Brevir za 17. maj 2024

Pesem
O večni in najvišji kralj
in vseh ljudi odrešenik,
raztrgal smrti si vezi
in milost zmago spet slavi.

 

V Očetovo se dvigaš čast,
ki vso izroča ti oblast,
deliš si z njim jo kakor Bog,
ker ni ti dana od ljudi.

 

Pred tabo upogibajo 
vsa bitja se, kar jih živi
na širni zemlji in pod njo
in kar obsega jih nebo.

 

Ko na oblaku kakor blisk
prikažeš k sodbi se svetá,
odpusti nam še zadnji greh
in sprejmi k sebi nas v nebo.

 

Naj, Jezus, tebi slava bo,
ki zmagovit v nebesa greš,
Očetu, Duhu Svetemu
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Ps 68,2–22.30–37   Gorečnost za tvojo hišo me razjeda

 

Potapljam se, o Bog, ti me reši, *

saj mi voda sega že do grla.

Pogrezam se v globoko močvirje, *

ne čutim več trdnih tal pod sabo.

Zašel sem v vodno globino *

in valovi me zagrinjajo.

Utrujen sem od prošenj, ves sem že hripav; *

oči mi pešajo, ko iščem Gospoda.

Takih, ki me sovražijo brez vzroka, *

je več kot las na moji glavi.

Močnejši od mene mi krivično nasprotujejo; *

kako naj vrnem, česar nisem ugrabil? —

 

O Bog, ti poznaš mojo nespamet *

in moje pregrehe ti niso prikrite.

Naj se ne spotikajo zaradi mene *

tisti, ki zaupajo vate, Gospod, Bog vsemogočni.

Naj ne zardevajo zaradi mene *

tisti, ki te ljubijo. —

 

Zaradi tebe sem se dal zasramovati, *

izgubil sem dobro ime pred vsemi.

Tujec sem postal svojim bratom, *

sinovi moje matere me nočejo poznati. —

 

Gorečnost za tvojo hišo me razjeda, *

zato me zasmehujejo tisti, ki sramotijo tebe.

Pokorim se s postom, *

oni pa se norčujejo iz mene. —

 

Oblačim se v raševino, *

pa me zaničujejo.

Opravljajo me na cestah in trgih, *

še pijanci se norčujejo iz mene. —

Gospod, ob pravem času se v molitvah obračam k tebi, *

pomagaj mi po svoji veliki dobroti.

Potegni me iz blata, da se ne pogreznem, *

iz vodnih globin me reši.

Naj me valovi ne zagrnejo in globočina ne pogoltne, *

naj brezno ne zapre svojega žrela nad mano. —

 

Usliši me, Gospod, neizmerna je tvoja dobrota; *

pomagaj mi, tvoja ljubezen je neskončna.

Svojemu ljubljencu izkaži svojo ljubezen, *

hitro me usliši, ker sem v stiski. —

 

Bodi mi blizu in me reši, *

osvobodi me mojih sovražnikov.

Ti veš, kako me zasramujejo, *

dobro poznaš moje zatiralce. —

 

Zasramovanje me je potrlo, *

bolečina me stiska pri srcu.

Pričakoval sem, da me bo kdo tolažil, *

a nikjer nisem našel sočutja.

V jed so mi dali strupenega žolča *

in žejnega so me napajali s kisom. —

- Ob tvojem vstajenju, Kristus, aleluja,

- se veselita nebo in zemlja, aleluja.

 

Starešina izvoljeni gospe in njenim otrokom, ki jih v resnici ljubim, in ne samo jaz, marveč tudi vsi, kateri so resnico spoznali, zaradi resnice, ki je v nas in bo z nami vekomaj. Z nami bo milost, usmiljenje in mir od Boga Očeta in Jezusa Kristusa, Sina Očetovega, v resnici in ljubezni.

Zelo sem se razveselil, ker sem našel med tvojimi otroki take, ki žive po resnici, kakor smo zapoved prejeli od Očeta. In zdaj te prosim, gospa, ne, kakor bi ti hotel pisati novo zapoved, ampak tisto, ki smo jo imeli od začetka: da se ljubimo med seboj. In v tem je ljubezen, da živimo po njegovih zapovedih.

To je namreč zapoved, kakor ste slišali od začetka, da živite v njej. Kajti šlo je med svet mnogo zapeljivcev, ki ne priznavajo, da je Jezus Kristus prišel v telesu. Tak je zapeljivec in antikrist.

Glejte nase, da ne izgubite sadov svojega dela, ampak prejmete polno plačilo. Kdorkoli gre dalje in ne ostane v Kristusovem nauku, nima Boga. Kdor pa ostane v nauku, ta ima Očeta in Sina. Če kdo k vam prihaja in ne prinaša tega nauka, ga ne sprejemajte v hišo in ga tudi ne pozdravljajte. Kdor ga namreč pozdravlja, se udeležuje njegovih hudobnih del.

Veliko bi vam imel pisati, pa nisem hotel na papir s črnilom, ampak upam, da pridem k vam in povem ustno, da bo vaše veselje popolno. Pozdravljajo te otroci tvoje izvoljene sestre.

 

SPEV (Prim. 2 Jan 5.3; 5 Mojz 5, 33)

To je zapoved, ki smo jo prejeli od Očeta ne kakor novo, ampak kakršno smo imeli od začetka. * Živite po resnici in ljubezni, aleluja.

Hodite po poti, ki vam jo je Gospod, vaš Bog, zapovedal, da ostanete pri življenju. * Živite po resnici in ljubezni, aleluja.

Sv. Hilarij (ok. 315-367), škof v Poitiersu v Franciji, zaradi nasprotovanja arijanstvu pregnan, pisec dogmatično-polemičnih in eksegetičnih spisov

 

Gospod je zapovedal krščevati v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. To pomeni, da je katehumen krščen, ker izpoveduje vero v Stvarnika, v Odrešenika in v Dar.

Stvarnik vseh je eden. Eden je namreč Bog Oče, iz katerega je vse. Eden je tudi Edinorojeni, naš Gospod Jezus Kristus, po katerem je vse. In eden je Sveti Duh, ki je dan vsem kot Dar.

Vse je urejeno po svojih krepostih in zaslugah: ena oblast, iz katere izhaja vse, eno sinovstvo, po katerem je vse nastalo, in en dar, ki daje popolno upanje.

Ničesar ne boš našel, kar bi manjkalo tej neskončni popolnosti. V območju presvete Trojice, v Očetu, Sinu in Svetem Duhu je vse najpopolnejše: neskončnost v večnosti, razodevanje v podobi, uživanje v daru.

Kakšna pa je njegova naloga v nas, poslušajmo Gospoda samega. Takole pravi: Še mnogo vam imam povedati, a zdaj bi še ne mogli nositi. Za vas je dobro, da grem. Če grem, vam bom poslal Tolažnika. In spet: Prosil bom Očeta in vam bo dal drugega Tolažnika, da ostane pri vas vekomaj, Duha resnice. On vas bo vodil k popolni resnici; ne bo namreč govoril sam od sebe, temveč bo govoril, kar bo slišal, in bo oznanjal prihodnje reči. On bo poveličal mene, ker bo jemal iz mojega.

Poleg tolikih drugih obljub so te omenjene, da bi nam nekako odprle pot k umevanju visokih reči. Razodevajo voljo darovalca, pa tudi naravo in način samega daru. Naša omejenost namreč ni zmožna razumeti niti Očeta niti Sina. Zato dar Svetega Duha vzpostavlja neki stik med nami in Bogom in tako razsvetljuje našo vero v težavni resnici božjega učlovečenja.

Duha prejemamo torej zaradi spoznanja. Človeški čuti bi bili brez koristi za telo, če bi ne bilo dražljajev, ki jih spodbude k delovanju. Oči ne koristijo nič, če ni luči ali dneva. Ušesa ne morejo izvrševati svoje naloge, če ni besed ali zvoka. Nos bi ne vedel, čemu je, če bi ne izhajali razni vonji iz stvari. Vzrok za takšno stanje ni v tem, ker bi čuti ne imeli naravnih zmožnosti, marveč ker so za njihovo delovanje potrebne še druge prvine. Na podoben način ima človeška duša sicer tudi brez daru Svetega Duha naravno zmožnost spoznati Boga, toda manjkala bi ji luč, da bi ga res spoznala.

Dar, ki je v Kristusu, pa je ves dan vsem. Na razpolago nam je in daje se nam v takšni meri, v kakršni ga hočemo sprejeti. Prebival bo v nas v tisti meri, v kakršni ga bo vsak hotel zaslužiti.

Ta dar ostane z nami do konca sveta. Je tolažba v našem pričakovanju, je zagotovilo prihodnjega upanja, ko se bodo uresničili njegovi darovi, je luč našega srca in sijaj naših duš.

 

SPEV (Prim. Jan 14, l, 27; 16, 7)

Čas je, da se vrnem k njemu, ki me je poslal, govori Gospod. Ne žalostite se in vaše srce naj se ne vznemirja. * Prosim Očeta za vas, naj vas varuje, aleluja.

Če ne odidem, Tolažnik ne bo prišel; če pa odidem, vam ga bom poslal. * Prosim Očeta za vas, naj vas varuje, aleluja.