Brevir za 18. oktober 2020

Gospod, odpri moje ustnice,

Ps 99 Veselje prihajajočih v svetišče

S pesmijo slavite Gospoda, *

veselo mu pojte vsi prebivalci zemlje.

Z veseljem služite Bogu, *

radostno vstopajte v njegovo svetišče.

Védite: samo Gospod je Bog, on edini, *

on nas je ustvaril.

Mi smo njegovo ljudstvo, *

skrbi za nas kot pastir za ovce.

Vstopite v njegovo svetišče s petjem, *

s hvalnicami v njegove svete dvore.

Častite ga in njegovo ime slavite, *

Gospod je dober in usmiljen.

Rodovi prihajajo in odhajajo, *

on pa ostane zvest za vse čase.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

 

 

Na prvi dan, začetek dni,
je večni Bog ustvaril svet
in v tednu tudi prvi dan
je Jezus vstal, premagal smrt.

 

Nov dan smo spet dočakali,
naj v jutranji se zbranosti
Bogu naš dolžni spev glasi,
in naj nas njemu izroči.

 

Vstanimo neutegoma,
zbudimo se iz dremanja,
pobožno dvignimo duha,
Gospodov zgled posnemajmo.

 

Obraz svoj sveti sklôni k nam,
Gospod, desnico nam podaj,
nas grehov reši vseh vezi,
življenje večno kdaj nam daj.

 

Bogu Očetu slava, čast
in njemu, ki je Sin njegov,
enako Duhu Svetemu,
tako sedaj in vekomaj. Amen.

 

 

 

Nedeljsko jutro nam žari,
svetlejše je od drugih dni.
Posvetil Jezus ga je sam,
ko prvi je od mrtvih vstal.

 

Gospod, naš Bog, predrami nas
in dvigni našega duha;
tvoj glas nekoč poklical bo
in vstalo naše bo telo.

 

Takrat odpre se nam nebo,
s teboj se, Kristus, srečamo,
s teboj za vselej zmagamo,
življenje večno prejmemo.

 

Ko tvoj zagledamo obraz,
naj slava tvoja nas obda,
spoznamo tebe, kakor si:
ti prava luč dobrótljiva.

 

Očetu ti izroči nas,
napolni z milostjo Duha,
Trojica Sveta, sprejmi nas
v kraljestvo večne radosti. Amen.

Ps 1     Dvojna pot življenja

 

Blagor človeku, ki ne zaide na kriva pota, *

ne pohaja z grešniki in ne poseda s hudobneži;

veseli pa se Božjih zapovedi *

ter jih noč in dan premišlja. —

 

Tak človek je kot drevo, ki raste ob vodi, *

daje sad ob svojem času in mu listje ne ovene.

Česar se loti in karkoli dela, *

vse mu uspeva. —

 

Ni pa tako s hudobnimi in grešniki, *

ti so kakor pleve, ki jih veter raznaša.

Ne bodo obstali ob sodbi, *

zanje ne bo mesta v občestvu svetih. —

 

Gospod varuje pravične na poti življenja, *

pot hudobnih pa vodi v pogubo. —

Ps 2     Kristus, Božji Sin in zmagovalec

 

Zakaj hrumijo ljudstva *

in se vznemirjajo narodi?

Vladarji zemlje se dvigajo in snujejo zaroto *

zoper Gospoda in njegovega maziljenca:

»Pretrgajmo njih verige, *

vrzimo s sebe ta jarem!« —

 

Gospod v nebesih pa se jim smeje, *

pomilovalno se jim posmehuje.

Spregovori jim v pravični jezi *

in jih prestraši s svojo besedo:

»Jaz sem si postavil svojega kralja *

na Sionu, moji sveti gori.« —

 

Oznanil bom sklep Gospoda, ki mi je rekel: *

»Moj Sin si ti, rodil sem te danes.

Reci mi in dam ti v posest narode *

in vso zemljo v tvojo lastnino.

Vladal jim boš z močno roko, *

zdrobil jih kot lončeno posodo.« —

 

Voditelji, zdaj spoznajte, *

vladarji zemlje, dajte se poučiti.

Služite Bogu v spoštovanju in veselju, *

v svetem strahu se mu podvrzíte,

da se ne razsrdi in se ne pogubite, *

ko se lahko v hipu vname njegova jeza.

Blagor vsem zvestim, *

ki se zatekajo k njemu. —

Ps 3     Bog je moje zavetje

 

Gospod, število mojih nasprotnikov se veča, *

vedno novi vstajajo zoper mene.

Mnogi govorijo o meni: *

»Sam Bog ga ne bo rešil.« —

 

Ti Gospod, pa me varuješ; *

nate se zanašam, ti mi vlivaš poguma.

Na ves glas sem klical k tebi, *

uslišal si me s svoje svete gore. —

 

Legel sem in zaspal v smrti, *

toda vstal sem, ker me je Gospod obudil.

Ne bojim se številnih nasprotnikov, *

ki me obdajajo s sovraštvom. —

 

Dvigni se, Gospod, moj Bog, in me reši, *

udaril in uničil si vse sovražnike.

V tebi, Gospod, je rešitev, *

razlij svoj blagoslov nad svoje ljudstvo. —

– Kristusova beseda naj bo v vas z vsem svojim bogastvom
– in z vso modrostjo poučujte drug drugega.

 

Bilo je v dneh Asuerja, tistega Asuerja, ki je kraljeval od Indije do Etiopije nad sto sedemindvajsetimi pokrajinami. Tiste dni, ko je kralj Asuer sedel na prestolu svojega kraljestva v prestolnici Suzi, je v tretjem letu svojega kraljevanja napravil vsem svojim knezom in uradnikom gostijo, na kateri so bili pri njem vojni poveljniki Perzov in Medijcev s plemiči in pokrajinskimi poglavarji. Tudi kraljica Vasti je napravila gostijo ženam v kraljevski palači kralja Asuerja.

Sedmi dan, ko je bil kralj od vina dobre volje, je ukazal sedmim dvornikom: Mehumanu, Bazatu, Harbonu, Bagatu, Abgatu, Zetarju in Karkasu, ki so imeli službo pred kraljem Asuerjem, naj privedejo kraljico Vasti s kraljevsko krono pred kralja, da bi pokazal ljudstvom in knezom nje lepoto; zakaj bila je lepe postave. A kraljica Vasti ni hotela priti na kraljevo povelje, ki ga je po dvornikih sporočil. Zato se je kralj zelo razsrdil in togota njegove jeze se je v njem razvnela. Tedaj je kralj vprašal modre, ki so mu bili najbližji - zakaj tako so se predlagale kraljeve zadeve vsem, ki so bili izvedeni v zakonu in pravu, kaj je po zakonu storiti s kraljico Vasti, ker ni izvršila povelja kralja Asuerja, ki ga je sporočil po dvornikih.

Odgovoril je Mamuhan pred kraljem in pred knezi: »Ne samo zoper kralja se je pregrešila kraljica Vasti, ampak tudi zoper vse kneze in vsa ljudstva, ki so v vseh pokrajinah kralja Asuerja. Če je kralju všeč, naj izda nespremenljivo odredbo, ki se naj zapiše v zakonik Perzov in Medijcev: ,Vasti ne sme več priti pred kralja Asuerja in kralj naj da njeno kraljevsko dostojanstvo njeni tovarišici, ki je boljša kakor ona.'

V prestolnici Suzi je živel Jud po imenu Mardohej, sin Jairja, sinu Semeja, sinu Kisa, iz Benjaminovega rodu. Bil je izgnanec iz Jeruzalema z ujetniki, ki so bili izgnani z Judovim kraljem Jehonijem, ki jih je odpeljal v ujetništvo babilonski kralj Nabuhodonozor. Ta je bil rednik Edise, to je Estere, hčere svojega strica, ker ni imela več očeta ne matere. Mladenka je bila lepe postave in ljubkega obraza. Ko sta ji umrla oče in mati, si jo je Mardohej vzel za hčer.

Ko so razglasili kraljev odlok in njegovo odredbo in so zbrali v prestolnici Suzi mnogo mladenk pod Egejevo nadzorstvo, so spravili tudi Estero v kraljevo hišo pod nadzorstvo Egeja, varuha žen. Mladenka mu je ugajala in si pridobila njegovo naklonjenost. Zato se je podvizal, da ji je dal vse, kar je potrebovala za nego svoje lepote in za živež ter ji dal sedem izbranih deklic iz kraljeve palače. Tudi jo je prestavil z njenimi deklicami v najboljši oddelek ženske hiše. Estera pa ni razodela svojega ljudstva ne svojega rodu, ker ji je Mardohej ukazal, naj o tem nič ne govori.

Tako so spravili Estero h kralju Asuerju v njegovo kraljevo palačo v desetem mesecu, to je v mesecu tebetu, v sedmem letu njegovega kraljevanja. Kralj je vzljubil Estero bolj ko vse žene in pridobila si je njegovo milost in naklonjenost pred vsemi drugimi mladenkami. Posadil ji je kraljevsko krono na glavo in jo naredil za kraljico namesto Vasti.

SPEV (Ps 112, 5-8; Lk 1, 51-52)

Kdo je enak Gospodu, našemu Bogu? Vzvišen je nad nebo in zemljo. * Iz prahu dviga siromaka, iz blata povišuje ubožca, sprejme ga med izvoljene.

Razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli, mogočne je vrgel s prestola in povišal je nizke. * Iz prahu dviga siromaka, iz blata povišuje ubožca, sprejme ga med izvoljene.

Sv. Avguštin (354-430), konvertit, škof v Hiponu v Severni Afriki, genij krščanske misli, eden štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov

 

Zakaj blodimo in iščemo na vse strani, česa naj prosimo, iz strahu, da bi morda ne molili, kakor je prav? Zakaj rajši ne rečemo s psalmistom: Samo to želim od Gospoda in goreče prosim, da bi užival njegovo naklonjenost, prebival v njegovi hiši vse dni življenja in občudoval njegovo svetišče? Tam »vse dni življenja« niso vsota dni, ki bi drug za drugim prihajali in minevali in bi začetek enega bil konec prejšnjega, marveč so vsi hkrati brez konca, ker tudi življenje, ki so to njega dnevi, nima konca.

Da bi dosegli blaženo življenje, nas je resnično blaženo življenje samo učilo moliti ne z gostobesednostjo, kot bi bili v večji meri uslišani, čim več bi blebetali; saj prosimo njega, ki ve, kaj potrebujemo, preden ga prosimo, kakor pravi Gospod.

Zakaj nas priganja k molitvi, čeprav ve, česa potrebujemo, še preden ga prosimo? Tak pomislek nas utegne motiti, če ne umejemo, da naš Gospod in Bog ne želi šele spoznati naših želja, ki mu ne morejo biti neznane, marveč hoče, da z molitvijo okrepimo svoje hrepenenje, da bi mogli prav sprejeti, kar nam namerava dati. To je nekaj zelo velikega, mi smo pa premajhni in slabotni, da bi dar prav sprejeli. Zato nam je rečeno: Razširite se; ne dajte se vpregati v jarem z neverniki.

Bolj ko je naša vera zvesta, naše upanje trdno, hrepenenje goreče, bolj smo dovzetni za tisto veliko dobrino, ki je oko ni videlo, ker ni barva, uho ni slišalo, ker ni zvok, in ki v človekovo srce ni prišla, ker se mora človekovo srce do nje dvigniti.

Molimo torej z vednim hrepenenjem, v veri, upanju in ljubezni. Ob določenih urah in časih pa prosimo Boga tudi z besedami zato, da ob teh časovnih znamenjih sami sebe opomnimo in se preverimo, koliko smo v tem hrepenenju napredovali, in da se prav krepko spodbudimo k še večjemu hrepenenju. Bolj ko je hrepenenje goreče, lepši je uspeh. Če pravi apostol: Neprenehoma molite, ali to ne pomeni samo eno: Hrepenite neprenehoma po srečnem življenju. To ni nič drugega kot večno življenje, ki ga pričakujemo od njega, ki ga edini more dati.

SPEV (Jer 29,13. 12. 11)

Če me boste iskali z vsem svojim srcem, me boste našli. * Če me boste klicali, vas uslišim.

Dobro vem, kaj je v mojem načrtu: misli rešenja in ne nesreče, da vam dam upanja polno prihodnost. * Če me boste klicali, vas uslišim.

Tebe Boga hvalimo, * tebe Gospoda poveličujemo.

Tebe večnega Očeta * časti vsa zemlja.

Tebi vsi angeli, * tebi nebesa in vse oblasti,

tebi kerubi in serafi * neprenehoma prepevajo:

 

Svet, * svet, * svet si ti, * Gospod, Bog vsega stvarstva.

Polna so nebesa in zemlja * veličastva tvoje slave.

Tebe hvali * apostolov slavni zbor,

tebe prerokov * hvalevredno število,

tebe mučencev * sijajna vojska.

Tebe po vsej zemlji * slavi sveta Cerkev:

Očeta * neskončnega veličastva,

častitega tvojega Sina, * pravega in edinega;

in Svetega Duha * Tolažnika.

 

Ti, Kristus, * kralj veličastva,

ti si Očetov * večni Sin.

Ti se nisi branil učlovečenja v telesu Device, * da si odrešil človeka.

Ti si premagal želo smrti * in vernim odprl nebeško kraljestvo.

Ti sediš na desnici Božji * v slavi Očetovi.

Da prideš kot sodnik sodit, * verujemo.

Tebe torej prosimo, pridi na pomoč svojim služabnikom, * ki si jih odkupil z dragoceno krvjo.

Daj, da bomo v večni slavi * prišteti tvojim svetim.

 

+  Reši svoje ljudstvo * in blagoslovi svojo lastnino,

ti bodi naš voditelj * in vladar na veke.

Vsak dan ti hočemo * prepevati hvalo

in slaviti tvoje ime * vekomaj.

Ohrani nas, Gospod, * ta dan brez greha,

usmili se nas, * usmili se nas.

Tvoja dobrota naj nas vedno spremlja, * to vdano pričakujemo od tebe.

Gospod, vate zaupam, * naj ne bom osramočen nikoli.

 

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

 

O večni Stvarnik vseh stvari,
noči in dneva gospodar,
menjavaš neprestano čas,
da tek menjav nas poživi.

 

Že zgodnja je danica vzšla,
pred dnevom se umika mrak,
razgublja senc se zlobni roj,
ki begal v snu nas je nocoj.

 

Na našo se slabost ozri,
o Jezus, vrni nam moči.
Če se ozreš, izgine greh
in mi se res poboljšamo.

 

Ti, Luč, posvéti nam v srce,
preženi spanje nam duha,
da z novo ti ljubeznijo
zapeli bomo hvalnico.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

Ps 62,2–9 Hrepenenje po Bogu

 

O Bog, moj Bog, željno te iščem, *

mojo dušo žeja po tebi.

Moje telo koprni po tebi *

kakor suha in žejna zemlja po vodi.

O tebi želim premišljevati v svetišču, *

da spoznam tvojo moč in tvojo slavo.

Tvoja bližina mi je več kot življenje, *

moja usta te bodo slavila. —

 

Hvalil te bom, dokler bom živel, *

tebi v čast bom opravljal molitve.

Ti boš moja radost in sreča, *

v veselju ti bom prepeval.

Tudi pri nočnem počitku se te bom spominjal, *

v zgodnjem jutru bom premišljeval o tebi.

Ti si moje trdno zavetje, *

pri tebi sem varen in srečen. —

 

Z vso dušo se te oklepam, *

ti me držiš kot prijatelj s svojo desnico. —

Dan 3,57–88.56  Vse stvari naj hvalijo Gospoda

 

Slavite Gospoda, vsa Gospodova dela, *

hvalite in poveličujte ga na veke.

Slavite Gospoda, Gospodovi angeli, *

nebesa, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, vse vode nad nebom, *

vse Gospodove moči, slavite Gospoda.

Slavita Gospoda, sonce in luna, *

zvezde na nebu, slavite Gospoda. —

 

Slavita Gospoda, dež in rosa, *

vsi vetrovi, slavite Gospoda.

Slavita Gospoda, ogenj in vročina, *

mraz in pripeka, slavita Gospoda.

Slavita Gospoda, rosa in slana, *

mraz in zima, slavita Gospoda.

Slavita Gospoda, sneg in ledóvje, *

noči in dnevi, slavite Gospoda.

Slavita Gospoda, tema in svetloba, *

bliski in oblaki, slavite Gospoda. —

 

Naj slavi zemlja Gospoda, *

hvali in poveličuj ga na veke.

Slavite Gospoda, gore in hribi, *

vse rastline na zemlji, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, studenci, *

morja in reke, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, morske in vodne živali, *

vse ptice pod nebom, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, vse zveri in živina, *

vsi ljudje, slavite Gospoda. —

 

Naj slavi Božje ljudstvo Gospoda, *

hvali in poveličuj ga na veke.

Slavite Gospoda, Gospodovi duhovniki, *

Gospodovi služabniki, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, duhovi in duše pravičnih, *

sveti in v srcu ponižni, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, mladeniči v ognjeni peči, *

hvalíte in poveličujte ga na veke. —

 

Slavimo Očeta in Sina s Svetim Duhom, *

hvalimo in poveličujmo ga na veke.

Gospod, slavljen si na nebesni višavi, *

hvale vreden in slaven in poveličevan na veke. —

 

Na koncu tega slavospeva ne dodamo Slava Očetu. —

Ps 149 Radostno vzklikanje svetih

 

Pojte Gospodu novo pesem, *

njegova hvala naj se razlega pri svetem shodu.

Vesêli se, Božje ljudstvo, svojega stvarnika, *

Božji izvoljenci naj se radujejo svojega kralja.

Hvalijo naj ga z veselim rajanjem *

in z bobni in citrami naj mu igrajo.

Gospod namreč ljubi svoje ljudstvo *

in ponižne venča z zmago. —

 

Naj se sveti radujejo v njegovem svetišču, *

naj se veselijo v svojih domovih.

Naj iz ust donijo hvalospevi Bogu, *

rôke pa držijo ostre meče,

da izvršijo maščevanje nad krivičnimi narodi, *

kazni nad sovražnimi ljudstvi;

da v okove vklenejo njihove vladarje *

in njihove veljake v železne verige;

da izvršijo nad njimi Božjo sodbo; *

to bo v slavo vsemu njegovemu ljudstvu. —

Kratko berilo  (Raz 7,10b.12)

Zveličanje prihaja od našega Boga, ki sedi na prestolu, in od Jagnjeta. Hvala in slava in modrost in zahvala in čast in oblast in moč našemu Bogu na vekov veke. Amen.

Kristus, sin živega Boga, usmili se nas.
— Kristus, sin živega Boga, usmili se nas.

Ti sediš na Očetovi desnici.
— Kristus, sin živega Boga, usmili se nas.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Kristus, sin živega Boga, usmili se nas.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Gospod Jezus Kristus je naša luč in sonce, ki razsvetljuje vsakega človeka in nikoli ne zaide. Hvalímo ga in mu vzklikajmo:

Stvarnik vesolja, hvaležno sprejemamo začetek tega dneva, ki nam ga naklanjaš v svoji dobroti

– in slavimo tvoje vstajenje.

Tvoj Sveti Duh naj nas danes uči delati, kar je po tvoji volji,

– tvoja modrost naj nas vedno spremlja.

Z velikim veseljem naj se udeležimo nedeljskega srečanja

– okoli mize tvoje besede in tvoje daritve.

Iz vsega srca se ti zahvaljujemo

– za neštete tvoje dobrote.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 117 Pesem veselja in odrešenja

Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, *

vekomaj traja njegova dobrota.

Reci zdaj, Božje ljudstvo: *

»Vekomaj traja njegova dobrota.«

Recite zdaj, Gospodovi duhovniki: *

»Vekomaj traja njegova dobrota.«

Recite zdaj vsi, ki verujete v Gospoda: *

»Vekomaj traja njegova dobrota.« —

 

V stiski sem klical Gospoda, *

Gospod me je uslišal in me rešil.

Gospod je z menoj, ni se mi bati; *

kaj mi more storiti človek?

Gospod je z menoj in mi pomaga, *

ne bojim se nasprotnikov. —

 

Bolje je zatekati se h Gospodu *

kakor zaupati v človeka.

Bolje je zatekati se h Gospodu *

kakor zaupati v poglavarje. —

Vsi narodi so me obkolili, *

premagal sem jih v Gospodovem imenu.

Od vseh strani so me obdali, *

premagal sem jih v Gospodovem imenu.

Obsuli so me kot čebele, zajeli kot ogenj trnje, *

premagal sem jih v Gospodovem imenu. —

 

Vsi so se vame zaganjali, da bi me pobili, *

a Gospod mi je pomagal.

Gospod je moja moč, Gospoda hvalim, *

postal mi je rešitelj.

To je klic veselja in rešitve na zboru pravičnih: *

Gospodova desnica je mogočno delovala. —

 

Gospodova desnica me je dvignila, *

Gospodova desnica je mogočno delovala.

Ne bom umrl, ampak živel, *

oznanjal bom Gospodova dela.

Gospod mi je res naložil pokoro, *

ni me pa izročil smrti. —

Odprite mi vrata pravičnosti, *

da vstopim in hvalim Gospoda.

To so vrata Gospodova, *

tukaj vstopajo pravični. —

 

Zahvaljujem se, Gospod, da si me uslišal *

in mi postal rešitelj.  

Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, *

je postal vogelni kamen.

To je Gospod naredil, *

zares je čudovito.

To je dan, ki ga je Gospod naredil, *

veselimo se ga in se radujmo. —

 

Blagoslovi nas, Gospod, in nas reši, *

Gospod, daj srečo.

Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu. *

Blagoslavljamo vas iz Gospodove hiše.

Bog je Gospod, on nas razsvetljuje, *

pojdimo z zelenjem do njegovega oltarja. —

 

Ti si moj Bog, tebi se zahvaljujem, *

moj Bog, hvalim te in poveličujem.

Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, *

vekomaj traja njegova dobrota. —

Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni večni Bog, vodi našo voljo, da bomo zmeraj vdano sprejemali tvoje zapovedi in ti z iskrenim srcem služili.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

 

Predobri Stvarnik luči si
in z njo ožarjaš naše dni;
njen prvi svit je zažarel,
ko svet si ustvarjati začel.

 

Začeli z jutrom smo ta dan,
z večerom ga končujemo;
ko spušča se temá noči,
usliši, o Gospod, naš glas.

 

Naj greh nas ne obremeni,
za večno nas ne pogubi.
Če tebe bi ne klicali,
zabredli bi iz greha v greh.

 

Vse hudo naj popravimo,
očistimo se vsega zla,
naj pridemo v nebeški raj,
življenje večno prejmemo.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 109,1–5.7    Mesija – vladar in duhovnik

 

Gospod Bog govorí mojemu Gospodu: *

»Sedi na mojo desnico.

Popolnoma ti bom podvrgel sovražnike, *

da ti bodo služili. —

 

Nad vse narode bom razširil tvoje vladarstvo, *

zavladaj sredi svojih sovražnikov.

Ti si kralj že od svojega veličastnega rojstva, *

rojen si kakor rosa pred zgodnjo danico.

Svoje prisege ne spreminjam: *

Kakor Melkizedek si ti duhovnik na veke. —

 

Bog je s teboj in ti vedno pomaga, *

na dan sodbe bo tvoja zmaga popolna.

Okrepčaj se na svoji poti, *

da boš zmagoslavno dvignil glavo.« —

Ps 113 A Izraelci rešeni iz Egipta

 

Ko so Izraelci šli iz Egipta, *

je bilo Božje ljudstvo rešeno suženjstva.

Postali so Božje svetišče, *

Božja posest in kraljestvo. —

 

Morje se je pred njimi umaknilo, *

Jordan se je ustavil pred njimi.

Gore so se stresle v silnem potresu, *

zamajali so se griči. —

 

Kaj ti je, morje, da se umikaš, *

in tebi, Jordan, da se ustavljaš?

Kaj vam, gore, da se plašite kot ovni, *

in vam, griči, da skačete kot jagnjeta? —

 

Trepetaj, zemlja, pred Božjim obličjem, *

trepetaj pred Gospodom, živim Bogom!

On daje vodo iz skale, *

studence vodá iz pečine. —

Raz 19,1–7  Svatba Božjega Jagnjeta

 

 

Aleluja. Zmaga in slava in moč našemu Bogu, *

resnične in pravične so njegove sodbe. Aleluja. —

 

Aleluja. Hvalite našega Boga, vsi njegovi služabniki, *

vsi, ki se ga bojite, majhni in veliki. Aleluja. –

 

Aleluja. Zakraljeval je naš Gospod, Bog vsemogočni, *

veselimo in radujmo se in ga slavimo. Aleluja. —

 

Aleluja. Začela se je svatba Božjega Jagnjeta, *

njegova nevesta je pripravljena. Aleluja. —

Kratko berilo  (2 Kor 1,3–4)

Hvaljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, Oče usmiljenja in Bog vse tolažbe. Tolaži nas v vsaki naši nadlogi, da moremo tudi mi tolažiti nje, ki so v katerikoli nadlogi, s tolažbo, s katero nas same Bog tolaži.

Slavljen si, Gospod, na nebesni višavi.
— Slavljen si, Gospod, na nebesni višavi.

In hvale vreden in poveličevan vekomaj.
— Slavljen si, Gospod, na nebesni višavi.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Slavljen si, Gospod, na nebesni višavi.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Gospod Jezus Kristus je naša glava in mi smo njegovi udje. Molímo ga in mu veselo kličimo:

Naš Odrešenik, naj postane tvoja Cerkev bolj vidno znamenje edinosti vsega človeštva

– in bolj učinkovita skrivnost odrešenja vseh narodov.

Vedno stoj ob strani zboru škofov s papežem

– in jih podpiraj z darovi edinosti, miru in ljubezni.

Naj bomo kristjani s teboj kot Božjo glavo tesneje povezani

– in naj naše življenje oznanja tvoje kraljestvo.

Dobrohotno pomiri napetosti v svetu,

– da bosta povsod vladala mir in varnost.

Podéli vsem umrlim slavo večnega vstajenja

– in daj, da se jim bomo tudi mi v blaženosti pridružili.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Pesem 

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

Ps 90 Večerna molitev

 

Odpev S svojo ljubeznijo me Gospod neguje, pod njegovo varstvo se zatekam.

 

Kdor prebiva v varstvu Najvišjega, *

počiva v zavetju Vsemogočnega.

Reci Gospodu: »Moje pribežališče in moj varuh, *

moj Bog, ki vanj zaupam.« —

 

Zares, on te osvobaja iz zanke hudobnih, *

te rešuje hudobnega jezika.

S svojo ljubeznijo te neguje, *

pod njegovo varstvo se zatekaš.

Njegova zvestoba te varuje *

bolj kot najmočnejše orožje.

Ni se ti bati nočne strahote, *

niti nevarnosti, ki ti grozi podnevi.

Ne bolezni, ki te skrivaj napade, *

ne pogube, ki razsaja očitno. —

 

Če jih ob tebi pade tisoč ali deset tisoč, *

tebi nobena nesreča ne more do živega.

Samo oči ti je treba odpreti, *

pa boš videl, kako Bog grešnike kaznuje.

Ti pa si se zatekel k njemu, *

izbral si Najvišjega za svoje varstvo. —

 

Zlo te ne zadene, *

nadloga se tvojemu domu ne približa.

Svojim angelom je zate zapovedal, *

naj te varujejo na vseh tvojih potih.

Na rokah te bodo nosili, *

da z nogo ne zadeneš ob kamen.

Stopal boš čez gada in modrasa, *

poteptal boš leva in zmaja. —

 

Gospod govori: »Ker mi je vdan, ga rešim, *

varujem ga, ker me priznava.

Ko me bo klical, ga bom rad uslišal, *

v stiski ga bom rešil in uveljavil.

Dal mu bom dolgo in polno življenje *

in mu pokazal, kako znam reševati.«  —

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev S svojo ljubeznijo me Gospod neguje, pod njegovo varstvo se zatekam.

 

Kratko berilo (Raz 22,4–5)

Gledali bodo Gospodovo obličje in njegovo ime bo na njih čelih. In noči ne bo več in ne bodo potrebovali luči svetilke in ne sončne luči; zakaj Gospod jih bo razsvetljeval in kraljevali bodo na vekov veke.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Gospod, naš Bog, danes smo obhajali skrivnost Kristusovega vstajenja. Ponižno te prosimo, naj bomo varni pred vsako nesrečo in počivamo v tvojem miru, jutri pa veseli vstanemo in te spet slavimo.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Premila Mati Zveličarjeva,

odprta vrata nebeška in morska zvezda,

pomagaj ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati.

Ob angelovem oznanjenju

si svojega Stvarnika čudežno spočela

in ostala devica prej in slej,

usmili se grešnikov.