kazal pot in reveže podpiral,
skrbel za sebi izročeno ljudstvo
kot vsem dober oče.

Svetnike Kristus v raju nagrajuje
in z večno jih poveličuje srečo,
naj hodimo po njihovih stopinjah
v življenju in smrti.

Pobožno počastimo vsi Očeta,
slavi naj Sina naša pesem vneta,
enako Svetega Duha na veke,
do kraja vse zemlje. Amen.

[D]

1 Odpev Ne pokôri me, Gospod, v svojem srdu.

Ps 37 Molitev skesanega grešnika v veliki stiski

Od daleč so stali vsi njegovi znanci (Lk 23,49).

Gospod, ne kaznuj me v svoji jezi *

in ne pokôri me v svojem srdu.

Tvoje šibe so me udarile, *

tvoja težka roka me je zadela. —

Zaradi tvojega srda je moje telo ena sama rana, *

bolečina mi kljuje v kosteh zaradi mojih grehov.

Moja krivda mi sega čez glavo *

kakor težko breme, ki ga ne morem nositi. —

Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

1 Odpev Ne pokôri me, Gospod, v svojem srdu.

2 Odpev Gospod, ti poznaš vse moje hrepenenje, aleluja.

Moje rane se vnemajo in zaudarjajo *

zavoljo moje nespameti.

Potrt sem čez mero, *

sključen sem in ves dan tavam okrog prežalosten. —

Moja ledja so polna vnetja, *

nič zdravega ni na mojem telesu.

Silno sem potrt in izčrpan, *

tako mi je hudo, da kar tulim. —

Gospod, ti poznaš vse moje hrepenenje, *

moje vzdihovanje ti ni prikrito.

Srce mi razbija in moč me zapušča, *

luč mojih oči mi ugaša. —

Moje rane se studijo prijateljem in znancem, *

sorodniki se me izogibajo.

Tisti, ki mi strežejo po življenju, *

premišljajo, kako bi se me znebili.

Želijo mi hudo in grozijo s smrtjo, *

nenehno snujejo zvijače. —

Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

2 Odpev Gospod, ti poznaš vse moje hrepenenje, aleluja.

3 Odpev Svojo krivdo priznam, Gospod, nikar me ne zapusti in me reši, aleluja.

III

Kakor gluh sem in ne poslušam, *

kakor nem svojih ust ne odpiram.

Sem kot tisti, ki nič več ne dojema *

in se ne more braniti. —

Gospod, moj Bog, le v tebe zaupam, *

ti boš govoril zame.

Moji sovražniki naj se ne veselijo moje nesreče; *

ko me vidijo na tleh, naj ne slavijo svoje zmage. —

Ne morem zdržati, *

moja bolečina me muči brez prenehanja.

Priznavam svojo krivdo, *

žalosten sem zaradi svojega greha. —

Mnogo jih je, ki me brez vzroka sovražijo, *

in postajajo vedno močnejši.

Vračajo mi hudo za dobro, *

napadajo me, ker se potegujem za pravico. —

O Gospod, moj Bog, nikar me ne zapusti, *

ostani mi ob strani.

Hiti mi pomagat, *

moj Gospod in moja rešitev. —

Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

3 Odpev Svojo krivdo priznam, Gospod, nikar me ne zapusti in me reši, aleluja.

- Ob tvojem vstajenju, Kristus, aleluja,

- se veselita nebo in zemlja, aleluja.

PRVO BERILO

Iz knjige Razodetja (4,1-11)

Videnje Boga

Jaz, Janez, sem videl: glej, odprta vrata v nebesih, in prvi glas, ki sem ga bil slišal, kakor bi tromba govorila z menoj, je govoril: »Stopi sem gor in pokazal ti bom, kar se bo za tem zgodilo.«

Takoj sem se zamaknil; in glej, prestol je stal v nebesih in na prestolu je nekdo sedel. In sedeči je bil na pogled kakor kamen jaspis in sard, in mavrica okrog prestola je bila videti kakor smaragd. In okrog prestola je bilo štiriindvajset prestolov in na prestolih je sedelo štiriindvajset starešin, oblečenih v bela oblačila, in na njih glavah so bili zlati venci. In od prestola so prihajali bliski in glasovi in gromi. In sedem plamenic je gorelo pred prestolom; to so sedmeri božji duhovi.

In pred prestolom je bilo kakor stekleno morje, podobno kristalu. In sredi pred prestolom in okrog prestola so bila štiri živa bitja, polna oči spredaj in zadaj; in prvo bitje podobno levu in drugo bitje podobno teletu in tretje bitje z obličjem kakor človek in četrto bitje podobno letečemu orlu. In ta štiri bitja so imela vsako po šest peruti in so bila okrog in okrog ter znotraj polna oči; in so brez počitka govorila podnevi in ponoči: ,Svet, svet, svet, Gospod, Bog vsemogočni, ki je bil, ki je in ki bo'.

In ko so bitja dala slavo in čast in hvalo na prestolu sedečemu, ki živi na vekov veke, je padlo štiriindvajset starešin pred sedečega na prestolu in molilo njega, ki živi na vekov veke, in položilo svoje vence pred prestol, govoreč: »Vreden si, naš Gospod in Bog, da prejmeš slavo in čast in moč; zakaj ti si vse ustvaril in po tvoji volji je bivalo in bilo ustvarjeno.«

SPEV (Raz 4, 8; Iz 6, 3)

Svet, svet, svet Gospod, Bog vsemogočni, ki je bil, ki je in ki bo prišel. * Vsa zemlja je polna njegovega veličastva, aleluja.

Serafi so drug drugemu klicali: Svet, svet, svet je vsemogočni Gospod. * Vsa zemlja je polna njegovega veličastva, aleluja.

[L]

DRUGO BERILO

Sv. Atanazij (295-373), škof v Aleksandriji v Egiptu, pregnanec, borec zoper arijanstvo, pisatelj apologetskih, dogmatskih, zgodovinskih in eksegetskih spisov

Iz govorov sv. Atanazija, škofa (Govor o učlovečenju božje Besede, 8-9)

O učlovečenju Besede

Božja Beseda, ki nima telesa in ne podlega pokvarljivosti snovi, je prišla na svet, čeprav tudi prej ni bila daleč od njega. Ni koščka zemlje, kjer ne bi bila navzoča, temveč je skupno z Očetom napolnjevala vse in povsod.

Prišla je iz dobrote do nas in je vsem pokazala, kakšna je. Usmilila se je našega rodu in naše slabotnosti, ganila jo je naša pokvarjenost. Ni prenesla, da bi smrt gospodovala nad nami in da ne bi šla iskat, kar je bilo izgubljenega, da ne bi bilo izgubljeno, kar je Oče ustvaril v človeku. Zato si je privzela telo, kakršno ni bilo različno od našega. Božji Sin pri svojem učlovečenju ni hotel privzeti samo zunanjosti in ostati samo pri njej.

Če bi se bil hotel namreč samo na zunaj pokazati, bi si bil privzel pač odličnejše telo. Sprejel pa je prav naše, človeško telo. V telesu Device si je zgradil tempelj, privzel telo in si ga pripravil kot sredstvo, po katerem bi se nam razodel in kjer bi prebival. Ko si je pa privzel telo, ki je pri vseh zapisano smrti, ga je iz ljubezni za nas vse daroval Očetu s svojo smrtjo. Ko se je podvrgel splošni postavi smrti, ki je težila nas vse, jo je izbrisal, saj nad Gospodovim telesom ni imela moči. Od tedaj smrt ne more več škodovati ljudem, ki nosijo Gospodu enako telo. Ljudi, ki so po grehu zapadli smrti, je hotel znova poklicati v življenje, saj je vstal s telesom, ki si ga je bil privzel, s tem pa tudi, nič drugače kot zgori suha slama v ognju, uničil smrt.

Privzel si je torej telo, ki more umreti. Ker je imelo delež z Besedo in kraljem vsega, pa je moglo zadostiti za smrt vseh, in je zaradi Besede, ki je v njem prebivala, ostalo nepoškodovano in bo končno smrt po milosti vstajenja odstopila od vseh ljudi.

Telo, ki si ga je bila privzela, da ga kot brezmadežno daritev in žrtev izroči v smrt, je potem, ko je bilo darovano, pregnalo smrt od vseh, ki smo mu podobni. Tako je božja Beseda, vzvišena nad vsemi, svoje svetišče, svoje telo darovala za nas, kot je rekla, in plačala naš dolg smrti. S tem pa je vse, s katerimi je bila v enakem telesu povezana, po obljubi nesmrtnosti zares napravila nesmrtne. Smrt namreč sedaj nima nobene oblasti nad ljudmi zaradi božje Besede, s katero smo eno telo.

SPEV (Jer 15,19.20; 2 Pet 2,1)

Kakor moja usta boš, naredil bom iz tebe bronast, trden zid proti temu ljudstvu. * Bojevali se bodo zoper tebe, pa te ne bodo premagali, zakaj jaz sem s teboj, aleluja.

Med vami bodo lažni učitelji, ki bodo uvajali pogubne ločine; celo Gospoda, ki jih je odkupil, bodo tajili. * Bojevali se bodo zoper tebe, pa te ne bodo premagali, zakaj jaz sem s teboj, aleluja.

Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni Bog, škofa Atanazija si izbral, da je pogumno branil vero v Božjo naravo tvojega Sina. Po njegovem nauku in varstvu naj te vedno bolj spoznavamo, da te bomo vedno bolj ljubili.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Slavimo Gospoda.

– Bogu hvala.

⇑ Vrh

Hvalnice

Psalmi so od petka II. tedna

Lastno

sklepna prošnja

Začetek molitvene ure

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

Gospod, pridi in mi pomagaj.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

[S]

Pesem

Za enega pastirja

Odličen bil si oče in voditelj,
zato tvoj god zdaj vse slavi občestvo,
ti kot svetnik se veseliš v nebesih
ves srečen v Bogu.

Za škofa:
Duhovnika, vodnika, učenika
bila naloga ti je podeljena,
da svoje ljudstvo bi v nebesa vodil,
delil mu darove.

Zato prav vsi te prosimo ponižno,
da se ozreš na duše zadolžene,
izprosiš naših grehov oproščenje
pri Bogu v nebesih.

Bogú edinemu vsa čast in hvala,
v nebesih večna slava in zahvala,
ki s svojimi zakoni modro vodi
brezmejno vesolje. Amen.

[D]

1 Vel. noč. Zaupaj, sin, tvoji grehi so ti odpuščeni, aleluja.

Ps 50 Usmili se me, Bog

Prenavljajte se po duhu svojega mišljenja in si oblecite novega človeka (Ef 4,23–24).

Usmili se me, Bog, po svoji milosrčnosti, *

v svojem velikem usmiljenju izbriši mojo pregreho.

Popolnoma izmij mojo krivdo, *

mojega greha me očisti. —

Svojo pregreho priznavam, *

moj greh mi je živo v spominu.

Grešil sem zoper tebe samega, *

kar je zlo v tvojih očeh, sem storil.

Naj se izkaže, da si pravičen v svojih sodbah, *

tudi mene sodi v svoji pravičnosti. —

Glej, človek podeduje krivdo že ob rojstvu, *

z grehom je omadeževan že od začetka.

Vem, da ljubiš odkritosrčnost, *

ko sem sam pred teboj, me učiš modrosti. —

Odpusti mi grehe, da bom očiščen, *

bolj kot sneg bom bel, ko me umiješ.

Naj spet občutim radost in veselje, *

moje potrto srce naj se vzraduje. —

Ne glej na moje grehe, *

vso mojo krivdo izbriši.

Čisto srce, o Bog, mi ustvari, *

duha stanovitnosti v meni obnovi. —

Ne zavrzi me izpred svojega obličja, *

svojega svetega duha mi ne odvzemi.

Naj se spet veselim, da sem rešen, *

duha požrtvovalnosti v meni utrdi. —

Grešnikom bom kazal tvoja pota, *

izgubljeni se bodo vrnili k tebi.

Reši me krivde mojega greha, moj Bog in moj zveličar; *

moj jezik naj glasno opeva tvojo pravičnost. —

Gospod, odpri moje ustnice, *

da bom oznanjal tvojo hvalo.

Nad zunanjimi daritvami nimaš veselja, *

klavnih in žgalnih daritev ne maraš.

Skesan duh, o Bog, naj bo moja daritev, *

skesanega in ponižnega srca ne zametuješ. —

Gospod, usmili se grešnika kakor nekdaj Siona; *

kar je greh porušil, pozidaj kot svoje sveto mesto.

Tedaj ti bomo spet opravljali prave daritve *

in na tvoj oltar bomo prinašali žrtve. —

Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

1 Vel. noč. Zaupaj, sin, tvoji grehi so ti odpuščeni, aleluja.

2 Vel. noč. Gospod, prišel si, da rešiš svoje ljudstvo po svojem Maziljencu, aleluja.

Hab 3,2–4.13a.15–19 Bog prihaja k sodbi

Dvignite svoje glave, zakaj vaše odrešenje se približuje (Lk 21,28).

Gospod, razodel si mi svoje načrte, *

napolnil si mi dušo s svetim strahom.

Pokazal si mi delo odrešenja, *

ki ga uresničiš v bližnji prihodnosti.

Izvršiš ga v prihodnjih letih, *

v svoji pravičnosti se spomniš svojega usmiljenja.

Prihajaš kakor ob rešitvi iz Egipta *

in se razodevaš kakor na Sinajski gori. —

Tvoje veličastvo pregrinja nebesa, *

zemlja je polna tvoje slave.

Kakor luč se blesti tvoja svetloba, *

s svojimi žarki zakrivaš svojo vsemogočnost. —

Prišel si, da rešiš svoje ljudstvo, *

da rešiš svoje izvoljene.

V morje poženeš konje sovražnikov, *

da se pogreznejo v globokem vodovju.

Od groze se tresem, ko slišim *

in gledam stisko svojega ljudstva.

Vendar bom mirno počival ob dnevu stiske, *

ko pride ljudstvo, ki nas napade. —

Smokva namreč ne bo cvetela, *

na vinski trti ne bo grozdja.

Pridelek oljke bo odpovedal, *

polja ne bodo dajala hrane.

Ovce bodo iz staj odpeljali, *

v hlevih ne bo več živine. —

Vendar se bom veselil v Gospodu, *

se radoval v Bogu, svojem rešitelju.

Moja moč bo v Gospodu Bogu, *

gibčen bom kakor jelen.

Kot zmagovalca me bo vodil po višinah, *

od veselja bom prepeval. —

Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

2 Vel. noč. Gospod, prišel si, da rešiš svoje ljudstvo po svojem Maziljencu, aleluja.

3 Vel. noč. Hvali svojega Boga, o Sion, ker je dal mir tvojim pokrajinam, aleluja.

Ps 147 Jeruzalem znova pozidan

Pridi, pokažem ti nevesto, Jagnjetovo zaročenko (Raz 21,9).

Hvali Gospoda, Jeruzalem, *

hvali svojega Boga, o Sion. —

Utrdil je zapahe pri tvojih vratih, *

blagoslovil tvoje otroke v tebi.

Tvoji deželi daje živeti v miru, *

hrani te z najboljšo pšenico.

Na zemljo pošilja svojo besedo, *

njegovo oznanilo se hitro širi. —

Snežno odejo razgrinja kot volno, *

kakor pepel potresa slano.

Točo siplje kot drobtine kruha, *

kaj more obstati pred njegovim mrazom?

Na njegovo besedo pa se vse raztaja, *

veter zaveje in stečejo vode. —

Svojemu ljudstvu je oznanil svojo besedo, *

zakone in zapovedi svojim izvoljenim.

Tako ni storil nobenemu narodu, *

ni jim razodel svoje postave. —

Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

3 Vel. noč. Hvali svojega Boga, o Sion, ker je dal mir tvojim pokrajinam, aleluja.

[S]

Kratko berilo (Heb 13,7–9a)
Spominjajte se svojih predstojnikov, ki so vam oznanjali Božjo besedo; glejte konec njih življenja in ravnajte se po njihovi veri. Jezus Kristus včeraj in danes, isti tudi na veke. Različnim tujim naukom se ne dajte zapeljati.

Spev z odpevom

Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve, aleluja, aleluja.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve, aleluja, aleluja.

Podnevi in ponoči naj oznanjajo tvojo slavo, aleluja, aleluja.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve, aleluja, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve, aleluja, aleluja.

Odpev k Hvaljen Ne boste govorili vi, ampak v vas bo govoril Duh nebeškega Očeta, aleluja.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja.

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake.

—

Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

Odpev k Hvaljen Ne boste govorili vi, ampak v vas bo govoril Duh nebeškega Očeta, aleluja.

Prošnje

Kristusa, dobrega pastirja, ki je dal življenje za svoje ovce, hvalímo in ga prosímo:

Gospod, pasi svoje ljudstvo.

V svetih pastirjih si razodeval svoje usmiljenje in ljubezen,

– izkazuj nam še naprej po njih svojo dobroto.

Gospod, pasi svoje ljudstvo.

Po svojih namestnikih še zdaj izvršuješ svojo učiteljsko in pastirsko službo,

– ne nehaj nas ti sam po njih voditi.

Gospod, pasi svoje ljudstvo.

Po svojih svetih pastirjih, ki si jih postavil v službo svojemu ljudstvu, si ti sam naš dušni in telesni zdravnik,

– ne nehaj nam dajati delivcev Božjega življenja.

Gospod, pasi svoje ljudstvo.

Svoje ljudstvo si poučeval z modrostjo in ljubeznijo svetnikov,

– po naših pastirjih nas nenehno vzgajaj k svetosti.

Gospod, pasi svoje ljudstvo.

Očenaš

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

[L]

Sklepna prošnja
Vsemogočni Bog, škofa Atanazija si izbral, da je pogumno branil vero v Božjo naravo tvojega Sina. Po njegovem nauku in varstvu naj te vedno bolj spoznavamo, da te bomo vedno bolj ljubili.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

⇑ Vrh

Dnevna molitvena ura

Psalmi so od petka II. tedna

Lastno

sklepna prošnja

Opoldne

Začetek molitvene ure

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

Gospod, pridi in mi pomagaj.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

[D]

Pesem opoldne

Zberimo se v molitvi zdaj,
naj sveti spev se oglasi,
Najvišjemu prepevajmo,
slavimo s pesmijo Boga.

To uro zloba je ljudi
poslala v smrt Nedolžnega.
Sodnika večnega, Boga,
po krivem obsodila je.

O koliko hvaležnosti
dolgujemo vsi Jezusu,
v skušnjavah on je naša moč,
od nas odvrne vsako zlo.

Naj slava, Jezus, ti doni,
od mrtvih vstal si in živiš,
Očetu, Duhu Svetemu,
enako zdaj in vekomaj. Amen.

Odpev dopoldne, opoldne in popoldne pred psalmi vedno samo enkrat: Aleluja, aleluja, aleluja.

Ps 118,73–80 (X) Hvala Božji postavi

Tvoja roka me je naredila in izoblikovala, *

daj mi pamet, da spoznam tvojo voljo.

Tvoji zvesti me bodo z veseljem gledali, *

ker zaupam v tvojo besedo. —

Vem, Gospod, da so tvoji odloki pravični, *

vem, da si me po pravici ponižal.

Tvoje usmiljenje naj me potolaži, *

kakor si mi obljubil. —

S svojo ljubeznijo me poživi, *

tvoja postava je moje veselje.

Prevzetne naj bo sram, ko me stiskajo po krivici, *

jaz pa bom premišljeval tvoje zapovedi. —

Naj se mi pridružijo vsi, ki te ljubijo *

in priznavajo tvoje ukaze.

Naj popolnoma živim po tvojih zapovedih *

in ne bom osramočen nikoli. —

Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

Ps 58,2–5.10–11.17–18 Molitev zoper sovražnike

Te besede so hvalnica Odrešenikovi vdanosti Očetu (Evzebij Cezarejski).

Moj Bog, otmi me sovražnikov, *

reši me mojih napadalcev.

Iztrgaj me iz rok hudodelcev, *

krvoločnih ljudi me obvaruj.

Strežejo mi po življenju, *

z veliko silo me napadajo.

Nedolžen sem in brez krivde, *

pa se vendar zbirajo zoper mene. —

Gospod, vstani in hiti pomagat; *

vate zaupam, moja moč in moja obramba.

Moj Bog, moj rešitelj, na pomoč mi pridi; *

naj slavim zmago nad njimi. —

Tvojo moč bom opeval in poveličeval tvoje usmiljenje, *

ker si me v stiski varoval in branil.

Tebi, moj Bog, bom brenkal na strune, *

ti si moj rešitelj, moja moč in ljubezen. —

Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

Ps 59 Molitev po porazu

Na svetu boste imeli stisko, a zaupajte, jaz sem svet premagal (Jn 16,33).

O Bog, zavrnil si nas in nas razpršil, *

razsrdil si se na nas, a zdaj se k nam obrni.

Zamajal si deželo, da se je razklala; *

zaceli njene razpoke, da se ne poruši.

Svojemu ljudstvu si poslal hude nesreče, *

kar mešalo se mu je od velike bridkosti. —

Vsem, ki te ljubijo, si zavetje, *

v njem so varni pred sovražnikom.

Pomagaj nam s svojo desnico in nas usliši, *

da bomo rešeni, ker nas ljubiš. —

Bog nam govori iz svojega svetišča: *

»Jaz bom slavil zmago in si osvojil vse dežele.

Moje ljudstvo je krona moje glave *

in žezlo mojega kraljestva.

Podvržem si narode, *

k nogam si položim vsa ljudstva.« —

Kdo nas popelje prek zidovja, *

kdo nas povede v varno zavetje?

Mar ne ti, o Bog, ki si nas zavrgel, *

ker smo zaupali sami vase. —

Daj nam pomoč zoper sovražnike, *

zakaj ničeva je človeška podpora.

Z Bogom bomo delali junaštva, *

on bo poteptal naše sovražnike. —

Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

Odpev dopoldne, opoldne in popoldne pred psalmi vedno samo enkrat: Aleluja, aleluja, aleluja.

Opoldne

Kratko berilo (Gal 3,27–28)
Kateri ste bili v Kristusa krščeni, ste Kristusa oblekli. Ni več Juda, tudi ne Grka; ni več sužnja, tudi ne svobodnega; ni več moškega in ženske; kajti vsi vi ste eno v Kristusu Jezusu.

– Razveselili so se učenci, aleluja,
– ko so videli Gospoda, aleluja.

Sklepna prošnja
Molimo. Nebeški Oče, v svoji dobroti si poslal svojega Sina, da nas je s trpljenjem na križu rešil satanove oblasti. Podpiraj nas, da bomo do smrti pokorni tvoji sveti volji in zaslužili vstajenje s Kristusom, tvojim Sinom, ki s teboj živi in kraljuje vekomaj.

Slavimo Gospoda.

– Bogu hvala.

⇑ Vrh

Večernice

Psalmi so od petka II. tedna

Lastno

sklepna prošnja

Začetek molitvene ure

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

Gospod, pridi in mi pomagaj.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

[S]

Pesem

Za enega pastirja

O Božji mož, kreposti zgled,
naj pesem naša te slavi,
saj s tem proslavljamo Boga,
ki te je z milostmi obdal.

Predobri večni je Pastir
z Očetom spravil nas ljudi,
zavezo z nami obnovíl,
ki nam prinaša večni mir.

Izbrala Božja je modrost
še tebe za služabnika,
da Božjo bi razširjal čast
in nas privedel kdaj v nebo.

Za škofa:
Sam Sveti Duh te je izbral
in te obdaril z milostmi,
da vodiš in krepiš ljudi
z darovi mnogoterimi.

Trojico sveto mólimo,
ki te s častjo je venčala
in z vso nebeško radostjo,
ker služil zvest si ji vse dni. Amen.

[D]

1 Vel. noč. Gospod je rešil moje življenje smrtne stiske, aleluja.

Ps 114 Zahvala

Po mnogih stiskah moramo priti v nebeško kraljestvo (Apd 14,21).

Ljubim Gospoda, ker me je uslišal, *

ko sem ga prosil.

Gospod se je sklonil k meni, *

kadarkoli sem ga klical. —

Zgrabile so me smrtne stiske, *

zašel sem v hude težave in nadloge.

Tedaj sem klical Gospoda: *

»Gospod, reši mi življenje.« —

Gospod je dober in pravičen, *

naš Bog je usmiljen.

Gospod varuje nebogljene, *

bil sem v nesreči in me je rešil. —

Umiri se, moja duša, *

Gospod je bil zame dober.

Otel mi je življenje pred smrtjo, *

obrisal solze in me obvaroval pred padcem.

Še bom živel na zemlji *

in bival v Božji bližini. —

Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

1 Vel. noč. Gospod je rešil moje življenje smrtne stiske, aleluja.

2 Vel. noč. Gospod je varoval svoje ljudstvo kakor zenico svojega očesa, aleluja.

Ps 120 Varuh Božjega ljudstva

Ne bodo več lačni, ne žejni, sonce jih ne bo peklo, ne druga vročina (Raz 7,16).

Željno se oziram v višave, *

odkod mi pride rešitev.

Pomoč mi prihaja od Gospoda, *

ki je ustvaril nebo in zemljo. —

Ne bo pustil, da ti spodrsne noga, *

ne bo zadremal, saj je tvoj varuh.

Gospod ne zaspi in ne zadremlje, *

on varuje Božje ljudstvo. —

Bog bo varoval tudi tebe, *

njegova desnica bo tvoja obramba.

Ne bo ti škodilo sonce podnevi, *

ne luna ponoči. —

Gospod te bo obvaroval vsega hudega, *

Gospod bo varoval tvoje življenje.

Gospod te varuje od rojstva do smrti, *

zdaj in na veke. —

Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

2 Vel. noč. Gospod je varoval svoje ljudstvo kakor zenico svojega očesa, aleluja.

3 Vel. noč. Gospod je moja moč in moja pesem, ker me je odrešil, aleluja.

Raz 15,3–4 Zahvalna pesem

Velika in čudovita so tvoja dela, *

Gospod, Bog vsemogočni.

Pravična in resnična so tvoja pota, *

ti si kralj vekomaj. —

Gospod, kdo bi te ne priznaval *

in ne slavil tvojega imena?

Ti sam si svet, vsi narodi pridejo in padejo na kolena, *

ker so se razodele tvoje sodbe. —

Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

3 Vel. noč. Gospod je moja moč in moja pesem, ker me je odrešil, aleluja.

[S]

Kratko berilo (1 Pt 5,1–4)
Starešine med vami prosim, jaz, ki sem sam tudi starešina in priča Kristusovega trpljenja in tudi sodeležnik njegove slave, ki se bo razodela: pásite Božjo čredo, ki je pri vas, in pazite nanjo, ne prisiljeno, marveč radovoljno, kakor hoče Bog; ne z grdim pohlepom po dobičku, marveč z voljnim srcem; tudi ne, kakor bi nad svojimi deleži gospodovali, marveč kakor vzor čredi; in ko se prikaže najvišji Pastir, boste prejeli nevenljivi venec slave.

Spev z odpevom

Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo, aleluja, aleluja.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo, aleluja, aleluja.

Vse žrtvuje za svoje brate in sestre, aleluja, aleluja.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo, aleluja, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo, aleluja, aleluja.

Odpev k Moja duša

To je zvesti in razumni oskrbnik, ki ga je Gospod postavil nad svojo družino, da ji dá hrano ob pravem času, aleluja.

Ali

Hvala ti, Kristus, dobri pastir, da si me pripeljal v svojo slavo. Naj bo z menoj v tvojem kraljestvu tudi ljudstvo, ki si mi ga zaupal, aleluja.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo.

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev.

—

Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

Odpev k Moja duša

To je zvesti in razumni oskrbnik, ki ga je Gospod postavil nad svojo družino, da ji dá hrano ob pravem času, aleluja.

Ali

Hvala ti, Kristus, dobri pastir, da si me pripeljal v svojo slavo. Naj bo z menoj v tvojem kraljestvu tudi ljudstvo, ki si mi ga zaupal, aleluja.

Prošnje

Kristus je postal veliki duhovnik za ljudi v vsem, kar se nanaša na Boga. Slavímo ga, kot je prav, in ponižno ga prosímo:

Gospod, zveličaj svoje ljudstvo.

Svojo Cerkev si čudovito proslavil s svetimi in odličnimi voditelji,

– naj krščansko družino vedno vodijo modri in plemeniti ljudje.

Gospod, zveličaj svoje ljudstvo.

Svojemu ljudstvu si odpuščal grehe, kadar so sveti pastirji kakor Mojzes molili zanj,

– po njih priprošnji prenavljaj svojo Cerkev z nenehnim očiščevanjem.

Gospod, zveličaj svoje ljudstvo.

Svete pastirje si izbral iz svojega ljudstva, jih posvečeval ter napolnjeval s Svetim Duhom,

– daj svojega Duha tudi vsem voditeljem ljudstva.

Gospod, zveličaj svoje ljudstvo.

V tebi imajo svoj delež apostoli in njihovi nasledniki,

– naj se ne izgubi nobeden, ki je bil odkupljen s tvojo krvjo.

Gospod, zveličaj svoje ljudstvo.

Po pastirjih Cerkve stojiš ob strani svojim vernikom, da bi jih nihče ne iztrgal iz tvoje roke,

– reši vse rajne, saj si daroval zanje svoje življenje.

Gospod, zveličaj svoje ljudstvo.

Očenaš

[L]

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

⇑ Vrh

Sklepna molitvena ura

Petek

Začetek molitvene ure

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

Gospod, pridi in mi pomagaj.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Izprašamo si vest in premislimo, kako smo preživeli dan. Nato obudimo kesanje nad storjenimi grehi.

Pesem v velikonočnem času

O Jezus, rešenik sveta,

Beseda učlovečena,

neskončne Luči si odsvit,

naš varuh bodi in naš ščit.

Ti si ustvaril vse stvari

in ti določaš naše dni,

daj, da utrujeno telo

počitek nočni poživi.

Premagal zlobo si pekla,

obvaruj nas sovražnika,

da ne zapeljal bi nas v greh,

ko si odrešil nas s krvjo.

Prehitro bo minila noč,

ki vlila nam bo novo moč;

ko bo telo počivalo,

naš duh pri tebi naj bedi.

Naj slava, Jezus, ti doni,

od mrtvih vstal si in živiš,

Očetu, Duhu Svetemu,

enako zdaj in vekomaj. Amen.

Psalmi

Ps 87 Molitev v hudi bolezni

To je vaša ura in oblast teme (Lk 22,53).

Vel. noč. Aleluja, aleluja, aleluja.

Gospod, moj Bog, ves dan vpijem, *

tudi ponoči tožim.

Naj pride k tebi moja molitev, *

prisluhni moji prošnji.

Moja duša je polna bridkosti, *

moje življenje se bliža smrti.

Za umirajočega me imajo, *

mislijo, da sem z močmi pri kraju.

Med mrtve so me že prišteli, *

sem kakor tisti, ki ležijo v grobovih.

Zdi se mi, da se jih več ne spominjaš, *

da ne skrbiš več zanje.

Pahnil si me v globoko jamo, *

v temo in zapuščenost.

Trdo me je zadela tvoja desnica, *

zgrnile so se name vse bolečine.

Moji prijatelji so me zapustili, *

moja bolezen se jim gnusi.

Zaprtega me imajo in nikamor ne morem, *

oči mi medlijo od hudega.

Gospod, ves dan vzdihujem, *

svoje roke stegujem k tebi.

Ali moreš storiti za mrtve več kot za žive, *

ali naj mrliči vstanejo in te hvalijo?

Ali v grobu govorijo o tvoji dobroti *

in v kraljestvu smrti o tvoji zvestobi?

Mar se v smrtni temi razodevajo tvoja čuda *

in v deželi pozabljenja tvoja ljubezen?

Moj Bog, na ves glas te kličem, *

že zjutraj se dviga k tebi moja molitev.

Zakaj me tako dolgo ne pogledaš *

in skrivaš svoje obličje pred mano?

Mučim se nesrečen od mladosti, *

prenašam težke bolezni in hiram.

Hudo si me preskušal s trpljenjem, *

strahovi so me zagrinjali kakor divje vodovje.

Zapustili so me prijatelji in znanci, *

pozabljen sem ostal v smrtni stiski.

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Vel. noč. Aleluja, aleluja, aleluja.

Kratko berilo (Jer 14,9)

Saj si vendar v naši sredi, Gospod! Imenujemo se po tvojem imenu. Ne zametuj nas, Gospod, naš Bog!

Spev z odpevom

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog, aleluja, aleluja.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

Kristus, luč narodov in slava Božjega ljudstva

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru, aleluja.

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu.

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru, aleluja.

Sklepna prošnja

Molimo. Nebeški Oče, tvoj edinorojeni Sin je za nas umrl in bil položen v grob. Naj se ga v veri zvesto oklenemo, da bomo vstali v novo življenje z njim, ki živi in kraljuje vekomaj.

Blagoslovni vzklik

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

V velikonočnem času

Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja,

zakaj on, ki si ga bila vredna nositi, aleluja,

je vstal, kakor je rekel, aleluja;

prosi za nas Boga, aleluja.

⇑ Vrh