Brevir za 18. december 2019

Gospod, odpri moje ustnice,

O Bog, bodi nam milostljiv in nas blagoslovi, *

pokaži nam svojo dobroto.

Naj spoznajo tvojo pot vsi na zemlji, *

naj tvoje zveličanje osreči vse narode.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Veselijo in radujejo naj se narodi, *

ker jih vladaš in jih vodiš po pravici.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Zemlja je obrodila svoje sadove, *

Gospod, naš Bog, nas je blagoslovil.

Bog je zares dober, *

zato naj ga spoštujejo in častijo vsi narodi.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Pesem
Vesoljni, pridi, Rešenik,
ki iz Device rojen boš.
Naj občuduje širni svet
skrivnosti rojstva Božjega.

 

Naj se deviški hram odpre,
na svet rodi se Božji Sin,
kot človek in obenem Bog
nastopi zmagoslavno pot.

 

Očetu večnemu enak,
odêni v naše se telo,
slabosti naše sprejmi zdaj
in novo moč človeku daj.

 

Že čakajo te jaslice,
izginja zemlje temni mrak,
naj več nas ne zajame noč,
ko žive vere vzšla je luč.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

Ps 88,2–38  Gospodovo usmiljenje do Davidove hiše

Gospod, tvojo ljubezen bom na veke opeval, *

tvojo zvestobo bom oznanjal vsem rodovom.

Tvoja zvestoba je zasidrana v nebesih, *

rekel si: »Moje usmiljenje ima večne temelje. —

 

Zavezo sem sklenil s svojim izvoljencem; *

Davidu, svojemu služabniku, sem prisegel.

Za zmeraj utrdim tvoje potomstvo, *

za vse rodove utemeljim tvoj prestol.« —

 

Gospod, nebesa slavijo tvoja čuda, *

tvojo zvestobo opevajo angelski zbori.

Kdo se more v nebesih primerjati Gospodu, *

kdo mu je podoben med angeli?

Bog je vzvišen nad vsemi svetimi, *

velik in čudovit, bolj kot vsi okoli njega. —

 

Kdo ti je enak, Gospod, Bog vsemogočni? *

Mogočen si, venča te tvoja zvestoba.

Ti gospoduješ viharnemu morju, *

ti krotiš besneče valovje.

S hudimi šibami si kaznoval Egipčane, *

s svojo močno roko si razkropil sovražnike. —

 

Tvoja so nebesa, zemlja in vesolje, *

kar je v njih, si ti naredil.

Sever in jug si ti ustvaril, *

zahod in vzhod se radujeta tvojega imena.

Ti si mogočna obramba in varno zavetje, *

ti si moja trdna opora.

Pravičnost in pravica sta temelj tvojega kraljestva, *

pred teboj hodita milost in zvestoba. —

 

Blagor ljudstvu, ki te proslavlja, *

povsod ga spremljaš z ljubečim pogledom.

V tvojem imenu se bodo vedno veselili, *

se tolažili s tvojo pravičnostjo.

Vsa njihova moč prihaja od tebe, *

vse premorejo s pomočjo tvoje milosti.

Gospod nas zvesto varuje, *

sam sveti Bog nas vlada. —

Nekdaj si govoril: »Nadel sem krono junaku, *

povzdignil sem izvoljenca izmed svojega ljudstva.

Našel sem Davida, svojega služabnika; *

da bi mi bil posvečen, sem ga mazilil.

Zato bo z njim vedno moja močna roka, *

podpirala ga bo moja desnica. —

 

Ne bo ga premagal sovražnik, *

ne bo ga stiskal hudobnež.

 

Njegove nasprotnike bom ponižal, *

kaznoval njegove sovražnike.

Moja zvestoba in milost ga bosta spremljali, *

njegova moč se bo dvignila v mojem imenu.

Njegovo oblast razširim do morja, *

do velike reke njegovo pravico. —

 

Klical me bo: ‚Ti si moj oče, *

moj Bog, moje zavetje in moja rešitev.‘

Postavim ga za prvorojenca, *

za najvišjega med vladarji zemlje.

Na veke mu ohranim svojo naklonjenost *

in moja zaveza z njim ostane trdna.

Njegov rod bo trajal na veke, *

njegov prestol ostane vekomaj.« —

»Če moji otroci zapustijo mojo postavo *

in ne hodijo po mojih potih,

če oskrunijo moje zakone *

in se ne držijo mojih zapovedi,

bom s šibo kaznoval njih pregrehe *

in z udarci njihovo krivdo. —

 

Ne bom jim pa odtegnil svoje naklonjenosti *

in svoje zvestobe ne bom prelomil.

Ne bom oskrunil svoje zaveze, *

kar sem obljubil, ne bom preklical.

Kako bi mogel Davidu lagati, *

ko sem mu prisegel pri svoji svetosti.

Njegov zarod bo ostal na veke *

in njegov prestol bo pred menoj kot sonce.

Na veke ostane kot luna, *

zvesta priča na nebu.« —

- Poglejte in ozrite se kvišku,

- zakaj vaše odrešenje se približuje.

Zgrudil se je Bel, omahnil je Nebo. Na živali in živino naložene so prišle njune podobe, ki ste jih sicer prenašali in so zdaj natovorjene kot breme za utrujene živali. Omahnila sta, zgrudila sta se hkrati, nista mogla rešiti bremena in sama sta odšla v sužnost.

Poslušajte me, Jakobova hiša in ves ostanek Izraelove hiše, ki vas prenašam od materinega telesa, pestujem od materinega naročja! Do vaše starosti bom ostal isti in do vaših sivih las vas bom podpiral; jaz sem to storil in vas bom nosil dalje, nosil vas bom in rešil.

Komu me hočete primerjati, enačiti in me izenačiti, da bi si bili podobni? Razsipniki tehtajo zlato in srebro svojih mošenj na tehtnici, najamejo zlatarja, da naredi iz tega boga, pred katerim padajo na tla in ga časte. Dvigajo ga na rame, ga nosijo in dol postavljajo; na svojem prostoru tiho stoji, se ne gane s svojega mesta. Če kdo vpije k njemu, ne odgovori, iz njegove stiske ga ne reši. Mislite na to in bodite močni, vzemite si k srcu, odpadniki! Spominjajte se stvari, ki so se že zdavnaj zgodile. Jaz sem Bog, in drug nobeden, pravi Bog, in nihče mi ni enak.

Oznanjam od začetka konec in od davnine, kar se še ni zgodilo; ki pravim: moj sklep se uresniči, vse, kar mi je po volji, spolnim; od vzhoda kličem ptico roparico, iz daljne dežele moža mojega sklepa. Kakor sem rekel, tako izvršim, kakor sem sklenil, tako storim.

Poslušajte me, trdosrčni, ki ste daleč od pravičnosti! Približal sem svojo pravičnost, ni več daleč. Moje rešenje se ne bo zakasnilo. Sionu prinesem rešenje, Izraelu svoj sijaj.

SPEV (Iz 46,12.13)

Poslušajte me, trdosrčni, ki ste daleč od pravičnosti. * Sionu prinesem rešenje, Izraelu svoj sijaj.

Kmalu se pokaže moja pravičnost, ni več daleč, moje rešenje se ne bo zakasnilo. * Sionu prinesem rešenje, Izraelu svoj sijaj.

Pismo »Diognetu« je nastalo v 2. stol. v Grčiji ali Egiptu in odseva Pavlov nauk o Kristusu

Nihče izmed ljudi ni Boga videl, a tudi ne oznanil. Bog sam se je razodel. Razodel se je pa po veri, ki ji je edini dano videti Boga. Bog, gospodar in oblikovalec vesoljstva, ki je vse ustvaril in uredil, je človeka ljubil; a ne le to, marveč je tudi z njim potrpel. Zmeraj je bil, je in bo mil, dober, brez strasti in resničen, in on edini je dober. Ko je spočel veliko in neizrekljivo zamisel, jo je zaupal samo svojemu Sinu.

Dokler je svoj modri sklep zadrževal pri sebi in hranil kot skrivnost, se je zdelo, da ne mara za nas in ne misli na nas. Ko je pa po svojem ljubljenem Sinu odkril in razodel, kar je bil od početka pripravil, nam je podelil vse hkrati: da smo deležni njegovih dobrot, da vidimo in umejemo. Kdo od nas bi bil kdaj to pričakoval?

Ko je bil torej sam pri sebi s svojim Sinom naredil načrt, nas je do določenega časa pustil, da smo se, zapeljani od naslad in poželenj, po mili volji dali voditi razbrzdanim gonom. Ni bil naših grehov vesel, marveč jih je le trpel. Tudi ni odobraval nepravičnosti tedanjega časa, temveč je pripravljal sedanji čas pravičnosti: naša lastna dela naj bi tedaj dokazala, da smo sami iz sebe življenja nevredni, zdaj pa po božji dobroti vredni. In ko bi jasno pokazali, da ne moremo iz lastne moči priti v božje kraljestvo, naj bi nam po božji moči to postalo mogoče.

Ko je pa bila mera naše nepravičnosti polna in se je čisto jasno pokazalo, da nas kot plačilo zanjo čaka kazen in smrt, in ko je prišel trenutek, ki ga je Bog vnaprej določil, da bi odtlej razodeval svojo dobroto in moč - neizmerna ljudomilost in ljubezen božja! - nas ni zasovražil in pahnil od sebe, se ni spomnil naših hudobij, marveč nam je prizanesel, z nami potrpel in iz usmiljenja sam vzel nase naše grehe. Za našo odkupnino je sam dal svojega lastnega Sina, svetega za grešnike, nedolžnega za hudobne, pravičnega za krivične, neminljivega za minljive, nesmrtnega za smrtne. Kaj drugega je moglo pokriti naše grehe kot samo njegova pravičnost? V kom drugem smo se mogli mi grešniki in brezbožni opravičiti, kakor samo v božjem Sinu?

O srečna zamena, o neizrekljivo božje delo, o nepričakovana dobrota: da se nepravičnost mnogih skrije v enem pravičnem in pravičnost enega opraviči mnoge grešnike.      

SPEV (Apd 4,12; Iz 9, 6) 

V nikomer drugem ni zveličanja. * Nobeno drugo ime pod nebom ni dano ljudem, da bi se mogli v njem zveličati.

Imenuje se Čudoviti svetovalec, močni Bog, oče na veke, knez miru. * Nobeno drugo ime pod nebom ni dano ljudem, da bi se mogli v njem zveličati.

Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni Bog, še vedno nas drži jarem greha v stari sužnosti. Željno pričakujemo rešenja, naj nas s svojim novim rojstvom osvobodi tvoj Sin, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Pesem
Preroki so oznanjali,
da Kristus bo prišel na svet,
slutili so in upali,
da rešil bo človeški rod.

 

Rešenja jutro bliža se
in srca vsa se vesele,
prerokov glas nam govori:
Gospodova bo slava vzšla.

 

Ko prvič je na svet prišel,
ni hotel biti že sodnik;
ozdravljal je le ranjene,
zgubljene je iskal ovcé.

 

Ko drugič spet bo k nam prišel,
kot jasno nam povedal je,
bo svojim zvestim venec dal,
v kraljestvo luči jih sprejel.

 

Zato te, Kristus, iščemo
in v tebi gledamo Boga.
To gledanje naj večno bo,
brez konca naj te hvalimo. Amen.

Ps 85   Molitev ubogega v nesreči

 

Gospod, nagni se k meni in me usliši, *

zakaj ubog sem in nesrečen.

Ker sem ti zvest, me varuj, *

reši svojega služabnika. —

 

Ti si moj Bog, moje edino upanje, *

usmili se me, Gospod, neprestano te kličem.

Razvesêli, Gospod, svojega služabnika, *

k tebi se obračam.

Dober si in odpuščaš, *

poln usmiljenja do vseh, ki te kličejo.   —

 

Čuj mojo molitev, *

poslušaj mojo prošnjo.

V svoji stiski te kličem, *

saj me boš uslišal. —

 

Gospod, ni tebi enakega, *

tvoja dela so neprekosljiva.

Prišli bodo vsi narodi, ki si jih ustvaril, *

molili te bodo in slavili.

Ti si mogočen in delaš čudeže, *

resnični Bog si ti edini. —

 

Svojo pot mi pokaži, *

da bom zvest tvoji resnici.

Naj bo moje srce iskreno, *

da ti bom v spoštovanju služil.

Slavil te bom z vsem svojim srcem, *

poveličeval tvoje ime na veke. 

Velika je tvoja ljubezen do mene, *

rešil si me večne pogube. —

 

Zoper mene so se vzdignili sovražniki, *

ne ozirajo se na Boga in mi strežejo po življenju.

Ti, Gospod, si milostljiv in usmiljen, *

potrpežljiv in poln ljubezni.

Ozri se name in usmili se svojega služabnika, *

daj svojo moč sinu svoje dekle. —

 

Izkaži mi ljubezen, nasprotnike pa ponižaj, *

naj vidijo, da mi ti pomagaš in me tolažiš. —

Iz 33,13–16  Gospod bo sodil po pravici

 

Čujte vi, ki ste daleč, kaj sem storil, *

spoznajte mojo moč vi, ki ste blizu.

V svetem mestu trepetajo tudi grešniki, *

brezbožnih se je polastila groza.

Kdo od vas more vztrajati ob očiščujočem ognju, *

kdo izmed vas obstati pri večnem plamenu? —

 

Le kdor živi pravično *

in govori resnico.

Kdor zametuje pohlepnost in izsiljevanje *

in ne sprejema podkupnine.

Kdor niti slišati noče o sodelovanju pri ubojih *

in noče niti videti hudobije. —

 

Temu je Bog pripravil varno zavetje *

in mu preskrbel vse potrebno za življenje. —

Ps 97   Vladar sveta prihaja k sodbi

 

Pojte Gospodu novo pesem, *

ker je storil čudovita dela.

Zmagala je njegova ljubezen *

in njegova vsemogočnost.

Gospod je naznanil, da prihaja odrešenje; *

narodom je razodel svojo pravičnost.

Dokazal je svojo dobroto in zvestobo *

v blagor svojega ljudstva.

Vsi kraji zemeljske oble so videli, *

kako naš Bog rešuje. —

 

Radujte se v Gospodu vse dežele, *

veselite se s petjem in godbo.

Pojte Gospodu ob spremljavi na strune, *

s harfo in glasnim petjem.

Rog naj trobi, donijo naj trobente, *

vzklikajte Gospodu, kralju vsega stvarstva. —

 

Buči naj morje in kar ga napolnjuje, *

vriskaj vesoljni svet in njegovi prebivalci.

Reke naj veselo pljuskajo z valovi, *

tudi gore naj se radujejo.

Naš Gospod prihaja vladat zemljo, *

ves svet in vsa ljudstva bo sodil pravično. —

Kristus, Sin živega Boga, usmili se nas.
— Kristus, Sin živega Boga, usmili se nas.

Ti boš prišel na svet.
— Kristus, Sin živega Boga, usmili se nas.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Kristus, Sin živega Boga, usmili se nas.

Odpev k Hvaljen Čujte in molite, vsak čas pride Gospod, naš Bog.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Čujte in molite, vsak čas pride Gospod, naš Bog.

Dragi bratje in sestre, prosímo Gospoda Jezusa Kristusa, ki bo prišel sodit žive in mrtve:

Kristus Gospod, prišel si rešit grešnike,

– varuj nas, da ne bomo omagali v skušnjavah.

Verujemo, da se boš v slavi prikazal kot sodnik,

– uresniči v nas moč svojega odrešenja.

S pomočjo Svetega Duha naj spolnjujemo tvoje zapovedi,

– da bomo z ljubeznijo pričakovali tvoj prihod.

Vekomaj slavljeni Jezus, po tvoji dobroti naj pobožno in pametno živimo,

– ko pričakujemo veselo uresničenje našega upanja in tvoj veličastni prihod.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Vsemogočni Bog, še vedno nas drži jarem greha v stari sužnosti. Željno pričakujemo rešenja, naj nas s svojim novim rojstvom osvobodi tvoj Sin, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Dvanajsta ura je prišla
in kliče nas, da iz srca
Gospoda, našega Boga
častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik
se je kot Jagnje daroval,
na križu večne slave sij
vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč
je zatemnila svetli dan,
o da prevzela tudi nas
bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,
in njemu, ki je Sin njegov,
enako Duhu Svetemu,
tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,105–112   (XIV)   Hvala Božji postavi

 

Tvoja beseda mi je kakor svetilka, *

je kakor luč na moji poti.

Prisegam in hočem prisego držati, *

da bom spolnjeval tvoje pravične odloke. —

 

Silno sem potrt in ponižan, *

ohrani me pri življenju po svoji besedi.

Sprejmi, Gospod, mojo molitev, *

daj mi spoznati svoje sklepe. —

 

Moje življenje je zmeraj v nevarnosti, *

vendar tvoje postave ne pozabljam.

Grešniki mi nastavljajo zanke, *

vendar od tvojih zapovedi ne odstopam. —

 

Tvojo postavo sem prejel od svojih očetov, *

vse življenje mi bo v veselje.

Z vsem srcem si bom prizadeval, *

da jo bom spolnjeval vedno in natančno. —

Ps 69   O Bog, pridi mi na pomoč

 

O Bog, ozri se name in me poslušaj, *

Gospod, pridi in mi pomagaj.

Osramočeni naj bodo in naj zardijo, *

tisti, ki mi strežejo po življenju.

S sramoto naj se umaknejo *

vsi, ki mi hudo želijo.

Naj odidejo osramočeni, *

tisti, ki se mi posmehujejo. —

 

V tebi naj se veselijo in radujejo *

vsi, ki te iščejo.

Tisti, ki čakajo pomoči od tebe, *

naj vedno govorijo: »Gospod, moj Bog, kako si velik!«  —

 

Jaz pa sem siromak in beden, *

toda Gospod skrbi za mene.

Ti si moj pomočnik in rešitelj, *

moj Bog, nikar se ne mudi. —

Ps 74   Gospod je naš najvišji sodnik

 

Slavimo te, Gospod, in častimo, *

hvalimo te in oznanjamo tvoja čudovita dela. —

 

Gospod govori: »Moja pravičnost bo slavila zmago *

ob času, ki ga jaz določim.

Naj se trese zemlja s svojimi prebivalci, *

jaz trdno držim njene temelje. —

 

Prevzetnim govorim: ,Nikar se ne bahajte!‘ *

Hudobnim pravim: ,Ne bodite predrzni!‘

Ne postavljajte se s svojo močjo proti Najvišjemu, *

ne govorite drzno proti Bogu. —

 

Pravica ne pride ne od vzhoda ne od zahoda, *

ne od severa ne od juga.

Le Gospod je tisti, ki pravično sodi, *

enega poniža, drugega poviša. —

 

Čaša Božjega srda je pripravljena, *

vsi hudobni na zemlji bodo okusili Božjo jezo.«

 

Jaz pa bom poveličeval Gospoda vekomaj, *

prepeval bom hvalnice živemu Bogu.

Zlomil bom moč hudobnih, *

le pravični bodo slavili zmago. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Besedo Božjo, ki izšla
je iz Očeta večnega,
ti sprejmi zdaj, Brezmadežna,
v deviško svoje jo telo.

 

Nevesto Svetega Duha
te milost je obsenčila,
in si spočela Jezusa,
Gospoda, pravega Boga.

 

Zaprto je doslej bilo
svetišče nedotaknjeno,
samo najvišji, večni Kralj
v ta sveti šotor vstopil je.

 

Naj angeli se vesele
in vsi ljudje radujejo:
Neskončni majhen je postal,
da rešil bi zgubljeni svet.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

Ps 125 Veselje in upanje v Gospodu

 

Ko nas je Gospod vodil domov iz suženjstva, *

smo mislili, da sanjamo.

Kar samo se nam je smejalo, *

radostno smo vriskali.

Tedaj so govorili drugi narodi: *

»Velike reči je Gospod storil zanje.«

Res, velike reči je Gospod za nas storil, *

zato smo vsi veseli. —

 

Zato, Gospod, tudi zdaj obrni našo usodo, *

kakor napolniš suhe struge ob deževju,

Tisti, ki sejejo v trpljenju, *

žanjejo v veselju.

Na setev odhajajo vsi zaskrbljeni, *

ob žetvi pa se s polnimi snopi vračajo veseli. —

Ps 126 Brez Gospoda je ves trud zaman

 

Če Gospod ne zida hiše, *

se zaman trudijo njeni zidarji.

Če Gospod ne varuje mesta, *

zaman čuje stražnik. —

 

Zaman je vstajati pred svitom *

in sedeti pozno v noč pri delu.

Zaman je za kruh trdo delati, *

ko Bog daje zvestim dvojni delež. —

 

Gospodov dar so tudi sinovi, *

Božje plačilo staršem so potomci.

Kakor si bojevnik pomaga s puščícami, *

tako so staršem v pomoč otroci iz mladosti.

Blagor človeku, ki jih ima obilo, *

ne bo osramočen in ne pozabljen. —

Kol 1,12–20   Kristus je prvorojenec

 

Z veseljem se zahvaljujmo Bogu Očetu, *

usposobil nas je za dediščino svetih v svetlobi.

Iz oblasti teme nas je rešil *

in prestavil v kraljestvo svojega preljubega Sina.

V njem imamo odrešenje po njegovi krvi, *

v njem odpuščanje grehov. —

 

On je podoba nevidnega Boga Očeta, *

prvorojenec vsega stvarstva.

V njem je bilo vse ustvarjeno, *

vidne in nevidne stvari v nebesih in na zemlji.

Po njem in zanj je bilo vse ustvarjeno, *

on je pred vsem in vse v njem obstaja. —

 

On je glava telesu, Cerkvi, *

on je začetek.

Prvorojenec je vstalih od mrtvih, *

da med vsemi zavzame prvo mesto. —

 

Oče je sklenil, naj v njem prebiva vsa polnost, *

da se uresniči mir s krvjo njegovega križa.

Tako naj po njem doseže spravo, *

kar je na zemlji in kar je v nebesih. —

Skaži nam, Gospod, svoje usmiljenje.
— Skaži nam, Gospod, svoje usmiljenje.

In daj nam svoje rešenje.
— Skaži nam, Gospod, svoje usmiljenje.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Skaži nam, Gospod, svoje usmiljenje.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Dragi bratje in sestre, ponižno in z zaupanjem prosímo našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki prihaja odrešit vse ljudi.

Kristus Gospod, s skrivnostjo svojega učlovečenja si svetu razodel slavo svojega božanstva,

– poživi nas s svojim prihodom.

Ti si sprejel našo slabotno naravo,

– bodi do nas usmiljen.

Ob svojem prvem prihodu si nas s svojim ponižanjem rešil iz sužnosti greha,

– opraviči nas vsake krivde ob svojem drugem prihodu.

Ti večno živiš in vsemu stvarstvu kraljuješ,

– daj nam v svoji dobroti, da bomo prišli v večno domovino.

Ti sediš na Očetovi desnici,

– razveseli rajne s svojo Božjo svetlobo.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Vsemogočni Bog, še vedno nas drži jarem greha v stari sužnosti. Željno pričakujemo rešenja, naj nas s svojim novim rojstvom osvobodi tvoj Sin, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

Ps 30,1–6 Izročimo se v Božje roke

 

1 Odpev O Bog, bodi mi zavetje in pribežališče.

 

Gospod, vate zaupam, *

naj ne bom osramočen nikoli.

Otmi me, ker si pravičen, *

prisluhni in pohiti, da me rešiš.

Bodi mi zavetje in pribežališče, *

da bom na varnem. —

 

Ti si moja trdnjava in moje zatočišče, *

vodi me zaradi svoje dobrote.

Izvleci me iz zanke, ki so mi jo skrivaj nastavili, *

ti si moj rešitelj. —

 

Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo, *

zvesti Bog, ti me osvobodi. 

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

1 Odpev O Bog, bodi mi zavetje in pribežališče.

 

Ps 129 Iz globočine kličem

 

2 Odpev Gospod, iz globočine te kličem.

 

Iz globočine te kličem, *

Gospod, usliši mojo prošnjo.

Prosim, skrbno me poslušaj, *

ne presliši mojega vpitja.

Gospod, če boš gledal na pregrehe, *

kdo bo mogel obstati?

Toda ti grehe odpuščaš, *

da bi ti v spoštovanju služili.

Upam v Gospoda, zaupam v njegovo besedo, *

z vsem srcem pričakujem Gospoda. —

 

Bolj kot stražniki jutranjo zarjo *

naj Božje ljudstvo pričakuje Gospoda.

 

Gospod je usmiljen, *

tako rad vsem odpušča. 

Samo on bo rešil svoje ljudstvo *

vseh njegovih grehov. —

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

2 Odpev Gospod, iz globočine te kličem.

 

Kratko berilo (Ef 4,26–27)

Nikar ne grešite, sonce naj ne zaide v vaši jezi in ne dajajte prostora hudiču.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Gospod Jezus Kristus, ti si krotak in ponižen. Svojim učencem nalagaš jarem, ki je prijeten, in breme, ki je lahko. Blagohotno sprejmi naše misli, želje in dejanja današnjega dne. Naj se tako odpočijemo, da bomo s tvojo pomočjo še lažje služili tebi, ki živiš in kraljuješ vekomaj.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikdar ni bilo slišati, da bi ti koga zapustila, ki je pod tvoje varstvo pribežal, tebe pomoči prosil in se tvoji prošnji priporočal. S tem zaupanjem hitim k tebi, o devic Devica in Mati.

K tebi pridem in pred teboj zdihujoč grešnik stojim. Nikar ne zavrzi, o Mati Besede, mojih besed, temveč milostno me poslušaj in usliši. Amen