Brevir za 19. oktober 2017

Gospod, odpri moje ustnice,

Pridite, prepevajmo Gospodu, *

vzklikajmo Bogu, svojemu zveličarju.

Stopimo mu naproti s hvalnim petjem, *

z veselimi spevi ga hvalimo.

Gospod je Bog, edini in najvišji, *

veliki vladar nad vsemi vladarji.

V njegovi roki so globine zemlje, *

višine gorá so njegove.

Njegovo je morje, on ga je naredil, *

njegova je zemlja, on jo je ustvaril.

Pridite, poklonimo se Gospodu, *

v ponižnosti molimo njega, ki nas je ustvaril.

On je naš Bog, mi njegovo ljudstvo, *

on nas živi in vodi kot svoje ovce.

O da bi danes poslušali njegove besede: *

»Ne zakrknite svojih src kakor nekoč v puščavi.

Tam so me vaši očetje skušali in izzivali, *

čeprav so videli moja dela.

Štirideset let sem jih prenašal, *

to nezvesto ljudstvo, ki se ne drži mojih potov.

Potem sem v svoji nevolji prisegel: *

Ne bodo videli obljubljene dežele.«

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Naznanja zdaj nam novi dan
že petelina zgodnji glas,
a tudi Kristus nas budi,
v življenje novo kliče nas:

 

»Vstanite iz dremavosti,
bodite čisti, zdržni vsi,
pošteni, brez lenobnosti.
Prihajam, vabim, čujte vsi!«

 

Glasno prosimo Jezusa
in ga nenehno kličimo,
da nas ohrani v čistosti,
čuječe v sveti zbranosti.

 

Iz spanja, Kristus, vzdrami nas,
raztrgaj nočne nam vezi,
oprosti starih grehov nas
in novo luč nam v srca vlij.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

 

2. Med letom podnevi
Razvnemi nas z ljubeznijo
do tebe, ki odpuščaš greh,
in ko očistiš nas, o Bog,
ostani z nami milostno.

 

Poglej na nas, brez doma smo,
izgnanci, glej, vzdihujemo,
pri tebi je naš pravi dom,
privedi k sebi nas v nebo.

 

Ljubezni in resnice si
srce ustvarjeno želi,
zares presrečne so oči,
ki smejo tebe gledati.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 43   Božje ljudstvo v stiski

O Bog, na lastna ušesa smo slišali, *

naši očetje so nam pripovedovali

o tvojih čudovitih delih, ki si jih storil *

v njihovih dneh, v dneh starodavnih.

Ti sam si izgnal druge narode, *

da si naredil prostor našim dedom.

Uničil si ljudstva, *

da si nje naselil v obljubljeni deželi. —

 

Niso si namreč osvojili dežele z mečem, *

niso zmagali z lastno roko.

Zmagovala je tvoja desnica in tvoja navzočnost, *

ker si bil z njimi sklenil zavezo. —

 

Ti si naš Bog, tebe priznavamo za Gospoda, *

ti si dal zmago svojemu ljudstvu.

S teboj smo premagali svoje sovražnike, *

v tvojem imenu smo prepodili svoje nasprotnike. —

 

Ne zanašamo se na svojo spretnost, *

ne prinaša nam zmage naše orožje.

Edino ti nam pripravljaš zmago nad sovražniki, *

nje pa ogrinjaš v sramoto.

Gospodova je zmaga in slava, *

njegovo ime bomo slavili na veke. —

Zdaj si nas pa zavrgel in osramótil, *

ne bojuješ se več z nami.

Zapodil si nas v beg pred sovražnikom *

in izročil v plen našim nasprotnikom.

Dal si, da delajo z nami kot s klavnimi ovcami, *

razkropil si nas med narode. —

 

Pod ceno si prodal svoje ljudstvo *

in pri tem nisi kaj prida zaslužil.

Dal si nas v sramotenje našim sosedom, *

da se nam rogajo in nas zasmehujejo.

Za svarilni zgled si nas postavil narodom, *

da zdaj ljudstva majejo z glavo nad nami. —

 

Vedno mislimo na svojo sramoto, *

obraz nam zaliva rdečica,

na ves glas nas sramotijo in zasmehujejo, *

sovražijo nas in preganjajo. —

Vse to nas je zadelo, čeprav te nismo pozabili *

in čeprav nismo prelomili tvoje zaveze.

Svojega srca nismo odvrnili od tebe *

in s tvoje poti nismo krenili.

Potopil si nas v globoko žalost *

in nas v smrtno temo pogreznil. —

 

Če bi bili tebe, svojega Boga, pozabili *

in roke stegovali k tujim bogovom:

Mar ne bi ti, o Bog, za to vedel, *

saj poznaš srca in njih skrivnosti?

Glej, zaradi tebe nas vsak dan morijo, *

imajo nas za klavne ovce. —

 

Gospod, zakaj spiš, prebudi se vendar, *

nikar nas ne zavrzi za zmeraj.

Zakaj skrivaš svoje obličje, *

pozabljaš našo bedo in stisko? —

 

V prah si nas ponižal, *

na tleh ležimo z obrazom na zemlji.

Vstani in nam pomagaj, *

reši nas, saj si usmiljen. —

– Bodi milostljiv, Gospod, svojemu služabniku.
– Uči me svojih zakonov.

 

Prišla je beseda Gospoda nad vojskami, rekoč: Tako govori Gospod nad vojskami: Ves gorim za Sion; zavoljo njega me vnema silno čustvo!

Tako govori Gospod: Vrnem se na Sion in sredi Jeruzalema bom prebival. Jeruzalem se bo imenoval zvesto mesto in gora Gospoda nad vojskami sveta gora.

Tako govori Gospod nad vojskami: Še bodo posedali po jeruzalemskih trgih starčki in starke, vsak s palico v roki zavoljo visoke starosti, in mestne ulice bodo polne dečkov in deklic, ki se bodo na trgih igrali.

Tako govori Gospod nad vojskami: Če se bo to zdelo čudežno ostanku tega ljudstva v tistih dneh, mar bo čudežno tudi v mojih očeh? govori Gospod nad vojskami.

Tako govori Gospod nad vojskami: Glej, rešil bom svoje ljudstvo iz dežele vzhajajočega sonca in iz dežele zahajajočega sonca. Pripeljem jih domov, da bodo zopet prebivali v Jeruzalemu. Moje ljudstvo bodo in jaz bom njihov Bog v zvestobi in pravičnosti.

Tako govori Gospod nad vojskami: Utrdite si svoje roke, vi, ki ste slišali iz ust prerokov besede v teh dneh, ko je bil položen temelj za zidanje hiše Gospoda nad vojskami! Zakaj pred temi dnevi ni bilo plačila za ljudi in ne plačila za živino. Kdor je šel z doma ali se je vračal domov, ni bil varen pred sovražnikom, kajti pustil sem vsem ljudem, da so se dvigali drug proti drugemu. Proti ostanku tega ljudstva pa zdaj ne bom več tako ravnal, kakor sem v prejšnjih časih, govori Gospod nad vojskami. Temveč seme bo v miru, vinska trta bo dala svoj sad, zemlja bo dala svoje pridelke, nebo bo dalo svojo roso. Vse to izročim v dedno last ostanku tega ljudstva. Kakor ste bili prekletstvo med narodi, o hiša Judova in hiša Izraelova, tako vas rešim, da boste blagoslov! Ne bojte se! Naj bodo vaše roke močne!

Zakaj tako govori Gospod nad vojskami: Kakor sem sklenil, da vas pokorim, ko so me vaši očetje dražili, govori Gospod nad vojskami, in se nisem usmilil, tako sedaj sklenem dobro storiti Jeruzalemu in hiši Judovi. Ne bojte se! To so dela, ki jih izvršujte: Govorite resnico drug z drugim; na svojih sodiščih sodite pravično, z iskreno ljubeznijo do miru! Nihče naj ne izmišlja v svojem srcu nič hudega zoper svojega bližnjega in ne dajte se zavesti h krivi prisegi. Zakaj vse to sovražim, govori Gospod.

Tako govori Gospod nad vojskami: Prišla bodo ljudstva in prebivalci mnogih mest. Prebivalci enega mesta pojdejo k prebivalcem drugega mesta in poreko: »Pojdimo prosit milosti Gospoda in iskat Gospoda nad vojskami! Tudi jaz pojdem!« In prišla bodo mnoga ljudstva in močni narodi, da bi iskali Gospoda nad vojskami v Jeruzalemu in prosili Gospoda milosti.

Tako govori Gospod nad vojskami: Tiste dni bo deset mož iz narodov vseh jezikov prijelo judovskega moža za rob suknje in bodo rekli: »Z vami pojdemo, zakaj slišali smo, da je Bog z vami!«

SPEV (Zah 8, 7.9; Apd 3, 25)

Tako govori Gospod: Glej, rešil bom svoje ljudstvo iz dežele vzhajajočega sonca in iz dežele zahajajočega sonca. * Utrdite si svoje roke, vi, ki ste slišali iz ust prerokov besede v teh dneh.

Vi ste sinovi prerokov in zaveze, ki jo je Bog sklenil z vašimi očeti. * Utrdite si svoje roke, vi, ki ste slišali iz ust prerokov besede v teh dneh.

Sv. Avguštin (354-430), konvertit, škof v Hiponu v Severni Afriki, genij krščanske misli, eden štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov

 

Ko slišiš: Nihče ne pride k meni, če ga Oče ne pritegne, nikar ne misli, da te proti tvoji volji pritegne; duha pritegne ljubezen. Tudi se ne bojmo, da nam bodo ljudje, ki besede pretehtavajo, pa vzvišenih božjih reči prav nič ne razumejo, pri tej evangeljski besedi Svetega pisma oponesli: »Kako verujem radovoljno, če me pritegne?« Jaz pa pravim: »Premalo je reči, da se daš z voljo pritegniti, marveč se pritegneš celo s slastjo.«

S slastjo se dati pritegniti, kaj pomeni to? Imej veselje nad Gospodom in ti bo dal, kar želi tvoje srce. Je neka slast srca, kateri je ta nebeški kruh prijeten. Če je smel pesnik Vergil reči: » … kar slast mu je, vsakega vleče,« ne nuja, ampak slast, ne dolžnost, ampak radost, koliko bolj moramo mi reči, da pritegne h Kristusu človeka, ki se veseli resnice, veseli blaženosti, veseli pravice, veseli večnega življenja, kar vse je Kristus.

Imajo li telesni čuti svoje slasti, duša pa ne bi imela svojih slasti? Če duša nima svojih slasti, s kakšno pravico je rečeno: Človeški otroci pa upajo pod varstvom tvojih peruti; napili se bodo od obilnosti tvoje hiše in s potokom svoje radosti jih boš napojil, zakaj pri tebi je studenec življenja in v tvoji svetlobi bomo gledali luč?

Pokaži mi ljubečega - on ve, kaj pravim. Pokaži mi hrepenečega, pokaži gladujočega, pokaži mi blodečega po tej pustinji in žejo trpečega in po studencu večne domačije koprnečega - pokaži mi takega - on ve, kaj pravim. Če pa hladnemu govorim, ne ve, kaj govorim.

Zeleno vejico pokažeš ovci, pa jo pritegneš. Orehov pokažeš dečku in ga pritegneš: da se pritegniti, kamor gre, da se pritegniti iz ljubezni, da se pritegniti brez telesne okvare, da se pritegniti s srčno vezjo. Če tedaj to, kar se ljubečim tako razodene, da jim obeta zemeljskih užitkov in slasti, pritegne - kajti res je, da, » … kar slast mu je, vsakega vleče« - ne bo pritegnil Kristus, od Očeta razodet? Po čem namreč duh bolj vroče hrepeni kakor po resnici? Po čem drugem naj ima skomine, zaradi česa drugega naj želi imeti zdrav okus za zdravo presojanje, če ne zato, da je in pije modrost, pravičnost, resnico, večnost?

Pravi namreč: Blagor lačnim in žejnim pravice mišljeno je tu - zakaj ti bodo nasičeni, - namreč tam. Dal mu bom, kar ljubi, dal mu bom, kar upa; videl bo, kar veruje, čeprav še ne vidi; užival bo, česar je lačen, napil se bo, česar je žejen. Kje? Ob vstajenju od mrtvih, kajti jaz ga bom obudil poslednji dan.

SPEV (Jan 6, 44-45)

Nihče ne more priti k meni, če ga ne pritegne Oče, ki me je poslal. * Vsak, kdor Očeta posluša in se da poučiti, pride k meni.

Pisano je v prerokih: In vsi se bodo dali Bogu poučiti. * Vsak, kdor Očeta posluša in se da poučiti, pride k meni.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Že jutranje je sonce vzšlo,
iskreno prosimo Boga,
da sredi dnevnih opravil
nas hudega obvaruje.

 

Naj jezik brzda nam, kroti,
da ne razvname se prepir,
skrbno nam varuje oči,
da ne zgube se v ničnosti.

 

Srce naj naše čisto bo,
preudarno, brez nespameti,
v pijači zmernost in v jedeh
telo uporno naj kroti.

 

Ko spet se bo poslovil dan,
zagrne nočna nas temá,
naj vsakdo v čistosti srca
slavi predobrega Boga.

 

Bogu Očetu slava, čast
in njemu, ki je Sin njegov,
enako Duhu Svetemu,
tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 142,1–11   Molitev v stiski

 

Gospod, usliši mojo molitev, *

čuj mojo prošnjo, ker si zvest in dober.

Ne kliči me pred svojo sodbo, *

saj ni nihče, ki živi, pravičen pred tabo. —

 

Sovražnik me preganja in v prah tepta moje življenje, *

pahnil me je v temo kot davno umrle.

Moj duh v meni skoraj ugaša, *

srce mi je otrpnilo.

Tvojih dobrot v davnih dnevih se spominjam, *

razmišljam o vseh tvojih delih.

Svoje roke dvigam k tebi, *

po tebi me žeja kot suho zemljo. —

 

Gospod, hitro me usliši, *

kajti moj duh že omaguje.

Ne skrivaj pred mano svojega obličja, *

da ne bom podoben tem, ki umirajo.

Naj skoraj prejmem tvojo milost, *

kajti v tebe zaupam.

Pokaži mi pot, po kateri naj hodim, *

saj v tvoje roke izročam svoje življenje. —

 

Reši me mojih sovražnikov, *

Gospod, v tebe zaupam.

Moj Bog si, úči me spolnjevati svojo voljo, *

v svoji dobroti me varno vodi. —

 

Gospod, zaradi svojega imena me ohrani živega, *

po svoji dobroti me reši iz stiske. —

Iz 66,10–14a  Tolažba in veselje v svetem mestu.

 

Veselite se z Jeruzalemom, *

radujte se nad njim vsi, ki ga ljubite.

Močno se nad njim veselite, *

vsi, ki ste nad njim žalovali.

Napojite se in nasitite *

ob viru njegove tolažbe.

Nasrkajte se in okrepite *

od polnosti njegovega bogastva. —

 

Tako govori Vsemogočni: *

Glej, napeljem k njemu mir kakor reko.

Veličastvo narodov ga poplavi kakor potok, *

iz katerega boste pili.

V naročju vas bodo nosili, *

na kolenih vas bodo ljubkovali.

Tolažil vas bom kakor zna le mati, *

v Jeruzalemu boste potolaženi. —

 

Veselilo se bo vaše srce, ko boste to videli, *

pomladili se boste in na novo zaživeli. —

Ps 146 Gospodova vsemogočnost in dobrota

 

Hvalite Gospoda, to je dobro, *

pojmo mu hvalo, to je naše veselje. —

 

Gospod zida svoje mesto Jeruzalem, *

zbira svoje razkropljene otroke.

Ozdravlja potrta srca *

in obvezuje njihove rane.

Določa število zvezdam, *

sleherno kliče po imenu.

Velik je naš Gospod in silen v moči, *

njegova modrost je neizmerna.

Gospod dviga ponižne, *

grešnike pa do tal poniža. —

 

Pojte Gospodu v zahvalo, *

igrajte našemu Bogu na citre.

Gospod zagrinja nebo z oblaki *

in dež pripravlja zemlji.

Daje, da po gorah raste trava *

in rastlinje za živali.

Živini daje njen živež *

in mladim vranom, ko čivkajo k njemu.

Noče, da bi se zanašali na bojne konje, *

in ni mu všeč, če zidamo na moč človeka.

Veselje ima nad tistimi, ki ga častijo *

in zaupajo v njegovo dobroto. —

Kratko berilo  (Rim 8,18–21)
Trpljenje sedanjega časa se ne da primerjati s slavo, ki se bo razodela nad nami. Kajti stvarstvo željno pričakuje razodetje Božjih sinov. Stvarstvo je bilo namreč podvrženo ničevosti, ne iz svoje volje, ampak zaradi tistega, ki ga je podvrgel, v upanju, da se bo tudi stvarstvo samo iz suženjstva pokvarjenosti rešilo v svobodo poveličanih Božjih otrok.

V jutranjih urah mislim nate, Gospod.
— V jutranjih urah mislim nate, Gospod.

Ti mi pomagaš.
— V jutranjih urah mislim nate, Gospod.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V jutranjih urah mislim nate, Gospod.

Odpev k Hvaljen Daj nam spoznati Odrešenika, Gospod, in reši nas naših grehov.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Daj nam spoznati Odrešenika, Gospod, in reši nas naših grehov.

Slavimo Boga, ki rad pomaga svojemu ljudstvu, in mu recimo:

Hvaljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki si nas po svojem usmiljenju prerodil za živo upanje

– po vstajenju Jezusa Kristusa od mrtvih.

Človeka si ustvaril po svoji podobi in ga prenovil v Kristusu,

– naj bomo vedno bolj podobni tvojemu Sinu.

Zavist in sovraštvo kvarita naša srca,

– po Svetem Duhu nas napolni z ljubeznijo.

Pomagaj danes, da delavci najdejo zaposlitev, lačni kruha, potrti veselje,

– vsi ljudje pa milost in zveličanje.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Sveti Bog, daj nam jasno spoznati svoj načrt odrešenja, da bomo rešeni iz rok naših sovražnikov in ti brez strahu zvesto služili vse dni življenja.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,153–160  (XX)  Hvala Božji postavi

 

Glej, Gospod, moje ponižanje in me reši, *

saj nisem pozabil tvoje postave.

Brani mojo pravico, *

poživi me s svojo besedo. —

 

Za hudobne ni rešitve, *

ker ne marajo tvojih zapovedi.

Gospod, kako veliko je tvoje usmiljenje, *

poživi me, kakor si obljubil. —

 

Mnogi me preganjajo in mučijo, *

toda ne obrnem se od tvojih zapovedi.

Hudo mi je zaradi nezvestih, *

ki se ne držijo tvoje postave. —

 

Jaz pa tvojo postavo ljubim, *

obvaruj mi življenje, ker si dober.

Temelj tvojih besed je zvestoba, *

vsi tvoji sklepi so večni. —

Ps 127 Sreča pobožne družine

 

Blagor človeku, ki ljubi Gospoda *

in živi po njegovi volji. —

 

Sadove svojega truda bo užival, *

srečen bo in vedno mu bo dobro.

Žena mu bo kot rodovitna trta *

v veselje njegove domačije.

Otroci mu bodo kot oljčne mladike *

v radost okoli mize. —

 

Tako Gospod blagoslavlja *

vsakega, ki mu zvesto služi.

Gospod naj ga blagoslavlja s Siona, *

da bo užival srečo izvoljenih vse dni življenja,

da bo gledal svojih otrok otroke *

in užival mir Božjega ljudstva. —

Ps 128 Preizkušano ljudstvo obnavlja zaupanje

 

Od vsega začetka so me napadali, *

pa me niso premagali.

Od vsega začetka so me sovražili, *

tako govori Izrael, Božje ljudstvo.

Po hrbtu so mi orali kot orači, *

rezali so dolge brazde.

Pravični Gospod pa me je osvobodil, *

vezi krivičnih je raztrgal. —

 

Naj bodo osramočeni in se umaknejo *

vsi, ki črtijo Gospoda.

Naj bodo kot trava na strehah, *

ki usahne, preden jo populijo.

Z njo ne napolni svoje roke, kdor žanje, *

ne svojega naročja, kdor veže snope. —

 

Takih nihče ne pozdravlja: *

»Gospodov blagoslov bodi z vami.«

Mimoidoči jim ne voščijo: *

»Blagoslavljamo vas v Gospodovem imenu.« —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

O Bog, v dobroti daješ nam,
da poln svetlobe je naš dan,
poslušaj nas, ko se temni,
počasi bliža se večer.

 

Nagiba sonce se v zaton,

se tiho spušča za goro,
na zemljo sence legajo
in nas v temo zagrinjajo.

 

Služabniki utrujeni
sedaj te vdano prosimo,
da mračna, črna senca zla
nam v naše ne prodre srce.

 

Naj s čisto dušo, kot želiš,
končamo podarjeni dan,
da polni tvoje milosti
te v luči bomo gledali.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 143 Molitev za zmago in mir

Slavim te, Gospod, moje pribežališče, *

ti me usposabljaš za boj s sovražnikom.

Ti si moj dobrotnik in varuh, *

moja obramba, moj osvoboditelj.

Vate zaupam, moje zavetje, *

ti mi podvrzi vsa ljudstva. —

 

Gospod, kaj je človek, da se zanj meniš, *

sin človekov, da nanj misliš?

Človek je kakor veter, ki mine, *

njegovi dnevi so kot senca, ki preide. —

 

Gospod, odpri nebo in nastopi, *

dotakni se gorá in se bodo kadile.

Zaženi blisk in razkropi sovražnike, *

tvoje ognjene puščice naj jih zbegajo. —

 

Stegni svojo roko z višave in me osvobodi, *

iz velikih vodá me reši in iz roke tujcev.

Njihova usta govore lažnivo, *

njih desnica krivo prisega. —

O Bog, zapel ti bom novo pesem, *

s harfo na deset strun jo bom spremljal.

Saj ti deliš vladarjem zmago *

in rešuješ mene, svojega služabnika.

Reši me in osvobodi iz roke tujcev.*

Lažejo in krivo prisegajo. —

 

Naši sinovi naj bodo kot mladike, *

ki rastejo v svoji mladostni moči.

Naše hčere naj bodo kot okrašeni stebri, *

izklesani za svetišče.

Naše shrambe naj bodo polne žita, *

napolnjene z vsakovrstnimi dobrotami.

Naših ovac bodi brez števila po naši deželi, *

naša živina naj nam prinaša bogate darove.

Naši kraji naj bodo varni, *

naj živimo v miru in brez žalovanja. —

 

Blagor ljudstvu, kjer je to resnica; *

blagor ljudstvu, ki ima Boga za vladarja. —

Raz 11,17–18;12,10b–12a  O Božji sodbi

 

Zahvaljujemo se ti, Gospod, Bog vsemogočni, *

ti si in si bil in prideš.

Prevzel si svoje mogočno vladarstvo *

in začel kraljevati. —

 

Narodi so se razjezili, *

a prišla je tvoja jeza in dan, da se sodijo mrtvi,

da prejmejo plačilo tvoji služabniki, preroki in sveti *

in vsi, ki se bojijo tvojega imena, mali in veliki. —

 

Zdaj se je uresničilo zveličanje, moč in kraljevanje *

našega Boga in oblast njegovega Kristusa.

Premagan je bil tožnik naših bratov, *

ki jih je noč in dan tožil pred našim Bogom. —

 

Premagali so ga s krvjo Jagnjeta *

in z besedo svojega pričevanja.

Niso tako ljubili svojega življenja, *

da bi se bali umreti.

Zato se radujte, nebesa *

in vsi, ki v njih prebivate. —

Kratko berilo  (Prim. Kol 1,23)
Vztrajajte v veri trdni in stanovitni ter se ne dajte omajati v upanju evangelija, ki ste ga slišali, in so ga oznanili po vsem stvarstvu pod nebom.

Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.
— Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.

Na sočne pašnike me vodi.
— Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.

Odpev k Moja duša Lačne in žejne pravice Gospod nasičuje in napolnjuje z dobrotami.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Odpev k Moja duša Lačne in žejne pravice Gospod nasičuje in napolnjuje z dobrotami.

Veselo in zaupno prosimo Kristusa, ki je luč narodov in veselje vseh živih:

Jezus, neugasljiva luč in Beseda večnega Očeta, prišel si med nas, da bi nas vse odrešil,

– razsvétli vse, ki se pripravljajo na krst.

Ne glej na naše grehe,

– saj si usmiljen.

Hotel si, da človek s svojim razumom odkriva skrivnosti narave in gospoduje svetu,

– usmerjaj znanost in umetnost, da bosta tebi v slavo in v srečo vseh ljudi.

Varuj vse, ki v svetu služijo bratom in sestram,

– naj svobodno in neovirano opravljajo svoje delo.

Gospod, nihče ne zapre, če ti odpreš,

– popelji v svojo svetlobo vse rajne, ki so odšli s sveta z zaupanjem na vstajenje.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Gospod Bog, usliši naše večerne prošnje in nam podeli, da bomo posnemali tvojega Sina in v potrpežljivosti obrodili sadove dobrih del.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Pesem 

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

Ps 15   Slavospev Bogu posvečenih

 

Odpev  V zaupanju v Boga bom varno počival.

Varuj me, Gospod, k tebi se zatekam, *

ti si moj Bog, zame sreče ni brez tebe. —

 

Zelo spoštujem tebi zveste *

in cenim poštene na zemlji.

Tisti, ki hodijo za tujimi bogovi, *

si sami množijo bolečine.

Ne bom daroval krivim bogovom, *

ne omadeževal z njihovimi imeni svojih ustnic. —

 

Gospod, ti si moj delež in moje veselje, *

ti vodiš mojo usodo.

Ako imam tebe, sem srečnejši in bogatejši *

kakor tisti, ki so mu odmerili najlepše posestvo.

Slavim te, Gospod, za to spoznanje, *

še ponoči me vest opominja k ljubezni do tebe.

Gospod, tebe imam vedno v svojih mislih, *

dokler boš ti ob meni, ne bom omahnil.

Zato se veseli moje srce in raduje moja duša, *

a tudi moje telo bo počivalo varno. —

 

Moje življenje se ne bo končalo v grobu, *

svojemu služabniku ne boš dal strohneti.

Pokazal mi boš pot življenja, polnost veselja pri sebi, *

večne radosti na svoji desnici. —

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev  V zaupanju v Boga bom varno počival.

 

Kratko berilo (1 Tes 5,23)

Sam Bog miru naj vas popolnoma posveti ter ohrani v popolnosti vašega duha, vašo dušo in vaše telo brez graje ob prihodu našega Gospoda Jezusa Kristusa.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Gospod, naš Bog, utrujeni smo od dela današnjega dneva. Okrepčaj nas z mirnim spanjem, da se bomo s tvojo pomočjo spočili in ti služili s telesom in dušo.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

O Gospa moja, o Mati moja, tebi se vsega darujem;
in da se ti vdanega skažem, ti danes posvetim:
svoje oči, svoja ušesa, svoja usta in svoje srce, sebe popolnoma vsega.
Ker sem torej tvoj, o dobra Mati, varuj me, brani me kakor svojo last in posest. Amen.