Brevir za 18. december 2018

Gospod, odpri moje ustnice,

Ps 99 Veselje prihajajočih v svetišče

S pesmijo slavite Gospoda, *

veselo mu pojte vsi prebivalci zemlje.

Z veseljem služite Bogu, *

radostno vstopajte v njegovo svetišče.

Védite: samo Gospod je Bog, on edini, *

on nas je ustvaril.

Mi smo njegovo ljudstvo, *

skrbi za nas kot pastir za ovce.

Vstopite v njegovo svetišče s petjem, *

s hvalnicami v njegove svete dvore.

Častite ga in njegovo ime slavite, *

Gospod je dober in usmiljen.

Rodovi prihajajo in odhajajo, *

on pa ostane zvest za vse čase.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Pesem
Vesoljni, pridi, Rešenik,
ki iz Device rojen boš.
Naj občuduje širni svet
skrivnosti rojstva Božjega.

 

Naj se deviški hram odpre,
na svet rodi se Božji Sin,
kot človek in obenem Bog
nastopi zmagoslavno pot.

 

Očetu večnemu enak,
odêni v naše se telo,
slabosti naše sprejmi zdaj
in novo moč človeku daj.

 

Že čakajo te jaslice,
izginja zemlje temni mrak,
naj več nas ne zajame noč,
ko žive vere vzšla je luč.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

Ps 67   Gospodovo zmagoslavje

Bog se vzdigne in razkropijo se njegovi sovražniki; *

vsi, ki ga črtijo, zbežijo izpred njegovega obličja.

Dim se zgubi v vetru, vosek se stopi na ognju, *

to je podoba grešnikov: vsi zginejo pred Bogom.

Pravični pa naj se veselijo in vriskajo, *

pred Božjim obličjem naj uživajo v radosti. —

 

Pojte Bogu, prepevajte v čast njegovemu imenu. *

Pripravite pot njemu, ki biva v oblaku.

Imenuje se Gospod, Najvišji, *

veselo vzklikajte pred njegovim obličjem. —

 

Sirotam je oče in varuh vdovam, *

on je naš Bog in biva med nami.

Pripravlja dom zapuščenim in rešuje jetnike, *

samo uporniki ostanejo v deželi, kjer ni vode. —

 

Ko si hodil, o Bog, pred svojim ljudstvom skozi puščavo, *

se je tresla zemlja.

Pred teboj so se majala nebesa, *

trepetal je Sinaj pred Izraelovim Bogom.

Obilen dež si poslal svoji deželi, *

izsušeni zemlji si vrnil rodovitnost.

V njej je prebivalo tvoje ljudstvo, *

ubožcem si jo pripravil v svoji dobroti. —

Gospod je rekel samó besedo *

in veliko glasnikov je že oznanilo zmago.

»Kralji z vojskami so se v diru razbežali, *

od obilnega plena so ljudje veliko dobili.

Od zlata in srebra se je lesketalo taborišče, *

kakor se svetlikajo golobje peruti.

Ko je Vsemogočni razkropil kralje, *

so ležali sovražniki kakor klasje po toči.«  —

 

Onstran Jordana so visoke gore, *

onstran Jordana so strme gore.

Mogočne gore, zakaj zavidate gori Sion, *

ki si jo je Bog izvolil za večno bivališče?

Ko Gospod prihaja v svoje svetišče, *

ga obdajajo tisoči spremljevalcev.

Šel je v višavo, iz sužnosti je izpeljal rešene; *

prejel je v dar ljudi, tudi take, ki ga ne ljubijo. —

 

Gospod, iz dneva v dan te slavimo, *

dobrotno nas ohranjaš in nam pomagaš.

Naš Bog je Bog, ki rešuje; *

je celo Gospodar nad smrtjo.

Poniža tudi najbolj uporne sovražnike, *

zlomi napuh tistih, ki se povišujejo. —

 

Rekel je: »Strmoglavim jih z najvišje gore, *

iz najglobljega skrivališča jih potegnem.

Kaznoval jih bom, kakor so zaslužili, *

vpričo vseh bodo pokončani.« —

O Bog, naš kralj, poglej, kako te slavimo, *

ko prihajaš v svoje svetišče.

Spredaj gredo pevci, zadaj gredo s citrami, *

v sredini deklice, ki igrajo na cimbale.

»Slavite Boga v slovesnih zborih, *

hvali Gospoda, vse izvoljeno ljudstvo!«

Izraelovi potomci spremljajo Gospoda, *

dvanajsteri rodovi ga slavijo. —

 

O Bog, svojo moč razodeni, *

moč, ki si jo izkazal v našo obrambo.

Za tvoje svetišče v Jeruzalemu *

naj ti kralji prinašajo svoje darove.

Vsi mogočni in mali narodi *

naj ti prinašajo srebrna darila.

Razkropi narode, ki ljubijo vojskovanje, *

njihovi velikaši naj ti darujejo svoje bogastvo. —

 

Vsa kraljestva na zemlji, pojte Bogu, *

igrajte in prepevajte Gospodu.

Visoko nad nebom je njegovo veličastvo, *

njegova silna moč se razodeva v gromu. —

 

Priklonite se Božji vsemogočnosti, *

njegovo veličastvo je nad nami, njegova moč nad oblaki.

Čudovit je Bog v svojem svetišču, *

Bog naših očetov.

On daje moč in trdnost svojemu ljudstvu. *

Bog bodi hvaljen. —

- Poglejte in ozrite se kvišku,

- zakaj vaše odrešenje se približuje.

Zgrudil se je Bel, omahnil je Nebo. Na živali in živino naložene so prišle njune podobe, ki ste jih sicer prenašali in so zdaj natovorjene kot breme za utrujene živali. Omahnila sta, zgrudila sta se hkrati, nista mogla rešiti bremena in sama sta odšla v sužnost.

Poslušajte me, Jakobova hiša in ves ostanek Izraelove hiše, ki vas prenašam od materinega telesa, pestujem od materinega naročja! Do vaše starosti bom ostal isti in do vaših sivih las vas bom podpiral; jaz sem to storil in vas bom nosil dalje, nosil vas bom in rešil.

Komu me hočete primerjati, enačiti in me izenačiti, da bi si bili podobni? Razsipniki tehtajo zlato in srebro svojih mošenj na tehtnici, najamejo zlatarja, da naredi iz tega boga, pred katerim padajo na tla in ga časte. Dvigajo ga na rame, ga nosijo in dol postavljajo; na svojem prostoru tiho stoji, se ne gane s svojega mesta. Če kdo vpije k njemu, ne odgovori, iz njegove stiske ga ne reši. Mislite na to in bodite močni, vzemite si k srcu, odpadniki! Spominjajte se stvari, ki so se že zdavnaj zgodile. Jaz sem Bog, in drug nobeden, pravi Bog, in nihče mi ni enak.

Oznanjam od začetka konec in od davnine, kar se še ni zgodilo; ki pravim: moj sklep se uresniči, vse, kar mi je po volji, spolnim; od vzhoda kličem ptico roparico, iz daljne dežele moža mojega sklepa. Kakor sem rekel, tako izvršim, kakor sem sklenil, tako storim.

Poslušajte me, trdosrčni, ki ste daleč od pravičnosti! Približal sem svojo pravičnost, ni več daleč. Moje rešenje se ne bo zakasnilo. Sionu prinesem rešenje, Izraelu svoj sijaj.

SPEV (Iz 46,12.13)

Poslušajte me, trdosrčni, ki ste daleč od pravičnosti. * Sionu prinesem rešenje, Izraelu svoj sijaj.

Kmalu se pokaže moja pravičnost, ni več daleč, moje rešenje se ne bo zakasnilo. * Sionu prinesem rešenje, Izraelu svoj sijaj.

Pismo »Diognetu« je nastalo v 2. stol. v Grčiji ali Egiptu in odseva Pavlov nauk o Kristusu

Nihče izmed ljudi ni Boga videl, a tudi ne oznanil. Bog sam se je razodel. Razodel se je pa po veri, ki ji je edini dano videti Boga. Bog, gospodar in oblikovalec vesoljstva, ki je vse ustvaril in uredil, je človeka ljubil; a ne le to, marveč je tudi z njim potrpel. Zmeraj je bil, je in bo mil, dober, brez strasti in resničen, in on edini je dober. Ko je spočel veliko in neizrekljivo zamisel, jo je zaupal samo svojemu Sinu.

Dokler je svoj modri sklep zadrževal pri sebi in hranil kot skrivnost, se je zdelo, da ne mara za nas in ne misli na nas. Ko je pa po svojem ljubljenem Sinu odkril in razodel, kar je bil od početka pripravil, nam je podelil vse hkrati: da smo deležni njegovih dobrot, da vidimo in umejemo. Kdo od nas bi bil kdaj to pričakoval?

Ko je bil torej sam pri sebi s svojim Sinom naredil načrt, nas je do določenega časa pustil, da smo se, zapeljani od naslad in poželenj, po mili volji dali voditi razbrzdanim gonom. Ni bil naših grehov vesel, marveč jih je le trpel. Tudi ni odobraval nepravičnosti tedanjega časa, temveč je pripravljal sedanji čas pravičnosti: naša lastna dela naj bi tedaj dokazala, da smo sami iz sebe življenja nevredni, zdaj pa po božji dobroti vredni. In ko bi jasno pokazali, da ne moremo iz lastne moči priti v božje kraljestvo, naj bi nam po božji moči to postalo mogoče.

Ko je pa bila mera naše nepravičnosti polna in se je čisto jasno pokazalo, da nas kot plačilo zanjo čaka kazen in smrt, in ko je prišel trenutek, ki ga je Bog vnaprej določil, da bi odtlej razodeval svojo dobroto in moč - neizmerna ljudomilost in ljubezen božja! - nas ni zasovražil in pahnil od sebe, se ni spomnil naših hudobij, marveč nam je prizanesel, z nami potrpel in iz usmiljenja sam vzel nase naše grehe. Za našo odkupnino je sam dal svojega lastnega Sina, svetega za grešnike, nedolžnega za hudobne, pravičnega za krivične, neminljivega za minljive, nesmrtnega za smrtne. Kaj drugega je moglo pokriti naše grehe kot samo njegova pravičnost? V kom drugem smo se mogli mi grešniki in brezbožni opravičiti, kakor samo v božjem Sinu?

O srečna zamena, o neizrekljivo božje delo, o nepričakovana dobrota: da se nepravičnost mnogih skrije v enem pravičnem in pravičnost enega opraviči mnoge grešnike.      

SPEV (Apd 4,12; Iz 9, 6) 

V nikomer drugem ni zveličanja. * Nobeno drugo ime pod nebom ni dano ljudem, da bi se mogli v njem zveličati.

Imenuje se Čudoviti svetovalec, močni Bog, oče na veke, knez miru. * Nobeno drugo ime pod nebom ni dano ljudem, da bi se mogli v njem zveličati.

Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni Bog, še vedno nas drži jarem greha v stari sužnosti. Željno pričakujemo rešenja, naj nas s svojim novim rojstvom osvobodi tvoj Sin, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Pesem
Preroki so oznanjali,
da Kristus bo prišel na svet,
slutili so in upali,
da rešil bo človeški rod.

 

Rešenja jutro bliža se
in srca vsa se vesele,
prerokov glas nam govori:
Gospodova bo slava vzšla.

 

Ko prvič je na svet prišel,
ni hotel biti že sodnik;
ozdravljal je le ranjene,
zgubljene je iskal ovcé.

 

Ko drugič spet bo k nam prišel,
kot jasno nam povedal je,
bo svojim zvestim venec dal,
v kraljestvo luči jih sprejel.

 

Zato te, Kristus, iščemo
in v tebi gledamo Boga.
To gledanje naj večno bo,
brez konca naj te hvalimo. Amen.

Ps 84   Naše zveličanje je blizu

 

Gospod, usmilil si se svoje dežele, *

nazaj si pripeljal izgnance.

Odpustil si krivdo svojemu ljudstvu, *

izbrisal vse njihove grehe.

Odložil si svojo sveto jezo, *

odnehal od svoje silne nevolje. —

 

Prenôvi nas, Bog, naš zveličar, *

ne huduj se več nad nami.

Se boš mar srdil vekomaj, *

boš raztegnil svojo jezo na vse rodove?

Ali nas ne boš znova poživil, *

da se bo tvoje ljudstvo veselilo v tebi?

Gospod, skaži nam svoje usmiljenje *

in daj nam svoje rešenje. —

 

Slišim Gospoda Boga govoriti, *

govori nam o miru.

Govori svojemu ljudstvu in svojim zvestim, *

tistim, ki se s srcem spreobrnejo k njemu.

Blizu je rešitev vsem, ki se ga bojijo, *

Gospodova slava se bo vrnila v deželo.

Usmiljenje in zvestoba se bosta srečala, *

pravičnost in mir se poljubila.

Zvestoba bo pognala iz zemlje, *

nebesa bodo poslala pravičnost. —

 

Tedaj bo Gospod blagoslovil zemljo, *

obrodila bo bogate sadove.

Spremljala ga bo pravičnost, *

podelil nam bo zveličanje. —

Iz 26,1–4.7–9.12   Pesem po zmagi

 

Naše sveto mesto je močno in utrjeno, *

njegovo obzidje in nasip si ti, naš rešitelj.

Odprite vrata, da vstopi pravično ljudstvo, *

ki ti hoče biti zvesto. —

 

Njegovo mišljenje je stanovitno, *

ti mu naklanjaš mir, ker vate zaupa.

Vedno zaupajte v Gospoda, *

v Gospoda, močnega Boga, na veke. —

 

Pravični hodi po pravi poti, *

uravnal si mu pot k miru in sreči.

Gospod, na tvoji poti smo vztrajali, *

z vsem srcem smo te pričakovali.

Moja duša hrepeni po tebi ponoči, *

moj duh in moje srce te išče že navsezgodaj.

Ko nas zadevajo tvoje preizkušnje, *

se učimo tvoje modrosti. —

 

Gospod, ti nam boš mir podaril: *

vse, kar delamo, je tvoje delo. —

Ps 66   Gospoda naj slavijo vsi narodi

 

O Bog, bodi nam milostljiv, *

pokaži nam svojo dobroto.

Naj spoznajo tvojo pot vsi na zemlji, *

naj tvoje zveličanje osreči vse narode. —

 

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Veselijo in radujejo naj se narodi, *

ker jim vladaš in jih vodiš po pravici. —

 

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Zemlja je obrodila svoje sadove, *

Gospod, naš Bog, nas je blagoslovil.

Bog je zares dober, *

zato naj ga spoštujejo in častijo vsi narodi. —

Kristus, Sin živega Boga, usmili se nas.
— Kristus, Sin živega Boga, usmili se nas.

Ti boš prišel na svet.
— Kristus, Sin živega Boga, usmili se nas.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Kristus, Sin živega Boga, usmili se nas.

Odpev k Hvaljen Čujte in molite, vsak čas pride Gospod, naš Bog.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Čujte in molite, vsak čas pride Gospod, naš Bog.

Dragi bratje in sestre, prosímo Gospoda Jezusa Kristusa, ki bo prišel sodit žive in mrtve:

Kristus Gospod, prišel si rešit grešnike,

– varuj nas, da ne bomo omagali v skušnjavah.

Verujemo, da se boš v slavi prikazal kot sodnik,

– uresniči v nas moč svojega odrešenja.

S pomočjo Svetega Duha naj spolnjujemo tvoje zapovedi,

– da bomo z ljubeznijo pričakovali tvoj prihod.

Vekomaj slavljeni Jezus, po tvoji dobroti naj pobožno in pametno živimo,

– ko pričakujemo veselo uresničenje našega upanja in tvoj veličastni prihod.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Vsemogočni Bog, še vedno nas drži jarem greha v stari sužnosti. Željno pričakujemo rešenja, naj nas s svojim novim rojstvom osvobodi tvoj Sin, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Dvanajsta ura je prišla
in kliče nas, da iz srca
Gospoda, našega Boga
častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik
se je kot Jagnje daroval,
na križu večne slave sij
vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč
je zatemnila svetli dan,
o da prevzela tudi nas
bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,
in njemu, ki je Sin njegov,
enako Duhu Svetemu,
tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,97–104  (XIII)   Hvala Božji postavi

 

Gospod, kako ljubim tvojo postavo, *

ves dan jo premišljujem.

Po njej sem modrejši od svojih nasprotnikov, *

vedno me spremlja. —

 

Razumnejši sem od vseh svojih učiteljev, *

ker premišljujem tvoje odredbe.

Modrejši sem od starcev, *

ker spolnjujem tvoje zapovedi. —

 

Nočem hoditi po krivih potih, *

rajši se držim tvoje besede.

Ne odstopam od tvojih odlokov, *

saj me ti poučuješ. —

 

Kako prijetne so tvoje besede, *

bolj kot med prijajo mojim ustom.

Po tvojih zapovedih postajam razumen, *

zato sovražim vsako zlaganost. —

Ps 73   Žalostinka zaradi opustošenega svetišča

O Bog, zakaj si nas tako zavrgel, *

zakaj se jeziš na svoje otroke?

Spomni se svojega ljudstva, *

ki si ga nekoč izvolil.

Odkupil si ga, da je tvoja lastnina, *

goro Sion si izbral za svoje bivališče.

Pridi in oglej si te ogromne razvaline, *

vse je opustošeno v tvojem svetišču. —

 

Na tvojem svetem kraju so kričali sovražniki, *

v znamenje zmagoslavja so razobesili svoje zastave.

S sekiro in kladivom so razbili tempeljska vrata *

kakor drvarji, ki podirajo drevesa v gozdu. —

 

Zažgali so tvoje svetišče, *

oskrunili in porušili tvoje bivališče.

Rekli so v svojem srcu: *

»Uničimo in sežgimo vsa Božja svetišča v deželi.«

Ne vidimo več čudežev, ni več preroka; *

ni ga med nami, ki bi vedel, doklej bo to trajalo. —

 

Doklej, o Bog, te bodo sramotili sovražniki? *

Ali bodo mar tvoje ime vedno preklinjali?

Zakaj zadržuješ svojo desnico *

in nam svojo pomoč odteguješ?

Ti si vendar naš vladar oddavnaj, *

kolikokrat si nas že rešil na tej zemlji. —

Gospod, s svojo močjo si razdelil Rdeče morje, *

v njegovih valovih si potopil Egipčane.

Uničil si njihovo konjenico, *

v jed si jo dal morskim živalim.

Odprl si studence in potoke, *

posušil reko Jordan.

Tvoj je dan in noč je tvoja, *

ti si ustvaril luno in sonce.

Ti si določil zemlji vse meje, *

ti si naredil poletje in zimo. —

 

Spomni se, o Bog, kako te grešniki žalijo, *

kako nespametno ljudstvo tvoje ime preklinja.

Ne dajaj sovražniku v roke svojih izvoljencev, *

ne pozabljaj življenja svojih ubogih za zmeraj.

Spominjaj se svoje zaveze, *

glej, dežela je postala gnezdo nasilja. —

 

Naj se ponižani ne vračajo osramočeni, *

naj te revež in siromak poveličujeta.

Vstani, o Bog, brani svojo pravico, *

ne pozabi, kako te nesramnež vsak dan zasramuje.

Spomni se žalitev svojih nasprotnikov, *

vedno večje prevzetnosti svojih sovražnikov. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Besedo Božjo, ki izšla
je iz Očeta večnega,
ti sprejmi zdaj, Brezmadežna,
v deviško svoje jo telo.

 

Nevesto Svetega Duha
te milost je obsenčila,
in si spočela Jezusa,
Gospoda, pravega Boga.

 

Zaprto je doslej bilo
svetišče nedotaknjeno,
samo najvišji, večni Kralj
v ta sveti šotor vstopil je.

 

Naj angeli se vesele
in vsi ljudje radujejo:
Neskončni majhen je postal,
da rešil bi zgubljeni svet.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

Ps 124 Gospod je varuh svojega ljudstva

 

Kdor zaupa v Gospoda, je kakor gora Sion: *

se ne gane, ostane na veke. —

 

Kakor gore obkrožajo mesto Jeruzalem, *

tako Gospod vedno varuje svoje ljudstvo.

Brezbožni ne bodo vladali nad pravičnimi, *

da se pravični ne bodo navzeli krivice. —

 

Gospod, osreči vse dobre, *

pomagaj poštenim.

Zavrzi krivične in hudobne na krivih potih, *

mir naj vlada Božjemu ljudstvu. —

Ps 130 Otroško zaupanje v Gospoda

 

Gospod, v svojem srcu se ne povišujem, *

na druge ne gledam prezirljivo.

Za velike reči se ne poganjam, *

ne iščem, kar je zame previsoko. —

 

Nasprotno, nič me ne vznemirja, *

v tebi sem popolnoma miren.

Kakor otrok v naročju svoje matere, *

tako se je moje srce umirilo v tebi. —

 

Zaupaj, Božje ljudstvo, v Gospoda, *

zaupaj zdaj in na veke. —

Raz 4,11;5,9.10.12  Pesem odrešenih

 

Gospod, naš Bog, zares si vreden, *

da prejmeš moč in čast in slavo.

Ti si vse ustvaril, *

po tvoji volji je bivalo in bilo ustvarjeno. —

 

Vreden si, Gospod, da vzameš knjigo *

in odpreš njene pečate.

Žrtvovan si bil in nas s svojo krvjo Bogu odkupil *

iz vsakega rodu in jezika in naroda in ljudstva.

Napravil si nas za kraljestvo in duhovnike našemu Bogu, *

kraljevali bomo na zemlji. —

 

Vredno je Jagnje, ki je bilo umorjeno, *

da prejme moč in modrost in božanstvo.

Njemu čast in vsemogočnost, *

njemu slava in hvala. —

Skaži nam, Gospod, svoje usmiljenje.
— Skaži nam, Gospod, svoje usmiljenje.

In daj nam svoje rešenje.
— Skaži nam, Gospod, svoje usmiljenje.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Skaži nam, Gospod, svoje usmiljenje.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Dragi bratje in sestre, ponižno in z zaupanjem prosímo našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki prihaja odrešit vse ljudi.

Kristus Gospod, s skrivnostjo svojega učlovečenja si svetu razodel slavo svojega božanstva,

– poživi nas s svojim prihodom.

Ti si sprejel našo slabotno naravo,

– bodi do nas usmiljen.

Ob svojem prvem prihodu si nas s svojim ponižanjem rešil iz sužnosti greha,

– opraviči nas vsake krivde ob svojem drugem prihodu.

Ti večno živiš in vsemu stvarstvu kraljuješ,

– daj nam v svoji dobroti, da bomo prišli v večno domovino.

Ti sediš na Očetovi desnici,

– razveseli rajne s svojo Božjo svetlobo.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Vsemogočni Bog, še vedno nas drži jarem greha v stari sužnosti. Željno pričakujemo rešenja, naj nas s svojim novim rojstvom osvobodi tvoj Sin, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

Ps 142,1–11 Molitev v stiski

 

Odpev Ne skrivaj pred mano svojega obličja, Gospod, kajti v tebe zaupam.

 

Gospod, usliši mojo molitev, *

čuj mojo prošnjo, ker si zvest in dober.

Ne kliči me pred svojo sodbo, *

saj ni nihče, ki živi, pravičen pred tabo. —

 

Sovražnik me preganja in v prah tepta moje življenje, *

pahnil me je v temo kot davno umrle.

Moj duh v meni skoraj ugaša, *

srce mi je otrpnilo.

Tvojih dobrot v davnih dnevih se spominjam, *

razmišljam o vseh tvojih delih. —

 

Svoje roke dvigam k tebi, *

po tebi me žeja kot suho zemljo.

Gospod, hitro me usliši, *

kajti moj duh že omaguje.

Ne skrivaj pred mano svojega obličja, *

da ne bom podoben tem, ki umirajo.

Naj skoraj prejmem tvojo milost, *

kajti v tebe zaupam.

Pokaži mi pot, po kateri naj hodim, *

saj v tvoje roke izročam svoje življenje. —

 

Reši me mojih sovražnikov, *

Gospod, v tebe upam.

Moj Bog si, úči me spolnjevati tvojo voljo, *

v svoji dobroti me varno vodi. —

 

Gospod, zaradi svojega imena me ohrani živega, *

po svoji dobroti me reši iz stiske.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev Ne skrivaj pred mano svojega obličja, Gospod, kajti v tebe zaupam.

 

Kratko berilo (1 Pt 5,8–9)

Trezni bodite, čujte: vaš nasprotnik hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl. Ustavite se mu trdni v veri!

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Usmiljeni Bog, dobrohotno razsvetljuj nocojšnjo noč. Daj nam, svojim služabnikom, da bomo v miru zaspali in se ob zori novega dne v tvojem imenu veseli zbudili.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Premila Mati Zveličarjeva,

odprta vrata nebeška in morska zvezda,

pomagaj ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati.

Ob angelovem oznanjenju

si svojega Stvarnika čudežno spočela

in ostala devica prej in slej,

usmili se grešnikov.