Brevir za 17. maj 2012

[L]

1 Odpev Pojte Bogu, prepevajte v čast njegovemu imenu; pripravite pot njemu, ki se dviga nad oblake, aleluja.

 —

2 Odpev Šel je v višavo, iz sužnosti je izpeljal rešene, aleluja.

 —

3 Odpev Slavimo te, o Bog, naš kralj, ko prihajaš v svoje svetišče, aleluja.

- Gospod je apostolom odprl razum, aleluja,

- da so umevali pisma, aleluja.

 

Bratje, opominjam vas, jaz ujetnik v Gospodu: živite, kakor se spodobi za poklic, v katerega ste poklicani, v vsej ponižnosti in krotkosti, s potrpežljivostjo; drug drugega prenašajte v ljubezni in se trudite, da ohranite edinost duha z vezjo miru; eno telo in en Duh, kakor ste bili tudi poklicani k enemu upanju svojega poklica; en Gospod, ena vera, en krst; en Bog in Oče vseh, ki je nad vsemi in po vseh in v vseh.

Slehernemu izmed nas pa je bila dana milost po meri Kristusovega daru. Zato pravi: »Šel je v višavo ter ujete peljal ujetnike, dal je darove ljudem.« Kaj pa pomeni: »Šel je v višavo«, če ne, da je poprej šel v nižine zemlje? Ta, ki je šel na zemljo, je prav tisti, ki je šel v višavo nad vsa nebesa, da napolni vse.

On je dal, da so eni apostoli, drugi preroki, zapet drugi evangelisti in zopet drugi pastirji ter učitelji, da se tako sveti usposobijo za delo službe in se zida telo Kristusovo, dokler vsi ne dospemo do edinosti vere in spoznanja božjega Sina, do popolnega moža, do mere polne starosti Kristusove; da ne bomo več nedoletni otroci, omahljivi, da nas ne bo vsak veter nauka zanašal, kadar ljudje varajo in zvijačno zavajajo v zmoto, marveč bomo ostali v resnici in bomo v ljubezni v vsem rasli k njemu, ki je glava, Kristus; iz njega prejema vse telo rast, ko se zlaga in sestavlja z vsakršno vezjo medsebojne pomoči, po delovanju, kakršno je primerno vsakemu poedinemu delu, in tako samo sebe zida v ljubezni.

Zatorej pravim to in vas rotim v Gospodu: Ne živite več, kakor žive pogani v nečimrnosti svojih misli; razum jim je otemnel in božjemu življenju so odtujeni zaradi nevednosti, v kateri so zaradi zakrknjenosti svojega srca; ti so otopeli in so se vdali razbrzdanosti, da počenjajo vsakršno nesramnost z nenasitnostjo.

Vi se pa niste tako učili Kristusa; seveda, če ste slišali o njem in ste bili v njem tako poučeni, kakor je resnica v Jezusu: da vam je treba odložiti, kar zadeva prejšnje življenje, starega človeka, ki se kvari po varljivih strasteh, da se pa prenavljajte po duhu svojega mišljenja in si oblecite novega človeka, ki je po Bogu ustvarjen v resnični pravičnosti in svetosti.

 

SPEV (Ef 4,8; Ps 67,19; 46,6)

Kristus je šel v višavo, s seboj je peljal iz sužnosti rešene. * Prejel je v dar ljudi, aleluja.

Bog se dviga med radostnimi vzkliki in Gospod med razleganjem trombe. * Prejel je v dar ljudi, aleluja.

Sv. Avguštin (354-430), konvertit, škof v Hiponu v Severni Afriki, genij krščanske misli, eden štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov

 

Danes je naš Gospod Jezus Kristus šel v nebesa; naj se dvigne z njim v nebesa tudi naše srce.

Poslušajmo apostola, ki pravi: Če ste vstali s Kristusom, iščite, kar je zgoraj, kjer je Kristus na desnici božji; iščite to, kar je zgoraj, ne tega, kar je na zemlji. Kakor se je on dvignil, ne da bi odšel od nas, tako smo tudi mi z njim že tam, čeravno se še ni uresničilo v našem telesu, kar nam je obljubljeno.

Kristus je že povišan nad nebesa; vseeno pa na zemlji trpi, ob vsem, kar čutimo težkega mi kot njegovi udje. O tem je pričeval, ko se je oglasil z višave: Savel, Savel, zakaj me preganjaš? Rekel je tudi: Lačen sem bil, pa ste mi dali jesti.

Zakaj na zemlji ne trpimo tudi mi tako, da bi pri tem po veri, upanju, ljubezni, ki nas z njim povezuje, že počivali z njim v nebesih? Ko je on gori, je obenem tudi z nami; mi pa v tem, ko smo tukaj, smo tudi že z njim. Pri njem je to v moči njegovega božanstva, njegove moči in njegove ljubezni; mi pa, čeprav tega nismo zmožni po božanstvu kakor on, moremo to v ljubezni, in sicer v njem.

On ni zapustil nebes, ko se je od tam ponižal k nam; tudi ni odšel od nas, ko je zopet odšel v nebesa. Ker je bil namreč tam in hkrati tukaj, zato sam takole izpoveduje: Nihče ni šel v nebesa kakor tisti, ki je prišel iz nebes, Sin človekov, ki je v nebesih.

To je izpovedal zato, da podčrta edinost, v kateri je on naša glava, mi pa njegovi udje. Nihče torej ne zmore tega razen njega, ker tudi mi smo on, kolikor je on Sin človekov zaradi nas, mi pa božji otroci zaradi njega.

Zato pravi apostol: Kakor je namreč telo eno in ima mnogo udov, vsi telesni udje pa so, čeprav jih je mnogo, vendar eno telo: tako tudi Kristus. Ne pravi: tako Kristus, marveč pravi: tako tudi Kristus. Kristus ima namreč mnogo udov, toda eno samo telo.

Iz nebes je prišel, ker je usmiljen; in samo on se je dvignil v nebo, vendar tudi mi, ko smo v njem, po milosti. Zaradi tega je edini Kristus prišel iz nebes in tudi Kristus edini šel v nebo; ne kot da bi se dostojanstvo glave zatemnilo v telesu, temveč ker edinost telesa ne dopusti ločitve od glave.

 

SPEV (Apd 1, 3.9.4)

Po svojem trpljenju se jim je štirideset dni prikazoval in jim govoril o božjem kraljestvu. * Vpričo njih se je vzdignil in oblak ga je vzel izpred njih oči, aleluja.

Ko je bil z njimi pri jedi, jim je rekel, naj ne hodijo iz Jeruzalema, ampak naj čakajo Očetove obljube. * Vpričo njih se je vzdignil in oblak ga je vzel izpred njih oči, aleluja.

Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni Bog, v tej hvalni daritvi se veselimo vnebohoda tvojega Sina, ki tudi nam zagotavlja poveličanje. Prosimo te, podari nam trdno upanje, da smo tudi mi poklicani k tisti slavi, v katero je šel pred nami Jezus Kristus, tvoj Sin, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

[L]

Odpev 1 Galilejci, kaj gledate v nebo? Jezus, ki je bil vzet od vas v nebo, bo spet prišel, aleluja.

 —

Odpev 2 Poveličujte najvišjega Kralja in pojte hvalnico Bogu, aleluja.

 —

Odpev 3 Vpričo njih se je vzdignil in oblak ga je vzel izpred njihovih oči.

 —

Kratko berilo  (Heb 10,12–14)
Kristus je opravil za grehe eno daritev ter za vekomaj sedel na Božjo desnico in odtlej čaka, da bodo položeni njegovi sovražniki za podnožje njegovih nog. Zakaj z eno daritvijo je za vedno popolne storil tiste, ki se posvečujejo.

Spev z odpevom

Odpev k Hvaljen Grem k svojemu Očetu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu, aleluja.

Veselo vzklikajmo Gospodu Jezusu, ki se je dvignil z zemlje in vse pritegnil k sebi:

Jezus, naš kralj in Gospod, enkrat za vselej si se daroval za grehe in se kot zmagovalec dvignil v Očetovo slavo,

– dovrši za večno naše posvečenje.

Večni duhovnik in srednik nove zaveze, vedno živiš in posreduješ za nas,

– reši ljudstvo, ki te ponižno prosi.

Zmagoslavni kralj, po svojem trpljenju si vstal in se štirideset dni prikazoval učencem,

– utrjuj danes in v prihodnje našo vero.

Vir življenja in svetosti, apostolom si na današnji dan obljubil Svetega Duha za pričevanje o tebi do konca sveta,

– z močjo svojega Duha okrepi naše pričevanje.

Sklepna prošnja
Vsemogočni Bog, v tej hvalni daritvi se veselimo vnebohoda tvojega Sina, ki tudi nam zagotavlja poveličanje. Prosimo te, podari nam trdno upanje, da smo tudi mi poklicani k tisti slavi, v katero je šel pred nami Jezus Kristus, tvoj Sin, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

[D]

Pesem opoldne 

Zberimo se v molitvi zdaj,
naj sveti spev se oglasi,
Najvišjemu prepevajmo,
slavimo s pesmijo Boga.

 

To uro zloba je ljudi
poslala v smrt Nedolžnega.
Sodnika večnega, Boga,
po krivem obsodila je.

 

O koliko hvaležnosti
dolgujemo vsi Jezusu,
v skušnjavah on je naša moč,
od nas odvrne vsako zlo.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,
od mrtvih vstal si in živiš,
Očetu, Duhu Svetemu,
enako zdaj in vekomaj. Amen.

 —

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

 —

 —

Opoldne

Kratko berilo  (Heb 8,1b–3a)
Imamo takega velikega duhovnika, ki je sédel na desno prestola veličastva v nebesih in je služabnik svetišča in pravega šotora, ki ga je postavil Gospod in ne človek. Vsak veliki duhovnik je namreč v to postavljen, da daruje dari in daritve.

– Gospod je pripravil svoj prestol, aleluja,
– v nebesih, aleluja.

Pesem
O Jezus, naš odrešenik,
ljubezen, naše upanje,
ti Bog in stvarnik vseh stvari
in pravi človek, brat ljudi.

 

Kaj ti nagnilo je srce,
da nase vzel si ves naš greh,
nedolžen pretrpel si smrt
in večne smrti nas otel?

 

Prodrl v kraljestvo si temè,
prinesel odrešenja vest
in zdaj kot zmagovalec se
k Očetu vračaš spet v nebo.

 

Usmiljeno poglej na nas,
odpusti naše nam dolgé,
nekoč pa v rajskem gledanju
uteši naše vse željé.

 

Vodnik in pot v nadzvezdni dom,
ti bodi nam veselje vse,
nekoč pa v srečni večnosti
nam bodi slava vekomaj. Amen.

 

1 Odpev Šel je v nebesa, sedi na Očetovi desnici, aleluja.

 —

2 Odpev Bog se dviga med radostnim petjem, Gospod se dviga med donenjem trombe, aleluja.

 —

3 Odpev Zdaj je Sin človekov poveličan in Bog je poveličan v njem, aleluja.

 —

Kratko berilo  (1 Pt 3,18.22)
Kristus je za grehe enkrat umrl, pravični za krivične, da bi nas privedel k Bogu, usmrčen po telesu, pa oživljen po duhu. Premagal je smrt, šel v nebesa in je na Božji desnici, da bi postali dediči večnega življenja; podrejeni so mu angeli, oblasti in moči.

Odpev k Moja duša O kralj slave, Gospod moči, ki si se danes zmagoslavno vzdignil nad vse nebesne višave, ne zapusti nas sirot; temveč pošlji nam od Očeta obljubljenega Duha resnice, aleluja.

Odpev k Moja duša O kralj slave, Gospod moči, ki si se danes zmagoslavno vzdignil nad vse nebesne višave, ne zapusti nas sirot; temveč pošlji nam od Očeta obljubljenega Duha resnice, aleluja.

Vzklikajmo z duhovnim veseljem Kristusu, ki kraljuje na prestolu Božjega veličastva na Očetovi desnici:

Našo umrljivo naravo si povzdignil v nebeško slavo,

– zbriši nam krivdo starega greha in vrni lepoto prvotne nedolžnosti.

Iz ljubezni si se ponižal k nam na zemljo,

– pomagaj nam, da se po poti ljubezni dvignemo k tebi.

Obljubil si, da boš vse pritegnil k sebi,

– ne dopusti, da bi se kdo izmed nas ločil od tvoje Cerkve.

Slavno si se dvignil v nebesa,

– naj ti sedaj tja sledimo v mislih in ljubezni.

Sedaj te pričakujemo kot pravičnega Božjega sodnika,

– naj te nekoč z rajnimi gledamo v slavi kot usmiljenega Gospoda.

Sklepna prošnja
Vsemogočni Bog, v tej hvalni daritvi se veselimo vnebohoda tvojega Sina, ki tudi nam zagotavlja poveličanje. Prosimo te, podari nam trdno upanje, da smo tudi mi poklicani k tisti slavi, v katero je šel pred nami Jezus Kristus, tvoj Sin, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.