Brevir za 19. november 2020

Gospod, odpri moje ustnice,

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, *

njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.

Sredi morja mu je dal močne temelje *

in ga utrdil nad vodami.

Kdo pojde na Gospodovo goro, *

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu, *

ne misli hudega in ne snuje prevare.

Ta bo prejel blagoslov od Gospoda *

in plačilo Boga, svojega odrešenika.

To je rod tistih, ki te iščejo, *

ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod, močni in silni, mogočni v boju.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod vesolja, on je kralj veličastva.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Izginja zdaj že temna noč,
ki svet zavila je v temo,
in mi te, Kristus, prosimo,
da bi nas sodil milostno.

 

Odvzemi nam pregrehe vse,
srce očisti madežev;
podéli, Kristus, milost nam,
da várujemo se grehov zla.

 

Naš duh slaboten je, ječi,
nespamet greha ga mori,
temo bi svojo rad pregnal
in tebe, Rešenik, iskal.

 

Preženi sence in temo,
da svôbodno zadihamo
in duh bo srečen, ves vesel
prebival v luči blaženi.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

 

Iskreno, Kristus, prosimo,
usliši nas usmiljeno,
da nam nevera naših dni
nikdar ne zamegli oči.

 

Srce naj te ne zataji,
naj ne preplavi ga zavist;
naj hudo z dobrim vračamo,
nikdar se ne maščujemo.

 

Sovraštvo, jeza in napuh
naj se nas ne dotaknejo,
naj tuja nam bo lakomnost,
ki je studenec vsega zla.

 

Ljubimo brez hinavščine,
naj v nas edinost bo in mir
in v naši trdni vernosti
se čistost nikdar ne skali.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

Ps 17,31–51   Hvalnica Bogu za zmago

Bog je popoln in zvest v svojih obljubah, *

rešuje vse, ki vanj zaupajo.

Kdo je Bog razen Gospoda, *

kdo razen njega naše zavetje?

Bog me je okrepil in utrdil; *

on mi daje, da živim brez graje.

Mojim nogam daje hitrost jelenov, *

da v nevarnosti zbežim v višine.

Roke mi vadi za bojevanje *

in mišice, da napenjajo lok iz medenine. —

Ščiti in rešuje me tvoja desnica, *

zmagujem po tvoji dobroti.

Dal si prosto pot mojim korakom *

in moje noge niso opešale.

Zasledoval sem svoje sovražnike in jih dohitel; *

nisem se vrnil, dokler jih nisem premagal.

Premagal sem jih, da niso mogli več vstati, *

ko so pred menoj na tla popadali.

Za boj si me usposobil, *

uklonil si moje nasprotnike. —

 

V beg si pognal moje sovražnike, *

razpršil si vse, ki me mrzijo.

Klicali so na pomoč, a jim nihče ni pomagal; *

vpili so h Gospodu, a jih ni uslišal.

Kakor prah jih je odnesel veter, *

pohojeni so bili kot blato na cesti.

Otel si me ob uporu mojega ljudstva, *

postavil si me za poglavarja drugih narodov.

Ljudstvo, ki ga nisem poznal, mi služi, *

na prvo besedo mi je pokorno.

Tujci se mi kažejo prijazne, pogum jim upada, *

ne zanašajo se več na svoje utrdbe. —

Čast in slava Gospodu, ki mi je pomagal, *

hvala Bógu, ki me je rešil.

O Bog, ti si mi dal zmago nad ljudstvi, *

osvobodil si me mojih sovražnikov.

Povzdignil si me nad moje nasprotnike, *

nasilnega človeka si me rešil. —

 

Zato te bom slavil, Gospod, med vsemi narodi *

in ti prepeval psalme.

Svojemu kralju Davidu si izkazal milost in mu dal zmago, *

Božjemu ljudstvu pa deliš usmiljenje na veke. —

– Odpri mi, Gospod, oči za svoje načrte,
– da spoznam, kako čudovito si vse uredil.

 

Tako mi je govoril Gospod, moj Bog: »Pasi drobnico, namenjeno v zakol. Njeni kupci jo koljejo, ne da bi se za to pokorili; tisti, ki jo prodajajo, govore: ,Hvaljen bodi, Gospod! Obogatel sem!' In njeni pastirji ji ne prizanašajo. Zato ne bom več imel sočutja s prebivalci dežele, govori Gospod, temveč izročim vsakega v pest njegovega bližnjega in v pest njegovega kralja; ti bodo deželo uničili, in jih ne bom rešil iz njihovih rok.«

Tako sem pasel klavne ovce za ovčje mešetarje. Vzel sem dve palici; eno sem imenoval »Dobrohotnost« in drugo »Edinost«. In pasel sem svoje ovce. Odslovil sem tri pastirje v enem mesecu. Potem sem se črede naveličal, ker tudi one niso marale zame. In sem rekel: »Ne bom vas več pasel! Kar umira, naj umre, in kar propada, naj propade! Ostale pa naj žro meso druga druge!«

In vzel sem svojo palico »Dobrohotnost« in jo zlomil, da razderem zavezo, ki sem jo sklenil z vsemi ljudstvi. Tisti dan je bila zaveza pretrgana in ovčji mešetarji, ki so me opazovali, so razumeli, da je bila to Gospodova beseda. Nato sem jim rekel: »Če vam je prav, mi dajte moje plačilo, če ne, pustite!« In odtehtali so mi moje plačilo, trideset srebrnikov.

Gospod pa mi je rekel: »Vrzi jo v zakladnico, krasno ceno, za katero so me ocenili!« Vzel sem torej trideset srebrnikov in sem jih vrgel v Gospodovo hišo, v zakladnico. Nato sem zlomil svojo drugo palico, »Edinost«, da razderem bratovsko edinost med Judom in Izraelom. Tedaj mi je Gospod rekel: »Vzemi si še enkrat opremo pastirja, ničvrednega pastirja. Zakaj glej, obudil bom v tej deželi pastirja: kar v čredi propada, za to ga ne bo skrb, kar se izgubi, tega ne bo šel iskat; kar je ranjeno, tega ne bo zdravil, kar je lačno, temu ne bo dal jesti. Pač pa bo jedel meso pitanih živali in trgal njihove parklje.

Gorje ničvrednemu pastirju, ki zapusti čredo! Meč naj pride nad njegovo roko in nad njegovo desno oko! Njegova roka naj se do kraja posuši, njegovo desno oko naj oslepi!«

Prerokovanje: Gospodova beseda o Izraelu. Tako govori Gospod, ki je razprostrl nebo in utemeljil zemljo in človeku oblikoval duha v njem: Glej, naredim Jeruzalem za opojno čašo vsem ljudstvom okrog. Tudi Juda zadene stiska pri obleganju Jeruzalema.

Tisti dan postavim Jeruzalem kakor težko skalo za vsa ljudstva. Vsi, ki jo bodo skušali vzdigniti, se bodo hudo poškodovali. In zbrali se bodo zoper njo vsi narodi zemlje. Tisti dan, govori Gospod, udarim vse konje, da se splaše, in njihove jezdece, da zbesne. Toda nad hišo Judovo bom imel odprte oči. Udaril bom s slepoto vse konje narodov. Tedaj poreko judovski poglavarji v svojem srcu: »Moč prebivalcev Jeruzalema je v njihovem Bogu, Gospodu nad vojskami.«

Tisti dan naredim, da bodo judovski poglavarji kakor žerjavica v kupu lesa in kakor goreča plamenica med snopjem, da požro ob desni in ob levi vsa ljudstva okrog. Toda Jeruzalem ostane, kjer je, v popolnem miru. Gospod bo rešil najprej Judove šotore, da slava Davidove hiše in jeruzalemskih prebivalcev ne postane prevelika nasproti Judu.

Tisti dan bo Gospod ščit jeruzalemskim prebivalcem; najslabotnejši med njimi bo kakor David, in Davidova hiša bo kakor božje bitje, kakor Gospodov angel pred njimi.

SPEV (Zah 11,12.13; Mt 26, 15)

Odtehtali so mi moje plačilo: trideset srebrnikov. * Krasna cena, za katero so me ocenili!

Juda je rekel: Kaj mi hočete dati in jaz vam ga izdam? Ti pa so mu določili trideset srebrnikov. * Krasna cena, za katero so me ocenili!

Sv. Gregor iz Nise (ok. 334-394), škof, maloazijski grški mistični in spekulativni teološki pisatelj

 

Kje paseš, Dobri pastir, ki dvigaš na ramena vso čredo? Vsa človeška narava je namreč ovca, ki jo je Dobri pastir vzel na svoja ramena. Pokaži mi, kje je zelenica, odkrij mi osvežujoči studenec, povedi me na sočno pašo, pokliči me po imenu, da bom jaz, tvoja ovca, slišala tvoj glas, in s svojim glasom mi podari večno življenje. Povej mi ti, ki ga ljubi moja duša.

Tako te namreč imenujem, zakaj tvoje ime je nad vsemi imeni in je neizrekljivo in nedojemljivo celotni razumni naravi. Tvojemu imenu, ki razodeva tvojo dobroto, odgovarja ljubezen moje duše do tebe. Kako bi te ne ljubila, ko si me tako ljubil, mene vso umazano, da si dal svoje življenje za ovce, ki jih paseš? Zamisliti si ni mogoče večje ljubezni: v zameno za moje rešenje si zastavil svoje življenje.

Pouči me torej, kje paseš, da najdem odrešujočo pašo, se nasitim z nebeško hrano! Kdor je ne je, ne more vstopiti v življenje. Naj pohitim k tvojemu izviru in zajamem božjo pijačo iz tvoje strani, ki jo je odprla sulica, da bi se izlivala voda iz tvoje srčne žile in napajala žejne. Kdorkoli jo okuša, postane studenec vode, tekoče v večno življenje.

Če me boš pasel na teh pašnikih, mi boš dal opoldne počivati. V miru se bom naslonila in zaspala, počivala bom v brezsenčni luči. Sonce sije tedaj nad glavo, zato naokrog izginejo vse sence. Tako daješ počivati tistim, ki jih paseš, ko sprejemaš svoje otroke k sebi na svoje počivališče. Opoldanskega počitka je vreden samo otrok luči in otrok dneva. Le temu, ki se je enako oddaljil od večernega in jutranjega mraka, to je, od področja, kjer se zlo začenja in kjer se končuje, sonce pravičnosti deli opoldanski počitek.

Razloži mi torej, kje naj se pasem in po kateri poti pridem v opoldanski počitek, da ne bi zašla stran od tvoje dobro vodeče roke in se bi z nevednostjo do resnice pridružila ovcam, ki ne spadajo v tvojo čredo. Tvoja nevesta tako govori, ko hrepeni po lepoti, s katero jo ožarja Bog. Želi se poučiti, kako bi za vedno ostal njen obraz ves lep.

SPEV (Ps 26,13.4; Flp 1, 21)

Verujem, da bom užival božje dobrote v deželi živih. * Samo eno si želim od Gospoda in to ga silno prosim: da bi prebival v Gospodovi hiši vse dni življenja.

Življenje je meni Kristus in smrt dobiček. * Samo eno si želim od Gospoda in to ga silno prosim: da bi prebival v Gospodovi hiši vse dni življenja.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Ognjeno sonce že žari
in vest nam kliče, govori:
Kdo mogel bi v svetlobi tej
ostati v grehu še naprej?

 

Slepote vendar konec je,
ki nam je dolgo vladala,
na krivo pot krenili smo
in žrtve zmote smo bili.

 

Sedaj se v duši nam jasni
in čisti radi bi bili:
nič več zvijač, nič več laži,
nobenih skrivnih del v temi.

 

Ti, Bog, med nami vidiš vse,
kar človek misli in počne;
zato naj duša in telo
v nas danes sveto, čisto bo.

 

Bogu Očetu, slava, čast
in njemu, ki je Sin njegov,
enako Duhu Svetemu,
tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 56   Jutranja molitev v trpljenju

 

Usmili se me, Bog, usmili, *

popolnoma zaupam vate. 

Pod tvoje varstvo se zatekam, *

dokler vihar ne mine.

Kličem na pomoč Boga najvišjega, *

Boga, ki mi izkazuje dobrote. —

 

Naj pošlje pomoč iz nebes in me reši, *

osramoti naj moje preganjalce.

Naj mi izkaže svojo milost *

in svojo naklonjenost.

Živim sredi ljudi, ki so kakor levi, *

najraje bi me požrli.

Njih zobje so kakor sulice in puščíce, *

kakor oster meč je njihov jezik. —

 

O Bog, pokaži se vzvišenega nad nebesa, *

na vso zemljo razširi svoje veličastvo.

 

Mojim nogam so nastavili zanko, *

v nevarnosti je moje življenje.

Na moji poti so skopali jamo, *

naj sami padejo vanjo.  —

 

Moje srce, o Bog, je pripravljeno, *

peti in igrati ti hočem.

Prebúdi se, moja duša; oglasite se, citre in harfa, *

prebuditi hočem jutranjo zarjo.

Gospod, hvalil te bom med narodi, *

prepeval in slavil med ljudstvi.

Do nebes sega tvoja dobrota, *

do oblakov tvoja zvestoba. —

 

O Bog, pokaži se vzvišenega nad nebesa, *

na vso zemljo razširi svoje veličastvo. —

Jer 31,10–14    Sreča odrešenega ljudstva

 

Čujte, narodi, Gospodovo besedo, *

na daljnih otokih oznanjujte:

»Bog je svoje ljudstvo razkropil, pa ga zopet zbere, *

varoval ga bo kakor pastir svojo čredo.« —

 

Gospod je rešil svoje ljudstvo, *

otel ga je iz rok močnejšega.

Zato prihajajo v svetišče hvalit Gospoda, *

da se njegovih dobrot naužijejo.

Radujejo se Božjih darov: žita, vina in olja, *

dróbnice in govedi.

Kakor namakan vrt bo njih življenje, *

pomanjkanje bo za vselej minilo. —

 

Tedaj bodo dekleta veselo rajala, *

vsi, mladi in stari, se bodo veselili.

Gospod bo spremenil njih žalost v veselje, *

v tolažbo in radost njih trpljenje.

Obdáril in poživil bo svoje duhovnike, *

svoje ljudstvo obogatil s svojimi dobrinami. —

Ps 47   Zahvala za čudovito rešitev Božjega ljudstva

 

Velik je Gospod in nad vse slaven, *

v mestu našega Boga je njegova sveta gora.

Njegova sveta gora je prekrasna višina, *

Sion je veselje vse zemlje.

Sionska gora tam na severnem pobočju *

je prebivališče nebeškega vladarja.

V njegovih stolpih se Bog izkazuje *

kot nepremagljiva obramba. —

 

Glej, vladarji so se zbrali, *

da bi ga vsi skupaj napadli.

Ko pa so zagledali mesto, so ostrmeli, *

zmedli so se in se v naglici razbežali.

Obšla jih je groza in zajela tesnoba *

kakor ženo v porodnih bolečinah.

Razbili so se kakor ladje, *

ki jih prevrne vzhodni veter. —

 

V mestu Vsemogočnega zdaj vidimo, kar smo slišali, *

v mestu našega Boga, ki ga je on utrdil za vekomaj.

Kličemo si v spomin, o Bog, tvojo dobroto, *

hvalimo te sredi tvojega svetišča.

Kakor tvoja moč tako sega tvoja hvala do konca zemlje, *

o Bog, tvoja desnica uresničuje pravico.

Vesêli se sionska gora, veselijo naj se naša mesta, *

ker vse po pravici razsojaš. —

 

Preglejte sveto mesto in ga prehodite, *

preštejte njegove stolpe.

Oglejte si njegove utrdbe, pohitite skozi trdnjave, *

da boste mogli oznanjati prihodnjim rodovom:

»Tu je resnično Bog, naš Bog na veke, *

on nas bo vodil vse vekove.« —

Kratko berilo  (Iz 66,1–2)
Tako govori Gospod: Nebo je moj prestol in zemlja podnožje mojih nog. Kakšna je hiša, ki mi jo hočeš sezidati, in kakšen je kraj mojega počivališča? Saj je vse to naredila moja roka, tako je vse to nastalo, govori Gospod. Jaz pa gledam na človeka, ki je ponižen, ki je skesanega srca in se trese pred mojo besedo.

Kličem iz vsega svojega srca: Usliši me, Gospod.
— Kličem iz vsega svojega srca: Usliši me, Gospod.

Tvoje zapovedi hočem spolnjevati.
— Kličem iz vsega svojega srca: Usliši me, Gospod.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Kličem iz vsega svojega srca: Usliši me, Gospod.

Odpev k Hvaljen Gospodu služímo v svetosti in rešil nas bo naših sovražnikov.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Gospodu služímo v svetosti in rešil nas bo naših sovražnikov.

Zahvaljujmo se Kristusu, ki nas razveseljuje s svetlobo tega novega dneva, in mu kličimo:

Ti si se daroval za naše grehe,

– sprejmi naše današnje načrte in dobre sklepe.

Vsak dan razveseljuješ naše oči z novo lučjo,

– zasveti kot svetla zvezda v naših srcih.

Pomagaj nam, da bomo danes do vseh velikodušni

– in bomo mogli posnemati tebe.

Navsezgodaj naj že čutimo tvojo dobroto

– in naj nas ves dan krepi tvoje veselje.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Vsemogočni večni Bog, tvoje veličastvo molimo zjutraj, opoldne in zvečer. Preženi iz našega srca temo greha in povêdi nas k pravi luči, Kristusu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,17–24  (III)   Hvala Božji postavi

 

Gospod, ohrani me pri življenju, *

da bom mogel spolnjevati tvoje besede.

Odpri mi oči in spoznal bom, *

kako čudovita je tvoja postava. —

 

Popotnik sem na zemlji, *

ne skrivaj pred mano svojih načrtov.

Moja duša hrepeni po tvoji volji, *

o da bi jo mogel vselej spoznati. —

 

Prevzetne opominjaš, da bodo nesrečni, *

če zapustijo tvoje zapovedi.

Vzemi od mene sramoto in zaničevanje, *

ker spolnjujem tvoje odredbe. —

 

Tudi če se veljaki združijo v boju zoper mene, *

ne bom nehal spolnjevati tvojih zapovedi.

Tvoji ukazi so moje veselje, *

tvoji zakoni so mi svetovalci. —

Ps 24   Prošnja za odpuščanje grehov in rešitev

Gospod, z vso dušo se obračam k tebi, *

naj ne bom razočaran, ko vate zaupam.

Naj se moji sovražniki ne veselijo moje nesreče, *

saj kdor v tebe upa, ne pride v sramoto.

Osramočen bo in razočaran, *

kdor se ti lahkomiselno izneveri. —

 

Gospod, pokaži mi svojo voljo, *

vodi me po svoji poti.

Naj živim iz tvoje resnice, *

v njej me poúči.

Ti si moj Bog in moj rešitelj, *

neprestano zaupam vate. —

 

Gospod, spomni se svojega usmiljenja *

in svoje dobrote, ki ostane na veke.

Pozabi zablode moje mladosti in moje prestopke, *

izkaži mi svojo usmiljeno ljubezen. —

 

Gospod je pravičen in dober, *

tiste, ki zaidejo, spet nazaj pripelje.

Krotke vodi v pravičnosti, *

ponižne uči prav živeti. —

 

Gospod je poln ljubezni in zvestobe *

do vseh, ki spolnjujejo njegove zapovedi.

Gospod, odpústi moj greh, čeprav je velik, *

saj si dober in usmiljen. —

Gospod razodeva svojo voljo *

vsem, ki ga spoštujejo.

Ti bodo sami uživali srečo *

in njih potomci bodo z njo obdarovani. —

 

Gospod je zaupen s tistimi, ki se ga bojijo, *

njim razodeva svojo zavezo.

Moje oči so vedno uprte v Gospoda; *

on mi rešuje noge iz zanke. —

 

Ozri se name in se me usmili, *

ker sem ubog in osamljen.

Olajšaj moje srčne bolečine, *

iz moje stiske me reši. —

 

Poglej mojo bedo in nadlogo, *

odpusti vse moje pregrehe.

Poglej, koliko je mojih sovražnikov *

in kako me črtíjo. —

 

Varuj moje življenje in me reši, *

nate se obračam, naj ne bom razočaran.

Nedolžnost in poštenost naj me varujeta, *

Gospod, vate zaupam. —

 

O Bog, reši svoje ljudstvo *

iz vseh njegovih stisk in nevarnosti. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Pesem med letom 

Kako mogočen si, Gospod,
ustvaril vse si, kar živi.
V vodah življenje se množi,
rastlinje klije in brsti.

 

Živalim, ki v vodah živé,
in tem, ki v zraku letajo,
vsem skupen je v davnini rod,
različna jim je dana pot.

 

Tvoj Sin nas vse odrešil je,
zato nas vse, ki tvoji smo,
obvaruj padca grešnega
in zla trpljenja večnega.

 

Obvaruj nas prevzetnosti,
saj z njo začno se padci vsi,
in daj nam vsem zaupanja
in vsem poguma vedrega.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 29   Zahvala za rešitev iz smrtne stiske

 

Gospod, slavim te, ker si me rešil *

in se sovražniki ne morejo veseliti moje nesreče.

Gospod, moj Bog, ko sem te klical, *

si me dvignil in ozdravil.

Gospod, otel si me smrti, *

rešil si me smrtne nevarnosti. —

 

Pojte Gospodu, njegovi zvesti, *

njegovo sveto ime slavite.

Le malo časa traja njegova nevolja, *

njegova dobrohotnost pa vse življenje.

Zvečer žalujemo in jokamo, *

zjutraj pa vstanemo z veselim petjem. —

 

Ko se mi je dobro godilo, sem rekel: *

»Nikoli ne bom omahnil.«

Gospod, dokler sem v milosti pri tebi, *

sem trden kot gora.

Ko pa odtegneš svojo milost od mene, *

žalostno propadem.

Gospod, tebe kličem, *

moj Bog, usmiljenja te prosim. —

 

Ali ti ne bom dajal večje slave z življenjem *

kakor s trohnenjem v grobu?

Ali bi te moj prah mogel bolje slaviti *

in tvojo resnično moč glasneje oznanjati?

Gospod, poslušaj me in se me usmili; *

pridi vendar in mi pomagaj. —

 

Moje žalovanje si spremenil v veselje, *

odvzel si mi žalno obleko, me povedel na rajanje.

Naj ti moja duša ne neha prepevati: *

Gospod, moj Bog, hvalil te bom vekomaj. —

Ps 31   Neskončno Božje usmiljenje

 

Blagor človeku, ki mu je krivda izbrisana *

in so mu grehi odpuščeni.

Blagor človeku, ki mu Gospod ne prišteva hudobije *

in je njegova vest pomirjena. —

 

Dokler se ti nisem izpovedal, *

me je neprestano grizla zavest moje krivde. 

Dan in noč sem vedno bolj občutil težo tvoje roke, *

slabel sem kot v poletni vročini. —

 

Potem pa sem ti svoj greh izpovedal *

in nisem več prikrival svoje krivde.

Rekel sem: »Priznavam svojo krivdo Gospodu« *

in ti si mi odvzel breme mojega greha. —

 

Zato te vsak, ki veruje v tebe, *

prosi ob pravem času.

Nesreče, ki pridrvijo kot deroče vode, *

mu ne morejo blizu.

Ti si moje zavetje, obvaroval me boš stiske, *

navdal me boš z veseljem ob rešitvi. —

 

Govoriš mi: »Poučil te bom in ti pokazal pota, *

po katerih moraš hoditi.

S svojim pogledom te bom spremljal *

in ti dajal nasvete.

Tako ne boš kakor žival, ki nima razuma *

in potrebuje uzdo in brzdo, da jo krotijo.« —

 

Hudobne stiskajo mnoge nadloge, *

Gospod pa ljubi tiste, ki vanj zaupajo.

Pravični, veselite in radujte se v Gospodu, *

vriskajte vsi, ki ste v srcu pošteni. —

Raz 11,17–18;12,10b–12a  O Božji sodbi

 

Zahvaljujemo se ti, Gospod, Bog vsemogočni, *

ti si in si bil in prideš.

Prevzel si svoje mogočno vladarstvo *

in začel kraljevati. —

 

Narodi so se razjezili, *

a prišla je tvoja jeza in dan, da se sodijo mrtvi,

da prejmejo plačilo tvoji služabniki, preroki in sveti *

in vsi, ki se bojijo tvojega imena, mali in veliki. —

 

Zdaj se je uresničilo zveličanje, moč in kraljevanje *

našega Boga in oblast njegovega Kristusa.

Premagan je bil tožnik naših bratov, *

ki jih je noč in dan tožil pred našim Bogom. —

 

Premagali so ga s krvjo Jagnjeta *

in z besedo svojega pričevanja.

Niso tako ljubili svojega življenja, *

da bi se bali umreti.

Zato se radujte, nebesa *

in vsi, ki v njih prebivate. —

Kratko berilo  (1 Pt 1,6–9)
Radujte se, če je treba zdaj nekaj časa v raznoterih preskušnjah trpeti bridkosti, da se preskušnja vaše vere – mnogo dragocenejša od zlata, ki je minljivo, pa se v ognju preskuša – skaže v hvalo in slavo in čast ob razodetju Jezusa Kristusa. Njega ljúbite, čeprav ga niste videli; vanj sedaj verujete, čeprav ga ne vidite, in se radujete v neizrekljivem in veličastnem veselju, ker dosegate namen svoje vere: zveličanje duš.

Gospod nas je hranil z najboljšo pšenico.
— Gospod nas je hranil z najboljšo pšenico.

Z medom iz skale nas je nasičeval.
— Gospod nas je hranil z najboljšo pšenico.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Gospod nas je hranil z najboljšo pšenico.

Odpev k Moja duša Gospod je mogočne vrgel s prestola in povišal nizke.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Odpev k Moja duša Gospod je mogočne vrgel s prestola in povišal nizke.

Bog nam pomaga, vse naše upanje je na njem zgrajeno; hvalímo ga in pobožno prosímo:

Gospod, naš Bog, ti si s svojim ljudstvom sklenil večno zavezo,

– daj, da bomo vedno obnavljali spomin na tvoja čudovita dela.

Vse duhovnike in druge služabnike Cerkve spopolnjuj v svoji ljubezni

– in ohranjaj v edinosti duha z vezjo miru vse svoje verne.

Pri delu za napredek zemeljske domovine naj ne pozabimo nate,

– da se ne bodo zaman trudili tisti, ki gradijo.

Pošlji delavcev na svojo žetev,

– da bodo vsi narodi slavili tebe.

Naše rajne sorodnike in dobrotnike pridruži svetnikom

– in tudi nas nekoč sprejmi med svoje blažene.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
O Bog, ti razsvetljuješ noč in po tvojem načrtu za temo spet zasije dan. Daj nam preživeti to noč brez zalezovanja hudega duha, da se ti bomo zjutraj zahvaljevali.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Pesem 

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

Ps 15   Slavospev Bogu posvečenih

 

Odpev  V zaupanju v Boga bom varno počival.

Varuj me, Gospod, k tebi se zatekam, *

ti si moj Bog, zame sreče ni brez tebe. —

 

Zelo spoštujem tebi zveste *

in cenim poštene na zemlji.

Tisti, ki hodijo za tujimi bogovi, *

si sami množijo bolečine.

Ne bom daroval krivim bogovom, *

ne omadeževal z njihovimi imeni svojih ustnic. —

 

Gospod, ti si moj delež in moje veselje, *

ti vodiš mojo usodo.

Ako imam tebe, sem srečnejši in bogatejši *

kakor tisti, ki so mu odmerili najlepše posestvo.

Slavim te, Gospod, za to spoznanje, *

še ponoči me vest opominja k ljubezni do tebe.

Gospod, tebe imam vedno v svojih mislih, *

dokler boš ti ob meni, ne bom omahnil.

Zato se veseli moje srce in raduje moja duša, *

a tudi moje telo bo počivalo varno. —

 

Moje življenje se ne bo končalo v grobu, *

svojemu služabniku ne boš dal strohneti.

Pokazal mi boš pot življenja, polnost veselja pri sebi, *

večne radosti na svoji desnici. —

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev  V zaupanju v Boga bom varno počival.

 

Kratko berilo (1 Tes 5,23)

Sam Bog miru naj vas popolnoma posveti ter ohrani v popolnosti vašega duha, vašo dušo in vaše telo brez graje ob prihodu našega Gospoda Jezusa Kristusa.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Gospod, naš Bog, utrujeni smo od dela današnjega dneva. Okrepčaj nas z mirnim spanjem, da se bomo s tvojo pomočjo spočili in ti služili s telesom in dušo.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Pozdravljena, Kraljica,

mati usmiljenja,

življenje, veselje in upanje naše, pozdravljena!

K tebi vpijemo izgnani Evini otroci,

k tebi zdihujemo žalostni in objokani v tej solzni dolini.

Obrni torej, naša pomočnica, svoje milostljive oči v nas

in pokaži nam po tem izgnanstvu Jezusa, blagoslovljeni sad svojega telesa.

O milostljiva, o dobrotljiva, o sveta Devica Marija!