Brevir za 17. julij 2019

Gospod, odpri moje ustnice,

Ps 99 Veselje prihajajočih v svetišče

S pesmijo slavite Gospoda, *

veselo mu pojte vsi prebivalci zemlje.

Z veseljem služite Bogu, *

radostno vstopajte v njegovo svetišče.

Védite: samo Gospod je Bog, on edini, *

on nas je ustvaril.

Mi smo njegovo ljudstvo, *

skrbi za nas kot pastir za ovce.

Vstopite v njegovo svetišče s petjem, *

s hvalnicami v njegove svete dvore.

Častite ga in njegovo ime slavite, *

Gospod je dober in usmiljen.

Rodovi prihajajo in odhajajo, *

on pa ostane zvest za vse čase.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

O Stvarnik naš dobrótljivi,
po tebi stvarstvo vse živi,
predrami duše nam iz sna
in reši nas iz mlačnosti.

 

Ko vstali smo, Gospod, poglej,
svoj greh priznavamo najprej;
duha zdaj k tebi dvigamo
in odpuščanja prosimo.

 

V molitvi sklepamo roké,
pobožno dvigamo srce,
prav kot nam prerok je velel
in kot uči nas Pavlov zgled.

 

Kar smo storili slabega,
pred tabo nič ne skrivamo;
edino to te prosimo,
da nam izbrišeš krivdo vso.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

 

Gospod, ti kralj vse vednosti,
veseli naj te hvalimo;
globine skrite nam srca
oživljaš s svojo milostjo.

 

Ohranjaš, kar je dobrega,
rešuješ izgubljenega.
Privedi nas izvoljene
na svoje sočne pašnike.

 

Ne pošlji, strogi, nas, sodnik,
med vekomaj zavržene,
pokliči k sebi nas v nebo
med svete in izvoljene.

 

Slavimo te, Odrešenik,
te molimo in hvalimo;
vladar si, plemeniti kralj
vesoljstva vsega vekomaj. Amen.

Ps 88,2–38  Gospodovo usmiljenje do Davidove hiše

Gospod, tvojo ljubezen bom na veke opeval, *

tvojo zvestobo bom oznanjal vsem rodovom.

Tvoja zvestoba je zasidrana v nebesih, *

rekel si: »Moje usmiljenje ima večne temelje. —

 

Zavezo sem sklenil s svojim izvoljencem; *

Davidu, svojemu služabniku, sem prisegel.

Za zmeraj utrdim tvoje potomstvo, *

za vse rodove utemeljim tvoj prestol.« —

 

Gospod, nebesa slavijo tvoja čuda, *

tvojo zvestobo opevajo angelski zbori.

Kdo se more v nebesih primerjati Gospodu, *

kdo mu je podoben med angeli?

Bog je vzvišen nad vsemi svetimi, *

velik in čudovit, bolj kot vsi okoli njega. —

 

Kdo ti je enak, Gospod, Bog vsemogočni? *

Mogočen si, venča te tvoja zvestoba.

Ti gospoduješ viharnemu morju, *

ti krotiš besneče valovje.

S hudimi šibami si kaznoval Egipčane, *

s svojo močno roko si razkropil sovražnike. —

 

Tvoja so nebesa, zemlja in vesolje, *

kar je v njih, si ti naredil.

Sever in jug si ti ustvaril, *

zahod in vzhod se radujeta tvojega imena.

Ti si mogočna obramba in varno zavetje, *

ti si moja trdna opora.

Pravičnost in pravica sta temelj tvojega kraljestva, *

pred teboj hodita milost in zvestoba. —

 

Blagor ljudstvu, ki te proslavlja, *

povsod ga spremljaš z ljubečim pogledom.

V tvojem imenu se bodo vedno veselili, *

se tolažili s tvojo pravičnostjo.

Vsa njihova moč prihaja od tebe, *

vse premorejo s pomočjo tvoje milosti.

Gospod nas zvesto varuje, *

sam sveti Bog nas vlada. —

Nekdaj si govoril: »Nadel sem krono junaku, *

povzdignil sem izvoljenca izmed svojega ljudstva.

Našel sem Davida, svojega služabnika; *

da bi mi bil posvečen, sem ga mazilil.

Zato bo z njim vedno moja močna roka, *

podpirala ga bo moja desnica. —

 

Ne bo ga premagal sovražnik, *

ne bo ga stiskal hudobnež.

 

Njegove nasprotnike bom ponižal, *

kaznoval njegove sovražnike.

Moja zvestoba in milost ga bosta spremljali, *

njegova moč se bo dvignila v mojem imenu.

Njegovo oblast razširim do morja, *

do velike reke njegovo pravico. —

 

Klical me bo: ‚Ti si moj oče, *

moj Bog, moje zavetje in moja rešitev.‘

Postavim ga za prvorojenca, *

za najvišjega med vladarji zemlje.

Na veke mu ohranim svojo naklonjenost *

in moja zaveza z njim ostane trdna.

Njegov rod bo trajal na veke, *

njegov prestol ostane vekomaj.« —

»Če moji otroci zapustijo mojo postavo *

in ne hodijo po mojih potih,

če oskrunijo moje zakone *

in se ne držijo mojih zapovedi,

bom s šibo kaznoval njih pregrehe *

in z udarci njihovo krivdo. —

 

Ne bom jim pa odtegnil svoje naklonjenosti *

in svoje zvestobe ne bom prelomil.

Ne bom oskrunil svoje zaveze, *

kar sem obljubil, ne bom preklical.

Kako bi mogel Davidu lagati, *

ko sem mu prisegel pri svoji svetosti.

Njegov zarod bo ostal na veke *

in njegov prestol bo pred menoj kot sonce.

Na veke ostane kot luna, *

zvesta priča na nebu.« —

– Tvoje besede, Gospod, človeka razsvetljujejo.
– Preprostim in malim daješ, da jih razumejo.

 

Tiste dni je imel Jezraelec Nabot vinograd, ki je bil v Jezraelu poleg palače Ahaba, kralja v Samariji. Ahab je rekel Nabotu: »Daj mi svoj vinograd, da mi bo za zelnik, ker je tik moje hiše! Če pa ti je bolj všeč, ti plačam kupnino zanj v denarju.« A Nabot je Ahabu odgovoril: »Gospod me varuj tega, da bi ti dal dediščino svojih očetov!« In Ahab je prišel v svojo palačo zlovoljen in srdit zaradi odgovora, ki mu ga je dal Jezraelec Nabot, ko je dejal: »Ne dam ti dediščine svojih očetov.« Legel je na posteljo, obrnil obraz v stran in ni hotel jesti.

Prišla pa je k njemu njegova žena Jezabela in ga vprašala: »Zakaj si tako zlovoljen in nočeš jesti?« Odgovoril ji je: »Govoril sem z Jezraelcem Nabotom in mu rekel: ,Daj mi svoj vinograd za denar, ali pa ti dam, če ti je ljubše, zanj drug vinograd!' Pa je odgovoril: ,Ne dam ti svojega vinograda.' Njegova žena Jezabela mu je rekla: »Zdaj vendar ti kraljuješ nad Izraelom! Vstani, jej in bodi dobre volje! Jaz ti bom dala vinograd Jezraelca Nabota.«

Napisala je v Ahabovem imenu pisma, jih zapečatila z njegovim pečatom in pisma poslala starešinam in plemenitnikom, ki so prebivali z Nabotom v njegovem mestu. V pismih pa je napisala: »Razglasite post in posadite Nabota ljudstvu na čelo! Njemu nasproti pa posadite dva ničvredna moža, da bosta pričala zoper njega: ,Preklinjal si Boga in kralja!' Potem ga odpeljite ven in posujte s kamenjem, da bo umrl!« Možje njegovega mesta, starešine in plemenitniki, ki so prebivali v njegovem mestu, so storili, kakor jim je bila Jezabela naročila in kakor je bilo napisano v pismih, ki jim jih je poslala. Razglasili so post in posadili Nabota ljudstvu na čelo. Nato sta prišla dva ničvredna moža in sedla njemu nasproti. Ničvredneža sta pred ljudstvom pričala zoper Nabota: »Nabot je preklinjal Boga in kralja!« In odpeljali so ga iz mesta in posuli s kamenjem, da je umrl. Jezabeli pa so dali sporočiti: »Nabot je s kamenjem posut in mrtev.«

Ko je Jezabela slišala, da je Nabot s kamenjem posut in mrtev, je Jezabela rekla Ahabu: »Vstani, vzemi v last vinograd Jezraelca Nabota, ki ti ga za denar ni hotel dati! Kajti Nabot ni več živ, ampak je mrtev.« Ko je Ahab slišal, da je Nabot mrtev, je vstal in šel v vinograd Jezraelca Nabota, da bi ga vzel v last.

Tedaj je prišla Tesbanu Eliju Gospodova beseda: »Vstani, pojdi nasproti Ahabu, Izraelovemu kralju v Samariji! Glej, v Nabotovem vinogradu je, kamor je šel, da bi ga vzel v last. Reci mu: Tako govori Gospod: ,Zagrešil si umor in še podedoval.' Reci mu dalje: Tako govori Gospod: ,Na mestu, kjer so psi lizali Nabotovo kri, bodo psi lizali tudi tvojo kri.'« Ahab je dejal Eliju: »Si me našel, moj sovražnik?« Odgovoril je: »Našel. Ker si se zavrgel, da si storil, kar je hudo v Gospodovih očeh, glej, bom spravil nesrečo nadte in te pometel in iztrebil iz Ahabovega rodu vse moške, sužnje in svobodne v Izraelu.«

Ko je Ahab slišal te besede, si je pretrgal oblačila, si nadel na život raševino in se postil, spal v raševini in hodil potrt. Tedaj je prišla Tesbanu Eliju Gospodova beseda: »Ali si videl, kako se je Ahab pred menoj ponižal? Ker se je ponižal pred menoj, ne bom poslal nesreče v njegovih dneh; v dneh njegovega sina bom poslal nesrečo nad njegovo hišo.«

SPEV (Jak 4, 8.9.10; 5, 6)

Umijte si roke, grešniki, in očistite srca, vi duhovno razdvojeni! * Žalujte in jokajte, ponižajte se pred Gospodom!

Obsodili, ubili ste pravičnega, ne upira se vam več. * Žalujte in jokajte, ponižajte se pred Gospodom!

Sv. Ambrož (ok. 330-397), škof v Milanu, eden štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov

 

Že prej so ti povedali, da ne smeš verjeti samo tega, kar vidiš, da ne bi tudi ti rekel: Ali je to tista velika skrivnost, ki je oko ni videlo in uho ni slišalo in v človeško srce ni prišla? Vidim vodo, ki jo vidim vsak dan. Ali me more očistiti, ko sem se vendar večkrat potopil vanjo, pa nisem bil nikoli očiščen? Spoznaj torej, da voda ne očiščuje brez Duha: zato si bral, da so trije, ki pričujejo pri krstu, a ti trije so eno: voda, kri in Duh, in če le enega od teh treh odvzameš, ni več zakramenta krsta. Kaj je namreč voda brez Kristusovega križa? Navadna prvina brez vsake zakramentalne moči. Pa vendar tudi brez vode ni skrivnosti prerojenja: ako se kdo ne rodi iz vode in Duha, ne more priti v božje kraljestvo. Tudi katehumen veruje v križ Gospoda Jezusa, s katerim je bil zaznamovan, toda če ne bi bil krščen v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha, ne bi mogel prejeti odpuščanja grehov, niti ne bi bil deležen daru duhovne milosti.

Tako se je Sirec Naaman sedemkrat potopil, kot piše v postavi, ti pa si bil krščen v imenu Trojice. Izpovedal si vero v Očeta, spomni se, kaj si storil; izpovedal si vero v Sina, izpovedal vero v Duha. Zapomni si vrstni red. V tej veri si umrl svetu, vstal pa Bogu. Bil si kakor pokopan v tisti naravni prvini, umrl si grehu in vstal za večno življenje. Zato veruj, da voda ni brez koristi.

Mrtvoudni bolnik je pričakoval človeka. Koga drugega kot Gospoda Jezusa, ki je bil rojen iz Device. Ko je prišel, ni več predpodoba ozdravljala le nekaterih, ampak resničnost vse ljudi po vrsti. Tisti, katerega so pričakovali, da bo prišel, je bil on, ki je o njem Bog Oče rekel Janezu Krstniku: Na kogar boš videl Duha prihajati in ostati na njem, ta je, ki krščuje s Svetim Duhom. To je izpričal Janez sam z besedami: Videl sem Duha, ki je prihajal kakor golob z neba in ostal na njem. In zakaj je Duh tedaj prišel kot golob, če ne zato, da bi ti videl, da bi ti spoznal, da je tisti golob, ki ga je pravični Noe spustil iz ladje, bil podoba onega goloba, in da bi v tem spoznal predpodobo zakramenta?

Ali moreš še kaj dvomiti, če ti v evangeliju razločno kliče Oče: Ta je moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje; če ti kliče Sin, nad katerim se je razodel Sveti Duh v podobi goloba; kliče tudi Sveti Duh, ki je prišel kot golob; če ti kliče David: Gospod se oglaša nad vodami, Bog veličastva grmi nad silnimi valovi; če ti Pismo pričuje, da je na Gedeonovo prošnjo švignil ogenj z neba in da je na Elijevo molitev prišel ogenj, ki je posvetil daritev?

Nikar ne glej na človeške zasluge duhovnikov; ampak na njihovo službo. Če pa že ocenjuješ zasluge, potem pa, kakor upoštevaš Elija, upoštevaj tudi Petra in njegove zasluge, ali Pavla: onadva sta nam izročila to skrivnost, kakor sta jo prejela od Gospoda Jezusa. Njim je bil poslan vidni ogenj, da bi verovali, nevidni ogenj pa deluje v nas, ki verujemo. Zanje je bila podoba, za nas pa opozorilo. Zato verujem, da je ob duhovnikovih molitvah navzoč Gospod Jezus, ki je rekel: Kjer sta dva ali so trije zbrani, tam sem tudi jaz. Koliko bolj bo on sam hotel biti navzoč tam, kjer je Cerkev, kjer so svete skrivnosti!

Stopil si v krstno vodo. Spomni se, kaj si odgovoril: da veruješ v Očeta, da veruješ v Sina, da veruješ v Svetega Duha. Te besede ne pomenijo: verujem v večjega in manjšega in zadnjega, ampak z enakim glasom si poudaril, da enako veruješ v Sina, kakor veruješ v Očeta, enako veruješ v Duha, kakor veruješ v Sina, z edino izjemo, da izpoveduješ, da moraš verovati v križ samo Gospoda Jezusa.

SPEV (Mt 3, 11; Iz 1,16.17.18)

Ta, ki pride za menoj, je močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi mu sezul obuvalo. * On vas bo krstil s Svetim Duhom in z ognjem.

Nehajte s hudobijami, učite se delati dobro. * On vas bo krstil s Svetim Duhom in z ognjem.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Ko sončni se razlije žar,
razblini v svetu se tema
in v barvah zaživé stvari,
ogrne ljubezniv jih svit.

 

Iz duš naj se tako zgubé
slabosti naše in naš greh,
naj razsvetli nas Bog navzoč,
ljubezen Božjo vname v nas.

 

Pozdravljen, Kristus, Božji Sin,
zaupno spet te prosimo,
da bi spoznali te še bolj,
služili vselej ti zvestó.

 

Ti vodi, kar začenjamo,
naj prav svoj čas porabljamo,
kar napačno storili smo,
naj tvoja milost poravna.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

Ps 85   Molitev ubogega v nesreči

 

Gospod, nagni se k meni in me usliši, *

zakaj ubog sem in nesrečen.

Ker sem ti zvest, me varuj, *

reši svojega služabnika. —

 

Ti si moj Bog, moje edino upanje, *

usmili se me, Gospod, neprestano te kličem.

Razvesêli, Gospod, svojega služabnika, *

k tebi se obračam.

Dober si in odpuščaš, *

poln usmiljenja do vseh, ki te kličejo.   —

 

Čuj mojo molitev, *

poslušaj mojo prošnjo.

V svoji stiski te kličem, *

saj me boš uslišal. —

 

Gospod, ni tebi enakega, *

tvoja dela so neprekosljiva.

Prišli bodo vsi narodi, ki si jih ustvaril, *

molili te bodo in slavili.

Ti si mogočen in delaš čudeže, *

resnični Bog si ti edini. —

 

Svojo pot mi pokaži, *

da bom zvest tvoji resnici.

Naj bo moje srce iskreno, *

da ti bom v spoštovanju služil.

Slavil te bom z vsem svojim srcem, *

poveličeval tvoje ime na veke. 

Velika je tvoja ljubezen do mene, *

rešil si me večne pogube. —

 

Zoper mene so se vzdignili sovražniki, *

ne ozirajo se na Boga in mi strežejo po življenju.

Ti, Gospod, si milostljiv in usmiljen, *

potrpežljiv in poln ljubezni.

Ozri se name in usmili se svojega služabnika, *

daj svojo moč sinu svoje dekle. —

 

Izkaži mi ljubezen, nasprotnike pa ponižaj, *

naj vidijo, da mi ti pomagaš in me tolažiš. —

Iz 33,13–16  Gospod bo sodil po pravici

 

Čujte vi, ki ste daleč, kaj sem storil, *

spoznajte mojo moč vi, ki ste blizu.

V svetem mestu trepetajo tudi grešniki, *

brezbožnih se je polastila groza.

Kdo od vas more vztrajati ob očiščujočem ognju, *

kdo izmed vas obstati pri večnem plamenu? —

 

Le kdor živi pravično *

in govori resnico.

Kdor zametuje pohlepnost in izsiljevanje *

in ne sprejema podkupnine.

Kdor niti slišati noče o sodelovanju pri ubojih *

in noče niti videti hudobije. —

 

Temu je Bog pripravil varno zavetje *

in mu preskrbel vse potrebno za življenje. —

Ps 97   Vladar sveta prihaja k sodbi

 

Pojte Gospodu novo pesem, *

ker je storil čudovita dela.

Zmagala je njegova ljubezen *

in njegova vsemogočnost.

Gospod je naznanil, da prihaja odrešenje; *

narodom je razodel svojo pravičnost.

Dokazal je svojo dobroto in zvestobo *

v blagor svojega ljudstva.

Vsi kraji zemeljske oble so videli, *

kako naš Bog rešuje. —

 

Radujte se v Gospodu vse dežele, *

veselite se s petjem in godbo.

Pojte Gospodu ob spremljavi na strune, *

s harfo in glasnim petjem.

Rog naj trobi, donijo naj trobente, *

vzklikajte Gospodu, kralju vsega stvarstva. —

 

Buči naj morje in kar ga napolnjuje, *

vriskaj vesoljni svet in njegovi prebivalci.

Reke naj veselo pljuskajo z valovi, *

tudi gore naj se radujejo.

Naš Gospod prihaja vladat zemljo, *

ves svet in vsa ljudstva bo sodil pravično. —

Kratko berilo  (Job 1,21;2,10b)
Nag sem prišel iz materinega naročja in nag se povrnem v zemljo. Gospod je dal in Gospod je vzel, bodi češčeno Gospodovo ime! Dobro smo prejemali od Boga, zakaj bi hudega ne sprejeli.

Spodbudi me, o Bog, da bom spolnjeval tvoje zapovedi.
— Spodbudi me, o Bog, da bom spolnjeval tvoje zapovedi.

Poživi me na svoji poti.
— Spodbudi me, o Bog, da bom spolnjeval tvoje zapovedi.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Spodbudi me, o Bog, da bom spolnjeval tvoje zapovedi.

Odpev k Hvaljen Izkaži nam svoje usmiljenje, Gospod, in spomni se svoje svete zaveze.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Izkaži nam svoje usmiljenje, Gospod, in spomni se svoje svete zaveze.

Kristus hrani in neguje Cerkev, za katero se je daroval. Prosímo ga:

Dobri pastir svoje Cerkve, hvala ti, ker nam danes daješ luč in življenje,

– naj ti bomo hvaležni za tvoje darove.

S svojo ljubeznijo varuj svojo čredo, zbrano v tvojem imenu,

– naj se ne pogubi nihče od tistih, ki ti jih je izročil nebeški Oče.

Vodi svojo Cerkev po poti svojih zapovedi,

– naj jo Sveti Duh ohranja v zvestobi do tebe.

Poživljaj Cerkev pri mizi svoje besede in svojega kruha,

– v moči te hrane naj veselo hodimo za teboj.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Sveti Bog, s svojo modrostjo si nas ustvaril in s previdnostjo nas vodiš. Dobrotno nas razsvetljuj, da ti bomo vedno zvesti v življenju.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 118,105–112   (XIV)   Hvala Božji postavi

 

Tvoja beseda mi je kakor svetilka, *

je kakor luč na moji poti.

Prisegam in hočem prisego držati, *

da bom spolnjeval tvoje pravične odloke. —

 

Silno sem potrt in ponižan, *

ohrani me pri življenju po svoji besedi.

Sprejmi, Gospod, mojo molitev, *

daj mi spoznati svoje sklepe. —

 

Moje življenje je zmeraj v nevarnosti, *

vendar tvoje postave ne pozabljam.

Grešniki mi nastavljajo zanke, *

vendar od tvojih zapovedi ne odstopam. —

 

Tvojo postavo sem prejel od svojih očetov, *

vse življenje mi bo v veselje.

Z vsem srcem si bom prizadeval, *

da jo bom spolnjeval vedno in natančno. —

Ps 69   O Bog, pridi mi na pomoč

 

O Bog, ozri se name in me poslušaj, *

Gospod, pridi in mi pomagaj.

Osramočeni naj bodo in naj zardijo, *

tisti, ki mi strežejo po življenju.

S sramoto naj se umaknejo *

vsi, ki mi hudo želijo.

Naj odidejo osramočeni, *

tisti, ki se mi posmehujejo. —

 

V tebi naj se veselijo in radujejo *

vsi, ki te iščejo.

Tisti, ki čakajo pomoči od tebe, *

naj vedno govorijo: »Gospod, moj Bog, kako si velik!«  —

 

Jaz pa sem siromak in beden, *

toda Gospod skrbi za mene.

Ti si moj pomočnik in rešitelj, *

moj Bog, nikar se ne mudi. —

Ps 74   Gospod je naš najvišji sodnik

 

Slavimo te, Gospod, in častimo, *

hvalimo te in oznanjamo tvoja čudovita dela. —

 

Gospod govori: »Moja pravičnost bo slavila zmago *

ob času, ki ga jaz določim.

Naj se trese zemlja s svojimi prebivalci, *

jaz trdno držim njene temelje. —

 

Prevzetnim govorim: ,Nikar se ne bahajte!‘ *

Hudobnim pravim: ,Ne bodite predrzni!‘

Ne postavljajte se s svojo močjo proti Najvišjemu, *

ne govorite drzno proti Bogu. —

 

Pravica ne pride ne od vzhoda ne od zahoda, *

ne od severa ne od juga.

Le Gospod je tisti, ki pravično sodi, *

enega poniža, drugega poviša. —

 

Čaša Božjega srda je pripravljena, *

vsi hudobni na zemlji bodo okusili Božjo jezo.«

 

Jaz pa bom poveličeval Gospoda vekomaj, *

prepeval bom hvalnice živemu Bogu.

Zlomil bom moč hudobnih, *

le pravični bodo slavili zmago. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

O Bog, ti sama si svetost,
ožarjaš z lučjo nam zemljó,
ognjeno nam obarvaš svod,
zvezdá zvečer prižigaš roj.

 

Četrti dan si nam prižgal
v dobroti svoji sončni žar,
določil méne lunine
in svetli tek nebesnih zvezd.

 

Tako si ločil dan in noč,
ki stalno se menjavata,
kot hočeš, meseci hité,
in letni časi prav tako.

 

Razsvetli tudi nam srce,
da sence v njem se razgubé,
razveži grešnosti vezi
in madež krivde nam izmij.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 125 Veselje in upanje v Gospodu

 

Ko nas je Gospod vodil domov iz suženjstva, *

smo mislili, da sanjamo.

Kar samo se nam je smejalo, *

radostno smo vriskali.

Tedaj so govorili drugi narodi: *

»Velike reči je Gospod storil zanje.«

Res, velike reči je Gospod za nas storil, *

zato smo vsi veseli. —

 

Zato, Gospod, tudi zdaj obrni našo usodo, *

kakor napolniš suhe struge ob deževju,

Tisti, ki sejejo v trpljenju, *

žanjejo v veselju.

Na setev odhajajo vsi zaskrbljeni, *

ob žetvi pa se s polnimi snopi vračajo veseli. —

Ps 126 Brez Gospoda je ves trud zaman

 

Če Gospod ne zida hiše, *

se zaman trudijo njeni zidarji.

Če Gospod ne varuje mesta, *

zaman čuje stražnik. —

 

Zaman je vstajati pred svitom *

in sedeti pozno v noč pri delu.

Zaman je za kruh trdo delati, *

ko Bog daje zvestim dvojni delež. —

 

Gospodov dar so tudi sinovi, *

Božje plačilo staršem so potomci.

Kakor si bojevnik pomaga s puščícami, *

tako so staršem v pomoč otroci iz mladosti.

Blagor človeku, ki jih ima obilo, *

ne bo osramočen in ne pozabljen. —

Kol 1,12–20   Kristus je prvorojenec

 

Z veseljem se zahvaljujmo Bogu Očetu, *

usposobil nas je za dediščino svetih v svetlobi.

Iz oblasti teme nas je rešil *

in prestavil v kraljestvo svojega preljubega Sina.

V njem imamo odrešenje po njegovi krvi, *

v njem odpuščanje grehov. —

 

On je podoba nevidnega Boga Očeta, *

prvorojenec vsega stvarstva.

V njem je bilo vse ustvarjeno, *

vidne in nevidne stvari v nebesih in na zemlji.

Po njem in zanj je bilo vse ustvarjeno, *

on je pred vsem in vse v njem obstaja. —

 

On je glava telesu, Cerkvi, *

on je začetek.

Prvorojenec je vstalih od mrtvih, *

da med vsemi zavzame prvo mesto. —

 

Oče je sklenil, naj v njem prebiva vsa polnost, *

da se uresniči mir s krvjo njegovega križa.

Tako naj po njem doseže spravo, *

kar je na zemlji in kar je v nebesih. —

Kratko berilo  (Ef 3,20–21)
Bogu, ki more po moči, katera deluje v nas, storiti neizmerno več ko vse, kar mi prosimo ali umejemo, njemu slava v Cerkvi in v Kristusu Jezusu vse rodove na vekomaj. Amen.

Reši me, Gospod, in usmili se me.
— Reši me, Gospod, in usmili se me.

Ne zavrzi me z grešniki.
— Reši me, Gospod, in usmili se me.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Reši me, Gospod, in usmili se me.

Odpev k Moja duša Velike reči mi je storil Vsemogočni, njegovo ime je sveto.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Odpev k Moja duša Velike reči mi je storil Vsemogočni, njegovo ime je sveto.

Bog je svojemu ljudstvu poslal svojega Sina za odrešenika in vzornika. Ponižno ga prosimo:

Zahvaljujemo se ti, ker si nas med prvimi izvolil za zveličanje

– in nas poklical, da pridemo v slavo našega Gospoda Jezusa Kristusa.

Vsi, ki izpovedujejo tvoje sveto ime, naj bodo edini v resnicah tvojega nauka

– in vedno goreči v ljubezni do tebe.

Stvarnik vesoljstva, tvoj Sin je hotel delati s svojimi rokami med ljudmi in z ljudmi,

– spomni se delavcev, ki si v potu svojega obraza služijo vsakdanji kruh.

Spominjaj se tudi tistih, ki so se posvetili službi bratom,

– naj jih neuspehi in brezbrižnost nekaterih ljudi ne odvračajo od njihovega sklepa.

Našim rajnim bratom in sestram izkaži svoje usmiljenje,

– ne daj, da bi padli v oblast hudobnemu duhu.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Usmiljeni Bog, usliši prošnje svoje Cerkve in odpusti grehe svojemu ljudstvu, da ti bomo s tvojo pomočjo zvesto služili in varno živeli.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

Ps 30,1–6 Izročimo se v Božje roke

 

1 Odpev O Bog, bodi mi zavetje in pribežališče.

 

Gospod, vate zaupam, *

naj ne bom osramočen nikoli.

Otmi me, ker si pravičen, *

prisluhni in pohiti, da me rešiš.

Bodi mi zavetje in pribežališče, *

da bom na varnem. —

 

Ti si moja trdnjava in moje zatočišče, *

vodi me zaradi svoje dobrote.

Izvleci me iz zanke, ki so mi jo skrivaj nastavili, *

ti si moj rešitelj. —

 

Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo, *

zvesti Bog, ti me osvobodi. 

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

1 Odpev O Bog, bodi mi zavetje in pribežališče.

 

Ps 129 Iz globočine kličem

 

2 Odpev Gospod, iz globočine te kličem.

 

Iz globočine te kličem, *

Gospod, usliši mojo prošnjo.

Prosim, skrbno me poslušaj, *

ne presliši mojega vpitja.

Gospod, če boš gledal na pregrehe, *

kdo bo mogel obstati?

Toda ti grehe odpuščaš, *

da bi ti v spoštovanju služili.

Upam v Gospoda, zaupam v njegovo besedo, *

z vsem srcem pričakujem Gospoda. —

 

Bolj kot stražniki jutranjo zarjo *

naj Božje ljudstvo pričakuje Gospoda.

 

Gospod je usmiljen, *

tako rad vsem odpušča. 

Samo on bo rešil svoje ljudstvo *

vseh njegovih grehov. —

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

2 Odpev Gospod, iz globočine te kličem.

 

Kratko berilo (Ef 4,26–27)

Nikar ne grešite, sonce naj ne zaide v vaši jezi in ne dajajte prostora hudiču.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Gospod Jezus Kristus, ti si krotak in ponižen. Svojim učencem nalagaš jarem, ki je prijeten, in breme, ki je lahko. Blagohotno sprejmi naše misli, želje in dejanja današnjega dne. Naj se tako odpočijemo, da bomo s tvojo pomočjo še lažje služili tebi, ki živiš in kraljuješ vekomaj.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikdar ni bilo slišati, da bi ti koga zapustila, ki je pod tvoje varstvo pribežal, tebe pomoči prosil in se tvoji prošnji priporočal. S tem zaupanjem hitim k tebi, o devic Devica in Mati.

K tebi pridem in pred teboj zdihujoč grešnik stojim. Nikar ne zavrzi, o Mati Besede, mojih besed, temveč milostno me poslušaj in usliši. Amen