Brevir za 17. november 2022

[S]

[D]

1 Odpev Gospod je zvest, rešuje vse, ki vanj zaupajo.

2 Odpev Tvoja desnica, Gospod, me rešuje.

3 Odpev Čast Gospodu, hvala Bogu, ki me je rešil.

 

Tako mi je govoril Gospod, moj Bog: »Pasi drobnico, namenjeno v zakol. Njeni kupci jo koljejo, ne da bi se za to pokorili; tisti, ki jo prodajajo, govore: ,Hvaljen bodi, Gospod! Obogatel sem!' In njeni pastirji ji ne prizanašajo. Zato ne bom več imel sočutja s prebivalci dežele, govori Gospod, temveč izročim vsakega v pest njegovega bližnjega in v pest njegovega kralja; ti bodo deželo uničili, in jih ne bom rešil iz njihovih rok.«

Tako sem pasel klavne ovce za ovčje mešetarje. Vzel sem dve palici; eno sem imenoval »Dobrohotnost« in drugo »Edinost«. In pasel sem svoje ovce. Odslovil sem tri pastirje v enem mesecu. Potem sem se črede naveličal, ker tudi one niso marale zame. In sem rekel: »Ne bom vas več pasel! Kar umira, naj umre, in kar propada, naj propade! Ostale pa naj žro meso druga druge!«

In vzel sem svojo palico »Dobrohotnost« in jo zlomil, da razderem zavezo, ki sem jo sklenil z vsemi ljudstvi. Tisti dan je bila zaveza pretrgana in ovčji mešetarji, ki so me opazovali, so razumeli, da je bila to Gospodova beseda. Nato sem jim rekel: »Če vam je prav, mi dajte moje plačilo, če ne, pustite!« In odtehtali so mi moje plačilo, trideset srebrnikov.

Gospod pa mi je rekel: »Vrzi jo v zakladnico, krasno ceno, za katero so me ocenili!« Vzel sem torej trideset srebrnikov in sem jih vrgel v Gospodovo hišo, v zakladnico. Nato sem zlomil svojo drugo palico, »Edinost«, da razderem bratovsko edinost med Judom in Izraelom. Tedaj mi je Gospod rekel: »Vzemi si še enkrat opremo pastirja, ničvrednega pastirja. Zakaj glej, obudil bom v tej deželi pastirja: kar v čredi propada, za to ga ne bo skrb, kar se izgubi, tega ne bo šel iskat; kar je ranjeno, tega ne bo zdravil, kar je lačno, temu ne bo dal jesti. Pač pa bo jedel meso pitanih živali in trgal njihove parklje.

Gorje ničvrednemu pastirju, ki zapusti čredo! Meč naj pride nad njegovo roko in nad njegovo desno oko! Njegova roka naj se do kraja posuši, njegovo desno oko naj oslepi!«

Prerokovanje: Gospodova beseda o Izraelu. Tako govori Gospod, ki je razprostrl nebo in utemeljil zemljo in človeku oblikoval duha v njem: Glej, naredim Jeruzalem za opojno čašo vsem ljudstvom okrog. Tudi Juda zadene stiska pri obleganju Jeruzalema.

Tisti dan postavim Jeruzalem kakor težko skalo za vsa ljudstva. Vsi, ki jo bodo skušali vzdigniti, se bodo hudo poškodovali. In zbrali se bodo zoper njo vsi narodi zemlje. Tisti dan, govori Gospod, udarim vse konje, da se splaše, in njihove jezdece, da zbesne. Toda nad hišo Judovo bom imel odprte oči. Udaril bom s slepoto vse konje narodov. Tedaj poreko judovski poglavarji v svojem srcu: »Moč prebivalcev Jeruzalema je v njihovem Bogu, Gospodu nad vojskami.«

Tisti dan naredim, da bodo judovski poglavarji kakor žerjavica v kupu lesa in kakor goreča plamenica med snopjem, da požro ob desni in ob levi vsa ljudstva okrog. Toda Jeruzalem ostane, kjer je, v popolnem miru. Gospod bo rešil najprej Judove šotore, da slava Davidove hiše in jeruzalemskih prebivalcev ne postane prevelika nasproti Judu.

Tisti dan bo Gospod ščit jeruzalemskim prebivalcem; najslabotnejši med njimi bo kakor David, in Davidova hiša bo kakor božje bitje, kakor Gospodov angel pred njimi.

 

SPEV (Zah 11,12.13; Mt 26, 15)

Odtehtali so mi moje plačilo: trideset srebrnikov. * Krasna cena, za katero so me ocenili!

Juda je rekel: Kaj mi hočete dati in jaz vam ga izdam? Ti pa so mu določili trideset srebrnikov. * Krasna cena, za katero so me ocenili!

[L]

Konrad iz Marburga (+ 1233), inkvizitor in strogi duhovni voditelj sv. Elizabete

 

Elizabeta je takoj začela sloveti po krepostnih delih. Vse svoje življenje je bila tolažnica revnih, zdaj pa se je vsa posvetila skrbi za lačne. Ukazala je, naj zgradijo ob njenem gradu bolnišnico, v katero je sprejemala mnogo bolnih in onemoglih. Tam je tudi mnogim, ki so prosili vbogajme, razdeljevala miloščino, pa ne le tam, ampak po vseh posestvih in ozemlju, kjer je imel oblast njen mož. Svoje dohodke od štirih kneževin svojega moža je tako izčrpala, da je končno prodala tudi vso opravo in vse dragocene obleke za potrebe revežev.

Imela je navado, da je dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, osebno obiskala vse svoje bolnike; osebno je skrbela za one, ki so bili med njimi bolj odvratni; ene je dvigala, drugim postiljala, spet druge nosila in opravljala še druga človekoljubna dela. Pri vsem tem jo je podpiral njen mož blagega spomina. Ko pa ji je ta umrl, me je sama - v hrepenenju po najvišji popolnosti - jokajoč prosila, naj ji dovolim prosjačiti od hiše do hiše.

Na sam veliki petek, ko so oltarji razkriti, je položila roke na oltar v neki kapeli svojega kraja, kamor je poklicala manjše brate, ter se je vpričo nekaterih odpovedala lastni volji in vsemu posvetnemu sijaju ter onim stvarem, o katerih je Zveličar v evangeliju svetoval, naj jih zapustimo. Ker je videla, da bi jo lahko hrup sveta in posvetna slava, katere je bila vajena, ko je še živel njen mož, potegnili za seboj, je šla proti moji volji za menoj v Marburg. Tam je v mestu zgradila bolnišnico in sprejemala vanjo bolne in onemogle; večje nesrečneže in bolj zaničevane je celo vabila k svoji mizi.

Kljub tem njenim delom usmiljenja, Bog mi je priča, sem redko videl ženo, ki bi bolj gojila molitveno življenje; nekateri redovniki so često videli, kako ji je čudovito žarel obraz, ko je prišla na skrivnem molit, in kakor da so ji sončni žarki prihajali iz oči.

Pred smrtjo sem jo spovedal in, ko sem jo vprašal, kaj bo z njenim imetjem in obleko, je odgovorila, da je že tako vse, kar so mislili, da ima, last revežev. Prosila me je, naj jim vse razdam razen preproste srajce, ki jo je imela na sebi in v kateri je hotela biti pokopana. Po vsem tem je prejela Gospodovo telo, nato pa se je do večera pogovarjala o tem, kar je najlepšega slišala v pridigah. Nato je vse okoli stoječe goreče priporočila Bogu in kakor da bi sladko zaspala, je izdihnila.

SPEV (Jdt 15,11; Apd 10, 4)

Moško si ravnala in tvoje srce je bilo pogumno, ker si ljubila čistost. * Zato boš blagoslovljena na veke.

Bog se je spomnil tvojih molitev in tvoje miloščine. * Zato boš blagoslovljena na veke.

Sklepna prošnja
Molimo. Dobri Bog, sveti Elizabeti si podelil milost, da je v revežih gledala Kristusa in mu stregla. Po njenem zgledu naj tudi mi iz ljubezni pomagamo potrebnim in preizkušanim.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[S]

[D]

1 Odpev Oglasite se, citre in harfa, prebuditi hočem jutranjo zarjo.

2 Odpev Svoje ljudstvo bo Gospod obogatil s svojimi dobrinami.

3 Odpev Velik je Gospod in slavljen v mestu našega Boga. 

[S]

Spev z odpevom

[L]

Sklepna prošnja
Dobri Bog, sveti Elizabeti si podelil milost, da je v revežih gledala Kristusa in mu stregla. Po njenem zgledu naj tudi mi iz ljubezni pomagamo potrebnim in preizkušanim.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[D]

Opoldne 2 

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Opoldne

Kratko berilo  (Am 5,8)
On je ustvaril ozvezdje Gostosevcev in Oriona, on spreminja temo v jutranjo zarjo in dan v temno noč. On kliče vode morja in jih razliva po širni zemlji: Gospod je njegovo ime.

– Veličastvo in lepota odsevata z njegovega obličja,
– moč in okras v njegovem svetišču.
 

Molimo. Sveti Bog, v tebi ni nič temnega, nič mračnega. Napolni nas s svojo blažilno lučjo, da bomo zvesto in pogumno hodili po poti tvojih zapovedi.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.  

[D]

1 Odpev Dvignil si me in ozdravil, Gospod, ko sem te klical; vekomaj te bom hvalil.

2 Odpev Blagor človeku, ki mu Gospod ne prišteva hudobije.

3 Odpev Gospod Bog mu je dal oblast, čast in kraljestvo in vsi narodi mu bodo služili.

[S]

[L]

Sklepna prošnja
Dobri Bog, sveti Elizabeti si podelil milost, da je v revežih gledala Kristusa in mu stregla. Po njenem zgledu naj tudi mi iz ljubezni pomagamo potrebnim in preizkušanim.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.