Brevir za 17. julij 2017

Gospod, odpri moje ustnice,

Ps 99 Veselje prihajajočih v svetišče

S pesmijo slavite Gospoda, *

veselo mu pojte vsi prebivalci zemlje.

Z veseljem služite Bogu, *

radostno vstopajte v njegovo svetišče.

Védite: samo Gospod je Bog, on edini, *

on nas je ustvaril.

Mi smo njegovo ljudstvo, *

skrbi za nas kot pastir za ovce.

Vstopite v njegovo svetišče s petjem, *

s hvalnicami v njegove svete dvore.

Častite ga in njegovo ime slavite, *

Gospod je dober in usmiljen.

Rodovi prihajajo in odhajajo, *

on pa ostane zvest za vse čase.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Telo se odpočilo je,
vstanimo neutegoma,
pomoč nam svojo, Oče, daj,
da hvalo ti zapojemo.

 

V ljubezni in ponižnosti
naj vsak te hitro počasti,
vsa naša dela, sveti Bog,
naj danes se s teboj začno.

 

Naj luč prežene noč in mrak
in milost razsvetli duha:
kar v noči zagrešili smo,
naj zgine z zarjo jutranjo.

 

Zaupno, Bog, te prosimo,
naj greh nam ne kali mirú,
naj z dušo te očiščeno
do konca časov hvalimo.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

 

O Bog, neskončna, večna luč,

Trojica sveta, blažena,
češčena bodi vekomaj,
poslušaj naš ponižni glas.

 

Resnica si, to vérujemo,
naš blažen cilj, to upamo,
ljubezen večna si, o Bog,
zato nad vse te ljubimo.

 

Iz tebe, Bog, se vse rodi
in v tebi spet se umiri,
ti si tolažba žalostnim
in vernim trdno upanje.

 

Edino ti ustvarjaš vse,
bogastvo vsem si, vse deliš,
edina luč si vseh stvari,
plačilo vsem, ki upajo.

 

Bog Oče, tebe prosimo,
in tebe, Kristus, Božji Sin,
enako tebe, Sveti Duh,
Trojica sveta, usliši nas. Amen.

Ps 49   Pravo Božje češčenje

Najvišji Gospod, naš Bog, je spregovoril, *

poklical je vso zemljo od vzhoda do zahoda.

Z gore Sion se sveti Božje veličastvo, *

naš Bog prihaja med močnim grmenjem.

Pred njim gre užigajoč ogenj, *

nevihta divja okrog njega. —

 

Z višave Gospod kliče nebesa in zemljo, *

da bo sodil svoje ljudstvo:

»Zberite mi moje zveste, *

ki so z daritvijo sklenili z menoj zavezo.«

Nebesa oznanjajo Božjo pravičnost, *

priznavajo Boga za najvišjega sodnika. —

»Poslušaj,  moje ljudstvo, *

jaz ti bom govoril.

Hočem te opomniti: *

Le jaz sem tvoj Bog, le jaz edini.

Zaradi tvojih daritev te ne grajam, *

vedno so mi pred očmi tvoje žrtve.

Ne potrebujem tvojega premoženja, *

ne imetja tvoje hiše. —

 

Moje so zveri po gozdovih, *

moje so številne gorske živali.

Poznam vse ptice pod nebom, *

zapovedujem vsemu, kar se giblje po polju.

Ko bi bil lačen, bi ne pravil tebi; *

moj je namreč svet in vse, kar ga napolnjuje. —

 

Mar jem meso darovanih živali, *

mar pijem kri klavne daritve?

Daruj Bogu hvalno daritev *

in izpolni, kar si Najvišjemu obljubil.

Kliči me ob dnevu stiske, *

rešil te bom in pel mi boš slavo.« —

Bog očita grešniku: »Kaj naštevaš moje zapovedi *

in govoriš o moji zavezi?

V resnici pa moje zapovedi zavračaš *

in moje besede zaničuješ. —

 

Če vidiš tatu, z njim kradeš, *

in s prešuštniki se družiš.

Tvoja usta sejejo hudobijo, *

tvoj jezik je poln prevare. —

 

Kako rad govoriš zoper svojega brata; *

čeprav je sin tvoje matere, ga zasramuješ.

Vse to delaš – in jaz bi naj molčal? *

Misliš, da sem podoben tebi?

Grajati te moram: *

v obraz ti to očitam. —

 

Premislite to vi, ki name, pravičnega Boga, pozabljate, *

da vas ne kaznujem in vas nihče ne reši.

Časti me, kdor daruje hvalno daritev, *

kdor prav dela, tega bom zveličal.« —

– Poslušaj, moje ljudstvo, kaj ti govorim:
– Jaz sem Gospod, tvoj Bog.

 

Tiste dni je šel Ahab Eliju naproti. Ko je Ahab Elija zagledal, mu je rekel: »Si li ti tisti, ki spravljaš Izraela v nesrečo?« Odgovoril je: »Nisem jaz spravil Izraela v nesrečo, ampak ti in hiša tvojega očeta, ker ste zapustili Gospodove zapovedi in si šel za Baali. Zdaj pa daj zbrati pri meni na gori Karmelu ves Izrael, tudi štiristo petdeset Baalovih prerokov in štiristo prerokov Ašere, ki jedo od Jezabeline mize!« Ahab je poslal sle k vsem Izraelovim sinovom in zbral preroke na gori Karmelu. Tedaj je stopil Elija pred vse ljudstvo in rekel: »Doklej boste omahovali na dve strani? Če je Jahve Bog, hodite za njim; če pa je Baal, hodite za tem!« A ljudstvo mu ni nič odgovorilo.

Nato je Elija rekel ljudstvu: »Jaz sem ostal sam izmed Gospodovih prerokov. Baalovih prerokov pa je štiristo petdeset. Naj nam dajo dva vola. Ti naj si izberejo enega vola, ga razsekajo in položijo na drva, ognja pa naj ne podtikajo. Jaz bom pripravil drugega vola in ga položil na drva, ognja pa ne bom podtaknil. Kličite ime svojega boga, jaz pa bom klical ime Gospodovo! In bog, kateri bo odgovoril z ognjem, ta bodi Bog!« Odvrnilo je vse ljudstvo in reklo: "Prav je tako!" Elija je torej rekel Baalovim prerokom: »Izberite si enega vola in ga pripravite prvi, ker vas je več! Kličite ime svojega boga, ognja pa ne podtikajte!« Vzeli so vola, ki jim ga je bil prepustil, ga pripravili in klicali Baalovo ime od jutra do poldneva: »Baal, usliši nas!« A ni bilo glasu ne odgovora. Pri tem so poskakovali okoli oltarja, ki so ga bili naredili.

Ko je bilo že poldne, jih je Elija zasmehoval z besedami: »Vpijte na ves glas! Saj je vendar bog! Morda se je zamislil ali je zaposlen ali je odpotoval; morda spi in se bo potem prebudil.« Vpili so torej na ves glas in so se, kakor je pri njih navada, zarezovali z noži in sulicami, da je tekla po njih kri. Ko je minulo poldne, so besneli do časa, ko se daruje večerna daritev. Toda ni bilo glasu ne odgovora ne uslišanja. Tedaj je Elija velel vsemu ljudstvu: »Pristopite k meni!« Ko je k njemu pristopilo vse ljudstvo, je popravil Gospodov oltar, ki je bil razdrt. Elija je vzel dvanajst kamnov po številu rodov sinov Jakoba, ki mu je prišla Gospodova beseda: »Izrael bodi tvoje ime!«

S kamni je napravil oltar v imenu Gospodovem in naredil okoli oltarja jarek, ki bi držal dve merici žita. Naložil je drva, razsekal vola in ga položil na drva. Nato je velel: »Napolnite štiri vrče z vodo in jo izlijte na žgalno daritev in na drva!« Potem je velel: »Storite to drugič!« Ko so storili drugič, je velel: »Storite še tretjič!« In storili so tretjič, tako da je voda tekla okoli oltarja. Tudi jarek je napolnil z vodo. Ob času, ko se daruje večerna daritev, je pristopil prerok Elija in govoril: »Gospod, Bog Abrahamov, Izakov in Izraelov, pokaži danes, da si ti Bog v Izraelu in jaz tvoj služabnik in da sem vse to storil po tvoji besedi! Usliši me, Gospod, usliši me, da spozna to ljudstvo, da si ti, Jahve, Bog in da si ti spreobrnil njih srca!« Tedaj je padel ogenj Gospodov in použil žgalno daritev in drva, kamne in prst ter polizal vodo v jarku. Ko je vse ljudstvo to videlo, je padlo na obraz in govorilo: »Jahve je Bog! Jahve je Bog!« Elija jim je pa velel: »Primite Baalove preroke! Nobeden izmed njih naj ne uide.« Prijeli so jih in Elija jih je popeljal k potoku Kisonu ter jih tam pobil.

SPEV (1 Kralj 18, 21; Mt 6, 24)

Elija je stopil pred ljudstvo in rekel: Doklej boste omahovali na dve strani? * Če je Jahve Bog, hodite za njim!

Nihče ne more služiti dvema gospodoma, ne morete služiti Bogu in mamonu. * Če je Jahve Bog, hodite za njim!

Sv. Ambrož (ok. 330-397), škof v Milanu, eden štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov

 

Kaj si videl v krstilnici? Vodo seveda, a ne samo vodo, ampak diakone, ki so opravljali svojo službo, in škofa, ki je vpraševal in posvečeval. Apostol te je najprej poučil, da ne glej na to, kar se vidi, marveč na to; kar se ne vidi; kar se namreč vidi, je časno, kar se pa ne vidi, je večno. Drugod pa bereš, da se tisto, kar je v Bogu nevidno, od stvarjenja sveta po delih spoznano vidi; njegova večna moč in božanstvo se da preceniti po njegovih delih. Zato je tudi Gospod dejal: Če meni ne verujete, verujte delom. Torej veruj, da je tukaj navzoče božanstvo. Veruješ, da deluje, pa ne bi veroval, da je navzoče? Kako naj bi delovalo, če pa ni prej navzoče?

Premisli, kako starodavna je ta skrivnost, saj je njena predpodoba že v stvarjenju sveta. Zapisano je, da je od začetka, ko je Bog ustvaril nebo in zemljo, božji duh vel nad vodami. Mar ni deloval, če je vel nad njimi? Spoznaj, da je deloval ob stvarjenju sveta, iz prerokovih besed: Nebo je narejeno z Gospodovo besedo in z dihom njegovih ust vse nebesno okrasje. Preroško pričevanje omenja oboje, da je vel in da je deloval: Mojzes pravi, da je vel nad vodami, David pa, da je deloval.

Sprejmi še drugo pričevanje. Vse telesno je bilo pokvarjeno zaradi grehov. Pravi: ne bo ostal moj duh za vedno v človeku, ker je meso. Bog je s tem pokazal, da mesena nečistost in težka grešna krivda prežene duhovno milost. Ker je Bog hotel obnoviti dar, ki ga je dal, je poslal vesoljni potop in je pravičnemu Noetu ukazal, naj gre v ladjo. Po končanem potopu je najprej izpustil vrana, nazadnje pa goloba, za katerega je zapisano, da se je vrnil z oljčno vejico. Vidiš vodo, vidiš les, gledaš goloba, pa dvomiš v skrivnosti?

V vodo se potaplja telo, da se izbriše meseni greh. Tam se pokoplje vsa sramota. Na les je bil pribit Gospod Jezus, ko je trpel za nas. V podobi goloba je prišel Sveti Duh, kakor si se naučil v novi zavezi. On ti vdihuje dušni mir in srčno spokojnost.

SPEV (Iz 44, 3.4; Jan 4,14)

Vodo razlijem na žejno krajino in žuboreče potočke na suho zemljo. * Razlijem svojega Duha. Naj rastejo kakor vrbe ob potokih voda!

Naj postanejo studenec vode, tekoče v večno življenje. * Razlijem svojega Duha. Naj rastejo kakor vrbe ob potokih voda!

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

 

Očeta večnega odsvit,
iz luči luč in luči vir,
ti našim dnem deliš sijaj,
svetlejši si kot sončni žar.

 

Razsvetli, Kristus, nam duha
in v nas ostani vekomaj,
izlij v nas Svetega Duha,
napolni z njim srce do dna.

 

Ljubezen tvoja, o Gospod,
naj dobra dela v nas zbudi,
sovražno prepodi zavist,
pomaga nam iz stisk, težav.

 

Ohrani čisto nam telo
in mislim kaži pravo pot,
naj trdna vera nas krepi,
da nas ne zmotijo laži.

 

Naj luči poln začne se dan
in ves svetal se spet konča:
v Očetu Božji Sin živi
in v Sinu Oče govori. Amen.

Ps 83   Hrepenenje po Gospodovi hiši

 

Kako ljub je tvoj dom, Gospod vsemogočni; *

moja duša koprni po tvojih dvorih.

Moje srce in moje telo vriskata, *

kličeta k živemu Bogu.

Celo vrabec najde dom in lastovka gnezdo za svoje mladiče *

pri tvojem oltarju, moj kralj in moj Bog vsemogočni. —

 

Blagor njim, ki prebivajo v tvoji hiši, *

Gospod, vedno te hvalijo.

Blagor človeku, ki mu pomagaš, *

ko se odpravlja v tvoje svetišče. —

 

Ko hodi po suhi dolini, mu je kot zelenica, *

ki jo zgodnji dež pokrije z bujnim rastlinjem.

Potuje z vedno večjo močjo in hrepenenjem, *

da bo na sionski gori videl Gospoda. —

 

Gospod vsemogočni, sliši mojo molitev, *

o Bog, poslušaj svojega služabnika.

Ozri se, o Bog, naš varuh, *

poglej na obličje svojega maziljenca. —

 

En dan v tvojih dvorih *

je boljši kot tisoč drugih.

Rajši stojim v hiši svojega Boga na pragu, *

kakor da bi prebival v domovih grešnikov. —

 

Gospod Bog mi je kakor sonce in zavetje, *

Gospod daje milost in slavo.

Bog ne odkloni nobene dobrote *

tistim, ki živijo pošteno.

Gospod, Bog vsemogočni, *

blagor človeku, ki v tebe zaupa. —

Iz 2,2–5  Jeruzalem, mesto miru

 

Poslednje dni se bo zgodilo, *

da si bo Gospod pripravil svetišče na vrhu gore.

Gora se bo dvigala nad griči, *

k njej bodo hiteli vsi narodi. —

 

Številna ljudstva pojdejo tja in bodo govorila: *

»Pridite, pojdimo na goro v Božje svetišče!

Tam nas bo Gospod poučil o svojih potih, *

da bomo hodili po njegovih stezah.

Kajti s Siona bo prišla postava, *

iz Jeruzalema Gospodova beseda.« —

 

Sodil bo med narodi, *

delil bo pravico mnogim ljudstvom.

Prekovali bodo svoje meče in sulice, *

spremenili jih v poljsko orodje.

Ne vzdigne se več narod zoper narod, *

ne bodo se več vadili v vojskovanju. —

 

Božje ljudstvo, pridite, *

hodimo v Gospodovi luči. —

Ps 95   Gospod je vladar in sodnik vse zemlje

 

Pojte Gospodu novo pesem, *

pojte Gospodu vse dežele!

Pojte Gospodu, njegovo ime slavite, *

dan na dan oznanjujte, da nas je rešil.

Pripovedujte med narodi o njegovem veličastvu, *

med vsemi ljudstvi o njegovih čudovitih delih. —

 

Velik je Gospod in nad vse hvale vreden, *

v svetem strahu mu je treba služiti.

Vsa druga božanstva so prazni maliki, *

naš Bog pa je ustvaril nebo in zemljo.

Njegov obraz odseva veličastvo in dostojanstvo, *

moč in sijaj napolnjujeta njegovo svetišče. —

 

Pojte slavo Gospodu, vsi narodi, *

priznajte čast in slavo njegovemu imenu.

Prinesite darove in stopite v njegove dvore, *

častite ga z vso slovesnostjo.

Zemlja naj zadrhti pred njegovim obličjem, *

narodi naj govorijo: »Gospod kraljuje.«

Vse vesolje nenehno vzdržuje, da ne omahne, *

ljudstva vlada po pravici. —

 

Veselijo naj se nebesa in zemlja naj se raduje, *

od veselja naj buči morje in kar ga napolnjuje.

Veselijo naj se polja s svojimi sadovi, *

naj se radujejo vsi naši gozdovi.

Veselimo se Gospoda, ki prihaja, *

ki prihaja, da bo sodil zemljo.

Sodil bo svet pravično *

in zveličal ljudstva v svoji zvestobi. —

Kratko berilo  (Jak 2,12–13)
Tako govorite in tako delajte, kakor je treba takim, ki bodo sojeni po postavi svobode. Zakaj brez usmiljenja bo sojen, kdor ne izkazuje usmiljenja, usmiljenje pa slavi zmago nad sodbo.

Hvaljen bodi, Gospod, od vekov na veke.
— Hvaljen bodi, Gospod, od vekov na veke.

Ti edini delaš čudeže.
— Hvaljen bodi, Gospod, od vekov na veke.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Hvaljen bodi, Gospod, od vekov na veke.

Odpev k Hvaljen Hvaljen, Gospod, naš Bog.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Hvaljen, Gospod, naš Bog.

Bog je ustvaril ljudi, da bi skupno delali v njegovo slavo. Zato ga vneto prosimo:

O Bog, stvarnik vsega, slavimo te,

– ti si nam dal dobrine sveta in nas vse do zdaj ohranil pri življenju.

Poglej na nas, ko odhajamo vsak na svoje delo,

– naj spolnjujemo tvojo voljo in sodelujemo pri tvojem stvariteljskem načrtu.

S svojim delom naj danes koristimo vsem bratom in sestram,

– da bomo z njimi in zanje gradili svet, ki bo tebi všeč.

Pomagaj nam in vsem, ki jih bomo danes srečali,

– vsem nakloni mir in veselje.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Kristus, kralj nebes in zemlje, vodi in posvečuj, vzdržuj in vladaj danes naša srca in telesa, misli, besede in dejanja, da bomo živeli po tvoji postavi. Tako bomo po tvoji dobroti svobodni in rešeni tukaj in v večnosti, kjer z Bogom Očetom v občestvu Svetega Duha živiš in kraljuješ vekomaj.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,89–96  (XII)   Hvala Božji postavi

 

Tvoja beseda, Gospod, velja za zmeraj, *

trdna je kakor nebesa.

Tvoja zvestoba traja od roda do roda, *

kakor si zemljo utrdil, tako ostane. —

 

Vse obstaja po tvojih zakonih, *

vse stvari tebi služijo.

Ko ne bi bila tvoja postava moje veselje, *

bi bil v svoji stiski že propadel. —

 

Na veke ne pozabim tvojih zapovedi, *

z njimi me poživljaš.

Tvoj sem, zato me reši, *

vedno iščem tvojo voljo. —

 

Grešniki že prežijo, da bi me pogubili, *

jaz pa premišljam tvojo postavo.

Spoznavam, da ima vsaka popolnost svoje meje, *

le tvoja beseda je neskončna. —

Ps 70   Gospod, ne zapusti me v starosti

Gospod, vate zaupam, *

naj ne bom osramočen nikoli.

Otmi me zaradi svoje resnične ljubezni, *

poslušaj me in reši. —

 

Bodi mi zavetje in pribežališče, *

da bom na varnem.

Od tebe pričakujem rešitve, *

ti si moja trdnjava in moje zatočišče.

Moj Bog, iztrgaj me iz rok hudobneža, *

iz pesti krivičnika in zatiralca. —

 

Gospod Bog, ti si moje upanje, *

vate zaupam od mladosti.

Ko sem bil še v materinem telesu, *

si bil že ti moj varuh.

Od materinega naročja si že moja opora, *

vedno zaupam vate.

Bil sem pravo čudo za mnoge, *

ti si bil moje varno zavetje. —

 

Na ves glas te hvalim, *

ves dan ti pojem slavo.

Na stare dni me ne zavrzi; *

ko mi opešajo moči, me ne zapusti.  —

 

Moji sovražniki mi ne dajo pokoja, *

zaroto kujejo zoper mene, strežejo mi po življenju.

Pravijo: »Bog ga je zapustil, zasledujte ga in primite! *

Nikogar ni, ki bi ga rešil.« —

 

O Bog, ne oddalji se od mene, *

moj Bog, hiti mi pomagat.

Naj bodo ponižani vsi, ki mi želijo hudo, *

naj se sramujejo vsi, ki me spravljajo v nesrečo. —

Moj Bog, vate bom vedno zaupal, *

vsak dan bolj te bom hvalil.

Ves dan bom poveličeval tvoja čudovita dela *

in tvojo neizmerno dobroto. —

 

Gospod, tvojo moč bom razlagal, *

oznanjal tvojo neskončno pravičnost.

Moj Bog, učil si me od moje mladosti, *

tvoja čudovita dela hvalim še danes.

Tudi v starosti in osivelosti, *

o Bog, me ne zapusti.

Naj pričujem o tvoji moči svojemu rodu *

in o tvoji slavi vsem, ki pridejo za nami. —

 

Velike reči si naredil v svoji modrosti, *

o Bog, kdo bi enak bil tebi?

Dal si mi preživeti mnoge in hude stiske, *

pa si me spet okrepil in rešil skoraj iz smrti.

Daj, da me bodo spoštovali, *

znova me potolaži. —

 

S harfo bom slavil tvojo ljubezen, *

igral ti bom na citre, Najsvetejši.

Vesel ti bom prepeval hvalo, *

radoval se bom, ker si me rešil.

Vsak dan bom razglašal, da si pravičen, *

ker si ponižal vse, ki mi želijo nesrečo. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Določil si, neskončni Bog,
da vode se ne mešajo:
si ene dvignil pod nebo,
odkazal drugim si zemljo.

 

Oblakom, ki so kras neba,
in rekam skupno pa je to,
da sončni žar blažijo nam
in zemlji plodnost dajejo.

 

Dobrotni Bog, daj tudi nam
obilnih milosti zaklad,
da zmote nas ne zavedo
in v stari greh ne pademo.

 

Ko zdaj se bliža mrak noči,
ljubezen v srcu naj gori,
naj ničnosti zavržemo,
se vsega zla otresemo.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 122 Vdano zaupanje v Boga

 

Svoje oči dvigam k tebi, *

ki prebivaš v nebesih.

Kot gledajo služabniki v svoje gospodarje, *

tako gledamo mi v tebe, svojega Gospoda.

Kot se ozirajo služabnice v svojo gospodinjo, *

tako se oziramo mi vate, dokler se nas ne usmiliš. —

 

Usmili se nas, Gospod, usmili, *

zakaj silno smo že siti preziranja.

Zasmehujejo nas bogati in ošabni, *

vsi smo do kraja potrti. —

Ps 123 Naša pomoč je v Gospodovem imenu

 

Premisli zdaj, Božje ljudstvo: *

Kaj bi bilo z nami brez Gospoda! —

 

Ko so zoper nas vstali, bi nas žive požrli, *

ker so se v nas besno zagnali.

Preplavili bi nas kakor razdivjane vode *

in odnesli kakor hudournik. —

 

Gospod, bodi zahvaljen, *

ker nas nisi njihovim zobem izročil.

Rešeni smo kakor ptica, *

ki se je ujela v lovčevo zanko.

Zanka se je pretrgala, *

in mi smo bili osvobojeni. —

 

Naša pomoč je v Gospodu, *

ki je ustvaril nebo in zemljo. —

Ef 1,3–10  Bog je rešitelj

 

Hvaljen Bog in Oče *

našega Gospoda Jezusa Kristusa.

Blagoslovil nas je iz nebes v Kristusu *

z vsakršnim duhovnim blagoslovom. —

 

Pred stvarjenjem sveta nas je v njem izvolil, *

da bi bili pred njim sveti in brezmadežni.

V ljubezni nas je vnaprej določil in sklenil, *

naj bomo zanj posinovljeni po Jezusu Kristusu. —

 

Zato slavimo veličastvo njegove milosti, *

s katero nas je oblagodaril v svojem ljubljenem Sinu.

 

V njem imamo odrešenje po njegovi krvi *

in odpuščanje grehov. —

 

Obilno je razlil na nas bogastvo svoje milosti *

v vsej modrosti in razumnosti.

 

Razodel nam je skrivnost svoje ljubezni *

po svojem sklepu, ki ga je vanj položil. —

 

To je izvršil v polnosti časov *

in v Kristusu spet zedinil vse v eni glavi;

zedinil vse, kar je v nebesih, *

in vse, kar je na zemlji. —

Kratko berilo  (Jak 4,11–12)
Ne govorite, bratje, slabo zoper drugega. Kdor zoper brata slabo govori ali brata sodi, govori zoper postavo in sodi postavo. Če pa postavo sodiš, nisi izvrševalec postave, ampak sodnik. Eden je zakonodajalec in sodnik: on, ki more rešiti in pogubiti. Kdo pa si ti, ki sodiš bližnjega?

Zaceli rane moje duše, ker sem grešil zoper tebe.
— Zaceli rane moje duše, ker sem grešil zoper tebe.

K tebi se obračam: Gospod, usmili se me.
— Zaceli rane moje duše, ker sem grešil zoper tebe.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Zaceli rane moje duše, ker sem grešil zoper tebe.

Odpev k Moja duša Moja duša poveličuje Gospoda, ker se je ozrl na mojo nizkost.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Odpev k Moja duša Moja duša poveličuje Gospoda, ker se je ozrl na mojo nizkost.

Kristus želi, da bi se vsi ljudje zveličali. Z iskrenim srcem se obrnimo k njemu in ga prosimo:

Hvala ti, ker si nas s svojo dragoceno krvjo rešil iz sužnosti greha,

– daj, da bomo živeli v svobodi otrok tvoje slave.

Nakloni svojo milost našemu škofu … in vsem škofom Cerkve,

– da bodo z veseljem in vneto oskrbovali tvoje skrivnosti.

Daj vsem, ki iščejo resnico, da jo bodo našli,

– in ko jo bodo našli, naj jo še globlje raziskujejo.

Pomagaj sirotam, vdovam in vsem zapuščenim,

– naj čutijo, da si jim blizu, in se te še bolj oklepajo.

Sprejmi milostno naše rajne brate in sestre v nebeško domovino,

– kjer boš z Očetom in Svetim Duhom vse v vseh.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Bog luči, tvoja svetloba nikoli ne zaide. Privedel si nas do te ure, ko se dan nagiba v noč; razsvetljuj nam temo duha in dobrotno odpusti naše grehe.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

 

Ps 85 Molitev ubogega v nesreči

 

Odpev Potrpežljiv si, Gospod, in zelo usmiljen.

 

Gospod, nagni se k meni in me usliši, *

zakaj ubog sem in nesrečen.

Ker sem ti zvest, me varuj, *

reši svojega služabnika. —

 

Ti si moj Bog, moje edino upanje, *

usmili se me, Gospod, neprestano te kličem.

Razvesêli, Gospod, svojega služabnika, *

k tebi se obračam.

Dober si in odpuščaš, *

poln usmiljenja do vseh, ki te kličejo. —

 

Čuj mojo molitev, *

poslušaj mojo prošnjo.

V svoji stiski te kličem, *

saj me boš uslišal. —

 

Gospod, ni tebi enakega, *

tvoja dela so neprekosljiva.

Prišli bodo vsi narodi, ki si jih ustvaril, *

molili te bodo in slavili.

Ti si mogočen in delaš čudeže, *

resnični Bog si ti edini. —

 

Svojo pot mi pokaži, *

da bom zvest tvoji resnici.

Naj bo moje srce iskreno, *

da ti bom v spoštovanju služil.

Slavil te bom z vsem svojim srcem, *

poveličeval tvoje ime na veke.

Velika je tvoja ljubezen do mene, *

rešil si me večne pogube. —

 

Zoper mene so se vzdignili sovražniki, *

ne ozirajo se na Boga in mi strežejo po življenju.

 

Ti, Gospod, si milostljiv in usmiljen, *

potrpežljiv in poln ljubezni.

Ozri se name, usmili se svojega služabnika, *

daj svojo moč sinu svoje dekle. —

 

Izkaži mi ljubezen, nasprotnike pa ponižaj, *

naj vidijo, da mi ti pomagaš in me tolažiš.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev Potrpežljiv si, Gospod, in zelo usmiljen.

 

Kratko berilo (1 Tes 5,9-10)

Bog nas je namenil, da dosežemo zveličanje po našem Gospodu Jezusu Kristusu, ki je za nas umrl, da bi mi z njim živeli, naj bedimo ali spimo.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Nebeški Oče, podeli nam za zdravje potrebni počitek. Kar smo danes s trudom sejali, naj rodi sadove za večnost.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

O Gospa moja, o Mati moja, tebi se vsega darujem;
in da se ti vdanega skažem, ti danes posvetim:
svoje oči, svoja ušesa, svoja usta in svoje srce, sebe popolnoma vsega.
Ker sem torej tvoj, o dobra Mati, varuj me, brani me kakor svojo last in posest. Amen.