Brevir za 17. september 2024

[D]

1 Odpev Moj klic naj pride k tebi, Gospod, ne skrivaj pred menoj svojega obličja.

2 Odpev Usliši, Gospod, ponižno molitev.

3 Odpev Zemljo si ustvaril, Gospod, in tudi nebo je tvoje delo.

 

Peti dan šestega meseca v šestem letu, ko sem sedel v svoji hiši in so Judovi starešine sedeli pred menoj, je prišla nadme roka vsemogočnega Gospoda.

Videl sem, glej, bila je postava, podobna možu. Od dela, ki se je videl kakor njegova ledja, in navzdol, je bil ogenj, in od dela, ki se je videl kakor njegova ledja, in navzgor, je bil videti kakor blesk, kakor bleščeč sijajnik. Stegnil je nekaj kakor roko in me zgrabil za koder moje glave. Duh me je dvignil med zemljo in nebo in me privedel v božjih videnjih v Jeruzalem k vhodu notranjih vrat, ki gledajo proti severu; tam je stal kip ljubosumnosti, ki je vzbujal ljubosumnost Gospodovo.

In glej, ondi je bilo veličastvo Izraelovega Boga, enako prikazni, ki sem jo videl v dolini. Rekel mi je: »Sin človekov, dvigni svoje oči proti severu!« Dvignil sem svoje oči proti severu, in glej, severno od oltarnih vrat je bil ta kip ljubosumnosti, ob vhodu. Rekel mi je: »Sin človekov, ali vidiš, kaj ti počenjajo? Velike gnusobe so, ki jih tu počenja Izraelova hiša, da se moram oddaljiti od svojega svetišča. A še večje gnusobe boš videl.«

Tedaj me je pripeljal v notranji dvor Gospodove hiše. In glej, pri vhodu v Gospodov tempelj, med vežo in žgalnim oltarjem, je bilo okoli petindvajset mož. Svoj hrbet so obrnili proti Gospodovemu templju in svoje obraze proti vzhodu; ti so, obrnjeni proti vzhodu, molili sonce. Vprašal me je: »Ali vidiš, sin človekov? Ali je premalo Judovi hiši, da počenjajo gnusobe, ki jih tu delajo, da še deželo polnijo z nasiljem in me vedno zopet dražijo v jezo? Glej, vejice drže pod svoj nos. Tako bom tudi jaz v srdu ravnal z njimi. Moje oko ne bo gledalo z usmiljenjem. Ne bom jim prizanesel. Četudi mi z močnim glasom vpijejo na ušesa, jih ne uslišim.«

Tedaj mi je vpil z močnim glasom na ušesa: »Približajte se, izvrševalci sodbe nad mestom. Vsak naj nosi svoje uničevalno orodje v roki!« In glej, šest mož je prišlo po poti od gornjih vrat, ki gledajo na sever. Vsak je imel svoje pokončevalno orodje v roki. Sredi njih pa je bil en mož v platnenem oblačilu in s pisarsko pripravo ob ledjih. Prišli so in se vstopili zraven bronastega oltarja. Veličastvo Boga Izraelovega se je iznad kerubov, nad katerimi je bilo, vzdignilo proti tempeljskemu pragu. Zaklical je možu v platnenem oblačilu, ki je imel pisarsko pripravo ob ledjih.

Gospod mu je ukazal: »Pojdi po sredi mesta, po sredi Jeruzalema in zaznamuj črko Tav na čela možem, ki vzdihujejo in žalujejo nad vsemi gnusobami, ki so se počenjale v njem.« Drugim pa je rekel, da sem slišal: »Pojdite za njim skozi mesto in pobijajte! Vaše oko naj ne gleda z usmiljenjem, ne prizanašajte! Starce, mladeniče, device, otroke in žene pomorite, dokler ne bodo vsi iztrebljeni! Ne dotikajte pa se nikogar, ki ima na sebi Tav! Pri mojem svetišču začnite!«

Začeli so pri možeh, starešinah, ki so stali pred templjem. Ukazal jim je: »Oskrunite tempelj, napolnite dvore s pomorjenimi! Potem pojdite ven!« Šli so in pobijali po mestu. Ko so tako pobijali, sem jaz sam preostal, padel sem na obraz in vpil: »Oh, vsemogočni Gospod, ali hočeš uničiti ves Izraelov ostanek, ko izlivaš svoj srd nad Jeruzalemom?« Odgovoril mi je: »Krivda Izraelove in Judove hiše je silno velika. Dežela je polna krvi, mesto je polno nasilja. Pravijo namreč: ,Gospod je zapustil deželo,' in ,Gospod ne vidi.' Zato moje oko ne bo gledalo z usmiljenjem, ne bom prizanašal. Njih ravnanje jim spravim na njih glavo.« In glej, mož v platnenem oblačilu, ki je imel pisarsko pripravo ob ledjih, je sporočil: »Storil sem, kakor si mi zapovedal.«

 

SPEV (Mt 24,15.21.22; Raz 7,3)

Kadar boste na svetem kraju videli gnusobo opustošenja, bo velika stiska; ko bi tisti dnevi ne bili okrajšani, bi ne bil rešen noben človek. * Toda zaradi izvoljenih bodo ti dnevi okrajšani.

Ne škodujte zemlji ne morju, dokler ne zaznamujemo služabnikov našega Boga na njih čelih. * Toda zaradi izvoljenih bodo ti dnevi okrajšani.

Sv. Avguštin (354-430), konvertit, škof v Hiponu v Severni Afriki, genij krščanske misli, eden štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov

 

Ko je bil Pavel nekoč v ječi, ker je izpričal resnico, se je znašel v hudi stiski. Tedaj so mu bratje poslali potrebno podporo. V odgovor se jim je zahvalil z besedami: Prav ste storili, da ste se me spomnili v stiski. Naučil sem se biti zadovoljen s tem, v čemer sem. Znam živeti v izobilju, znam živeti tudi v skromnosti. Vse premorem v njem, ki mi daje moč. Vendar ste prav storili, ko ste mi v stiski pomagali.

A da bi jim pokazal, kaj išče v njihovem dobrem delu - da bi ne bil prištet med tiste, ki rajši pasejo sebe kot ovce - je bolj vesel njihove duhovne rodovitnosti kakor pa tega, da so mu gmotno priskočili na pomoč v stiski. Kaj je torej pričakoval od njih? Ne, kakor da bi želel daru, marveč želim obilnega sadu vam v prid. Ne gre za to, pravi, da bi bil jaz nasičen, ampak da ne boste vi jalovi ostali.

Zato naj pastirji, ki ne morejo posnemati Pavla, da bi se preživljali z delom svojih rok, sprejmejo od vernikov, kar jim je potrebno za življenje, a pri tem naj skrbijo, da ne bodo v pohujšanje slabotnim.

Naj ne gledajo na lastno korist, da se ne bo zdelo, da oznanjajo evangelij zato, da bi imeli s čim živeti, marveč naj si prizadevajo, da bodo ljudem, ki jih morajo razsvetljevati, svetili z lučjo besede in resnice. Biti morajo namreč kakor svetilke, kot je zapisano: Vaša ledja naj bodo opasana in svetilke prižgane. In še: Svetilke ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, marveč na svetilnik in sveti vsem, ki so v hiši. Tako naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.

Če bi torej prižgali svetilko v tvoji hiši, ali ji ne bi prilil olja, da ne bi ugasnila? A če bi svetilka, potem ko si ji prilil olja, ne hotela goreti, bi ne zaslužila, da jo postaviš na svetilnik, ampak da jo vržeš proč.

Če torej sprejemaš, kar je potrebno za življenje, sprejemaš iz nuje; če pa daješ, daješ iz ljubezni. Evangelij ne sme biti neke vrste prodajno blago, tako da bi tisto, kar sprejmejo, kateri ga oznanjajo, bila njegova cena. Če tako prodajajo, dragotino pod ceno prodajajo. Od ljudstva naj le sprejemajo, kar potrebujejo za življenje, toda plačilo za službo naj pričakujejo od Gospoda. Ljudstvo namreč ni zmožno, da bi poplačalo tiste, ki mu služijo iz ljubezni do evangelija. Pastirji morejo pričakovati plačilo samo od tistega, od katerega si ljudstvo obeta zveličanje.

Kaj torej prerok očita pastirjem? Česa jih dolži? Da uživajo mleko in se oblačijo z volno, za čredo pa nič ne skrbijo. Iščejo potemtakem le svojo korist, ne pa koristi Jezusa Kristusa.

 

SPEV (2 Kor 12,14-15; Flp 2,17)

Ne iščem, kar je vašega, ampak vas. Niso namreč otroci dolžni za starše nabirati zaklade, temveč starši za otroke. Jaz pa bom prav rad vse žrtvoval, * tudi sebe bom popolnoma žrtvoval za vaše duše.

Pa tudi, če bi bil darovan pri žrtvi in službi vaše vere, se radujem. * Tudi sebe bom popolnoma žrtvoval za vaše duše.

Sklepna prošnja
Molimo. O Bog, stvarnik in vodnik vseh stvari, bodi vedno z nami. Naj ti služimo z vsem srcem, da bomo okusili sad tvoje ljubezni. Po našem Gospodu ...

[D]

1 Odpev Opevam te, Gospod, in ljubim življenje brez graje.

2 Odpev Ne odteguj nam, Gospod, svojega usmiljenja.

3 Odpev O Bog, zapel ti bom novo pesem.

Spev z odpevom

[D]

Opoldne 2 

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Opoldne

Kratko berilo  (5 Mz 30,11.14)
Zapoved, ki ti jo dajem, ni zate pretežka in ni daleč od tebe. Ta zapoved je prav blizu tebe, v tvojih ustih in v tvojem srcu, da jo moreš spolnjevati.

– Tvoja beseda mi je kakor svetilka,
– je kakor luč na moji poti.
 

Molimo. Dobri Bog, apostolu Petru si razodel svoj načrt odrešenja za vse ljudi. Naj ti bodo všeč naša dejanja in naj služijo tvoji ljubezni in odrešitveni volji.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.  

1 Odpev Če pozabim tebe, Jeruzalem, naj se posuši moja desnica.

2 Odpev Vpričo angelov, Gospod, ti bom prepeval.

3 Odpev Vredno je Jagnje, ki je bilo umorjeno, da prejme slavo in čast.