Brevir za 18. marec 2020

[D]

1 Odpev Pred teboj, Gospod, hodita milost in zvestoba.

2 Odpev Božji Sin je po telesu iz Davidovega rodu.

3 Odpev Nekoč sem prisegel svojemu služabniku Davidu: Tvoj zarod bo ostal na veke.

[L]

- Spreobrnimo se in delajmo pokoro,

- da bomo novi ljudje z novim srcem.

 

V tistih dneh je Mojzes vzel šotor in ga razpel za Gospoda zunaj tabora, nekoliko proč od tabora, in ga imenoval shodni šotor. Kdor koli je iskal Gospoda, je šel ven k shodnemu šotoru, ki je bil zunaj tabora.

Kadar koli je šel Mojzes ven k šotoru, je vstalo vse ljudstvo. Vsak je stal pri vhodu svojega šotora ter gledal za Mojzesom, dokler ni prišel k šotoru. Ko je pa Mojzes prišel k šotoru, se je spustil dol oblačni steber ter stal pri vhodu v šotor; tedaj je govoril z Mojzesom. Ko je vse ljudstvo videlo, da je oblačni steber stal pri vhodu v šotor, je vse ljudstvo vstajalo ter se poklanjalo, vsak pri vhodu svojega šotora. Govoril pa je Gospod z Mojzesom od obličja do obličja, kakor govori človek s svojim prijateljem. Potem se je vrnil v tabor, a njegov služabnik, Nunov sin Jozue, ki je bil še mladenič, se ni umaknil iz šotora.

Potem je Mojzes rekel Gospodu: »Daj mi, prosim, videti svoje veličastvo!« Odgovoril je: »Storil bom, da pojde mimo pred teboj vsa moja lepota in klical bom pred teboj ime Jahve. Milostljiv bom, komur hočem biti milostljiv, in usmilil se bom, kogar se hočem usmiliti.« Nato je dejal: »Mojega obličja ne moreš videti; kajti noben človek me ne more videti in ostati živ.«

Potem je Gospod rekel: »Glej, tu je mesto pri meni; postavi se na skalo! Ko pojde moje veličastvo mimo, te postavim v votlino skale in razprostrem svojo roko nadte, dokler ne odidem mimo. Ko potem odmaknem svojo roko, me boš videl v hrbet, moje obličje pa se ne more videti.«

Gospod je stopil dol v oblaku. Mojzes pa je stal ondi poleg njega ter klical ime Jahve. Gospod je šel mimo njega in klical: »Jahve, Jahve, usmiljen in milostljiv Bog, prizanesljiv in velik v milosti in zvestobi, ki hrani milost za tisoče, odpušča krivdo, hudobijo in pregreho, vendar pa ne pušča brez kazni, ampak kaznuje krivdo očetov na sinovih in vnukih do tretjega in četrtega roda.«

Tedaj se je Mojzes hitro priklonil do tal in molil, govoreč: »Če sem našel milost v tvojih očeh, Gospod, naj hodi, prosim, Gospod v naši sredi. Ljudstvo je namreč trdovratno. A odpusti našo krivdo in našo pregreho in vzemi nas za svojo lastnino!«

Mojzes je šel s Sinajske gore; obe tabli postave sta bili v Mojzesovi roki, ko je šel z gore; in Mojzes ni vedel, da žari koža njegovega obličja zaradi pogovora z njim. Aron in vsi Izraelovi sinovi so videli Mojzesa in glej, njegovo obličje je žarelo, zato so se mu bali približati. Mojzes pa jih je poklical in prišli so k njemu Aron in vsi knezi občine in Mojzes je govoril z njimi. Nato so se približali vsi Izraelovi sinovi in zapovedal jim je vse, kar je slišal od Gospoda na Sinajski gori.

Ko je Mojzes nehal z njimi govoriti, je dal zagrinjalo na svoje obličje. Kadar je prišel pred Gospoda, da bi z njim govoril, je snel zagrinjalo, dokler ni odšel. Potem je odšel in govoril Izraelovim sinovom vse, kar mu je bilo zapovedano. Izraelovi sinovi so videli Mojzesovo obličje, da je žarela koža njegovega obličja. Potem pa je Mojzes zopet dal zagrinjalo na obličje, dokler ni šel in govoril z Gospodom.

SPEV (2 Kor 3,13.18.15)

Mojzes si je deval zagrinjalo na obraz, da bi Izraelovi sinovi ne ugledali njegovega sijaja, ki je bil minljiv. * Mi vsi pa z odgrnjenim obrazom gledamo kakor v ogledalu Gospodovo slavo in se tako v isto podobo spreminjamo iz sijaja v sijaj, kakor po Gospodovem duhu.

Do danes zakriva zagrinjalo srca Izraelovih sinov. * Mi vsi pa z odgrnjenim obrazom gledamo kakor v ogledalu Gospodovo slavo in se tako v isto podobo spreminjamo iz sijaja v sijaj, kakor po Gospodovem duhu.

Sv. Teofil (+ ok. 186), škof v Antiohiji, grški razlagalec vere poganskim bralcem

Če mi porečeš, naj ti pokažem svojega Boga, ti bom rekel: Pokaži mi ti svojega človeka in jaz ti bom pokazal svojega Boga. Pokaži mi torej, ali oči tvoje duše vidijo in ušesa tvojega srca slišijo.

Taki, ki imajo dober telesni vid, zaznavajo dogajanje zemeljskih stvari in preiskujejo različne pojave: luč in temo, belo in črno, pokvečeno in lepo, skladja in neskladja, natančne in nenatančne meritve, pretiravanja in pomanjkljivosti. Vse to velja tudi za stvari, ki jih zaznajo ušesa, za visoke in nizke, neprijetne in prijetne glasove. Podobno je tudi z duhovnimi ušesi in očmi, ko gre za zaznavanje Boga.

Bog je namreč viden za tiste, ki ga morejo gledati, in sicer če imajo vsaj odprte oči. Oči imajo sicer vsi, a nekateri tako zamegljene, da še sonca ne vidijo. Vendar zato, ker slepi ne vidijo, sonce še ni ugasnilo; krivdo, da ne vidijo, naj ti pač pripišejo sebi in svojim slabim očem. Grehi in slaba dejanja tudi tebi zastirajo oči duha.

Človeška duša mora biti čista kakor bleščeče ogledalo. Kakor človek ne vidi svojega obraza v ogledalu, ki ga je načela rja, tako tudi človek v grehih ne more videti Boga.

Toda če hočeš, lahko ozdraviš. Pojdi k zdravniku, da bo ozdravil tvoje duhovne oči. Kdo neki je ta zdravnik? To je Bog sam, ki po Besedi in Modrosti zdravi in daje življenje. Po Besedi in Modrosti je namreč Bog vse ustvaril, kajti z Gospodovo besedo je nebo narejeno in z dihom njegovih ust vsa nebesna vojska. Silna je njegova modrost! V svoji modrosti si je zamislil zemljo, njegova izkušenost je oblikovala nebo, razumnost odpira prepade in iz oblakov razliva dež.

Če te stvari razumeš, človek, in če boš čisto, sveto in pravično živel, boš mogel videti Boga. Pred vsem tem pa mora biti v tvojem srcu vera in strah božji, potem boš šele to lahko razumel. Ko boš slekel umrljivost in si nadel neumrljivost, boš gledal Boga po meri svojih zaslug. Bog bo namreč tvoje umrljivo telo obudil, ga združil z neumrljivo dušo, in tedaj boš postal nesmrten. Tedaj boš mogel gledati Neumrljivega, seveda če boš tu vanj veroval.

 

SPEV (Prim. 2 Kor 6, 2.4.5.7)

Glejte, zdaj je čas milosti, glejte, zdaj je dan rešitve. Prizadevajte si živeti v veliki potrpežljivosti in pogostnih postih. * Z orožjem pravice in z božjo močjo.

V vsem bodimo kot božji služabniki v veliki potrpežljivosti in v pogostnih postih. * Z orožjem pravice in z božjo močjo.

Sklepna prošnja
Molimo. Gospod Bog, postni čas nas vzgaja, tvoja beseda pa hrani. Ob naši pokori naj raste naša vdanost, ob molitvi pa medsebojna ljubezen.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[D]

1 Odpev Razvesêli, Gospod, svojega služabnika, k tebi se obračam.

2 Odpev Blagor človeku, ki živi pravično in govori resnico.

3 Odpev Vzklikajte Gospodu, kralju vsega stvarstva.

[L]

Kratko berilo  (Prg 3,27–32)
Ne odklanjaj dobrote onemu, ki jo potrebuje, če je v tvoji moči, da jo izkažeš. Ne govori svojemu bližnjemu: Pojdi in zopet pridi, jutri ti bom dal, – če to imaš. Ne snuj hudega zoper svojega bližnjega, ko zaupno pri tebi prebiva. Ne prepiraj se z nikomer brez vzroka, ako ti ni nič žalega storil. Ne zavidaj nasilnemu človeku in ne izbiraj nobenih njegovih potov; zakaj gnusoba Gospodu je hudobnež, s pravičnimi pa je zaupen.

Spev z odpevom

Odpev k Hvaljen Ne mislite, da sem prišel razvezovat postavo ali preroke; ne razvezovat, marveč dopolnit sem jih prišel, govori Gospod.

Hvaljen, naš Odrešenik, ki si hotel, da bi se vse človeštvo v tebi prenovilo v novo stvarstvo, kjer bo staro prešlo in nastalo novo. Zato te z živim zaupanjem prosimo:

Gospod, obljubil si nam novo nebo in novo zemljo, vedno nas prenavljaj po Svetem Duhu,

– da te bomo večno uživali v nebeški domovini.

Naj sodelujemo s teboj in ta svet prepojimo s tvojim Duhom,

– tako bo človeška družba uspešneje dosegala svoj namen v pravičnosti, míru in ljubezni.

Pomagaj nam premagati vsako lenobo in brezbrižnost,

– da se bomo veselili duhovnih darov.

Reši nas vsega hudega in nas varuj pred varljivimi omamami,

– ki nam zatemnjujejo resnične dobrine.

Sklepna prošnja
Gospod Bog, postni čas nas vzgaja, tvoja beseda pa hrani. Ob naši pokori naj raste naša vdanost, ob molitvi pa medsebojna ljubezen.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[D]

Pesem opoldne 

V tej uri Kristus je razpet
na križu klical: Žejen sem.
Naj žejo po pravičnosti
zbudi nam, ki ga molimo.

 

Naj glad po njem začutimo,
ki nas s seboj nasitil bo.
Naj duša grehe zamrzi,
po čednosti zahrepeni.

 

Ljubezen Svetega Duha
naj naša srca prepoji,
telesa strast naj ohladi
in dušo mlačno razžari.

 

Prosímo vdano Kristusa,
Očeta in obeh Duha:
Trojica sveta, močni Bog,
usmili vsega se svetá. Amen.

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Opoldne

Kratko berilo  (Zah 1,3b–4b)
Tako govori Gospod, Bog vsega stvarstva: Vrnite se k meni in tudi jaz se vrnem k vam. Ne bodite kakor vaši očetje, ki so jih prejšnji preroki pozivali: Zapustite vendar svoja hudobna pota in svoja hudobna dejanja.

– Ne glej, o Bog, na moje grehe,
– vso mojo krivdo izbriši.

Pesem
Vsi verni tebe naj, Jožef, proslavljamo;
nebeški zbori te danes pozdravljajo,
ker čist, pravičen in svet si deviški bil
mož Device brezmadežne.

Velika skrb ti vso dušo prevzela je,
ko zveš: Marija, vsa čista, spočela je.
Z nebes ti angel prinese veselo vest:
mati Sina bo Božjega.

Presrečen Božjega Sina objemal si,
v Egipt z njim žalosten moral si béžati,
v Jeruzalemu iskal si in našel ga,
ból in radost te spremljata.

Ljudje po smrti Boga šele vidimo
in venec slave in sreče tam prejmemo,
a ti v življenju si smel ga že gledati,
bolj si srečen kot vse stvari.

Presveti Bog troedini, usliši nas,
naj sveti Jožef nebesa izprosi nam;
tam srečni bomo nad vse te ljubili vsi,
večno slavo prepevali. Amen. 

Odpev 1 Jakob je imel sina Jožefa, moža Marije, iz katere je bil rojen Jezus, ki je odrešenik. 

[S]

Odpev 2 Angel Gabrijel je bil poslan v galilejsko mesto Nazaret, k devici, zaročeni možu, ki mu je bilo ime Jožef. 

[S]

Odpev 3 Jezusova mati Marija, zaročena z Jožefom, je bila, preden sta prišla skupaj, noseča od Svetega Duha. 

[S]

Kratko berilo  (Kol 3,23–24)
Karkoli delate, delajte iz srca kakor Gospodu in ne kakor ljudem, ker veste, da boste od Gospoda prejeli povračilo dediščine. Gospodu Kristusu služite.

Odpev k Moja duša Sveti Jožef je zvesti in razumni služabnik, ki ga je Gospod postavil nad svojo družino.

Odpev k Moja duša Sveti Jožef je zvesti in razumni služabnik, ki ga je Gospod postavil nad svojo družino.

Ponižno prosimo Boga, od katerega izvira vsako očetovstvo v nebesih in na zemlji:

Sveti Oče, od vekov skrito Kristusovo skrivnost si razodel svetemu Jožefu,

– naj jasneje spoznamo tvojega Sina, Boga in človeka.

Nebeški Oče, ti hraniš ptice pod nebom in oblačiš travo na polju,

– daj vsem ljudem vsakdanji kruh za dušo in telo.

Stvarnik vsega, svoje delo si zaupal našim rokam,

– naj delavci uživajo zaslužene sadove svojega dela.

Pravični Bog, ti hočeš, da bi bili vsi ljudje pošteni,

– naj po priprošnji svetega Jožefa tako živimo, da ti bomo popolnoma všeč.

Dobri Bog, vsi umirajoči in vsi umrli naj na priprošnjo Marije in svetega Jožefa

– po tvojem Sinu dosežejo tvoje usmiljenje.

Sklepna prošnja
Vsemogočni Bog, prve začetke odrešenja človeškega rodu si zaupal zvestemu varuhu svetemu Jožefu. Tvoja Cerkev naj po njegovi priprošnji vedno ohranja in dopolnjuje skrivnost odrešenja.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.