Brevir za 17. januar 2020

 

Sv. Anton (ok. 250–356) je s svojim zgledom puščavniškega življenja v Egiptu pritegnil mnogo posnemovalcev. Umrl je 105 let star v Gor. Egiptu l. 356. Njegovo življenje je popisal sv. Atanazij in s tem spodbudil razcvet meništva.

Gospod, odpri moje ustnice,

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, *

njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.

Sredi morja mu je dal močne temelje *

in ga utrdil nad vodami.

Kdo pojde na Gospodovo goro, *

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu, *

ne misli hudega in ne snuje prevare.

Ta bo prejel blagoslov od Gospoda *

in plačilo Boga, svojega odrešenika.

To je rod tistih, ki te iščejo, *

ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod, močni in silni, mogočni v boju.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod vesolja, on je kralj veličastva.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Za redovnike
Svetnika god obhajamo,
ki tebi služil je zvestó,
hvaležni zdaj ti, o Gospod,
veselo pesem pojemo.

 

Za tabo hodil je vsak dan,
preziral svetne radosti,
posvétil tebi se je ves
v ponižnosti, pokorščini.

 

Ugajati ti je želel,
samo po tebi hrepenel,
ljubezen Božja vir bila
njegovih del je in besed.

 

Ljubezni svete so vezi
ga tukaj nate vezale,
v nebo se duh njegov je vzpel,
kjer večno zmago zdaj slavi.

 

Njegov naj zgled bi tudi nas
privedel kdaj pred tvoj obraz,
kjer bomo Troedinega
slavili z njim na vekomaj. Amen.

Ps 34,1–2.3c.9–19.22–23.27–28 Gospod rešuje v preganjanju

Gospod, nastopi zoper vse, ki me obdolžujejo, *

bojuj se zoper té, ki me napadajo.

Bodi mi za ščit in čelado, *

pridi in mi pomagaj.

Reci moji duši: *

»Jaz sem tvoja rešitev.« —

 

Moje srce se bo radovalo v Gospodu *

in se njegove pomoči veselilo.

Vsak utrip mojega srca ti kliče: *

»Gospod, kdo bi enak bil tebi?« 

Ti rešuješ bednega iz rok močnejšega, *

ubožca in zapuščenega iz rok izkoriščevalca. —

 

Vstale so lažnive priče, *

dolžijo me, česar nisem storil.

Dobro mi vračajo s hudim, *

zapuščen sem in razočaran. —

Ko so bili moji tožniki bolni, *

sem se zanje postil in molil.

Žaloval sem kakor za prijatelja in brata, *

trpel sem zanje kot za svojo mater. —

 

Ko sem obnemogel, se pa oni veselijo *

in se zbirajo zoper mene. 

Zahrbtno me napadajo in neprestano mučijo, *

zasmehujejo me, sovražijo in zaničujejo. —

Gospod, doklej boš to gledal? *

Reši me iz tega levjega žrela.

Zahvaljeval se ti bom javno, *

pred vsem ljudstvom te bom hvalil. —

 

Naj se moji hinavski sovražniki ne veselijo, *

naj si ne pomežikujejo, ko me sovražijo brez vzroka.

Videl si, Gospod, nikar ne molči, *

ne bodi daleč od mene.

Moj Bog, zavzemi se za mojo pravdo *

in vstani v mojo obrambo. —

 

Veselijo naj se in radujejo *

vsi, ki branijo mojo pravico.

Vedno naj govorijo: »Gospod je velik, *

zavzema se za svojega služabnika.«

Hvalil bom tvojo pravičnost, *

ves dan bom opeval tvojo slavo. —

– Sin moj, ohrani moje besede.
– Spolnjuj moje zapovedi in boš živel.

 

Mogočnost Boga razvnema blisk in vihti ognjene strele svoje sodbe. Zato se odpirajo shrambe in oblaki izletavajo kot ptice. S svojo močjo zgošča oblake, ki se drobe v kamenje toče.

Na njegov pogled se tresejo gore. Po njegovi volji piha jug, sever, vihar in nevihta. Zvok njegovega groma trese zemljo. Kakor jato ptic trosi svoj sneg, ki pada, kakor se usedajo kobilice. Lepota njegove beline slepi oči in njegov metež pretresa srce.

Slano siplje kakor sol na zemljo in daje, da se iskrijo cveti ko safir. On daje, da zaveje mrzel veter, ki strdi led s svojim mrazom; ta se uleže na vsako vodovje in ga obleče kakor z oklepom. On použije gore in požge pustinjo in opali travo kakor plamen.

Vse to ozdravi kapljanje iz oblakov, in padajoča rosa okrepča izsušeno zemljo. Po svojem sklepu je pogreznil svetovno morje in raztegnil v morju otoke.

Pomorščaki pripovedujejo o njegovi nevarnosti; strmimo, ko to slišimo z lastnimi ušesi. Tam so čudovite in presunljive reči, vsake vrste živa bitja, tudi morske pošasti. Po njem ima njegov glasnik uspeh in z njegovo besedo je vse urejeno. Še drugih podobnih reči ne bomo dostavljali, sklep govora bodi: On je vse!

Hvalimo ga še dalje, ker ne moremo dognati! Zakaj on je večji, ko vsa njegova dela. Častitljiv je Gospod, kaj silna in čudovita je njegova moč. Vsi, ki slavite Gospoda, povzdignite glas, kolikor morete, zakaj on vas še prekosi! Ko ga slavite, obnavljajte moč in se ne utrujajte, ker ne morete dognati!

Kdo ga je videl, da bi mogel o tem pripovedovati, in kdo bi ga mogel slaviti, kakršen je? Mnogo, kar je skritega, je še večje kot to, zakaj vidimo le malo njegovih del. Vse je namreč Gospod naredil in pobožnim je dal modrost.

SPEV (Prim. Sir 43, 29.30)

Ko slavimo Boga, ga slavimo na ves glas. * On naj postane vsem vse.

Če ga bomo slavili, nam bo on sam dajal moč; zakaj on je večji ko vsa njegova dela. * On naj postane vsem vse.

Sv. Atanazij (295-373), škof v Aleksandriji v Egiptu, pregnanec, borec zoper arijanstvo, pisatelj apologetskih, dogmatskih, zgodovinskih in eksegetskih spisov

Ko so Antonu umrli starši, je ostal sam. Imel je le še prav majhno sestro. Bil je tedaj star nekako osemnajst ali dvajset let, ko je moral sam prevzeti skrb za domačijo in sestro.

Ni pa še minilo šest mesecev od smrti staršev, ko je šel kakor po navadi v cerkev in po poti sam pri sebi premišljeval, kako so apostoli vse zapustili in šli za Zveličarjem in kako so verniki po poročilu Apostolskih del prodajali posestva in premoženje ter skupiček prinašali in polagali k nogam apostolov, da so ti razdeljevali med vse, kolikor je kdo potreboval, in kako veliko upanje jim je zaradi tega shranjeno v nebesih. Ves zatopljen v te misli je stopil v cerkev. Slučajno se je prav takrat bral evangelij. Slišal je, kako je Gospod govoril bogatemu mladeniču: Ako hočeš biti popoln, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih.

Antonu je bilo, kakor da mu je sam Bog navdihnil spomin na te svetnike. Zdelo se mu je, da se je prav zaradi njega bralo to mesto Svetega pisma. Šel je takoj ven iz cerkve in posestvo, ki ga je imel od svojih prednikov, podaril svojim sovaščanom, da ne bi prav nobena stvar nadlegovala ne njega ne njegove sestre. Merilo je pa njegovo posestvo približno stoosemdeset oralov (bilo je jako rodovitno in zelo lepo). Premičnine je pa razprodal in dobil zanje precejšnjo vsoto denarja, ki je vsega razdal revežem, le nekaj malega je obdržal zaradi sestre.

Ko je drugikrat prišel v cerkev, je slišal v evangeliju tele Gospodove besede: Ne skrbite za jutri. Ni mogel več strpeti v cerkvi, ampak je šel takoj ven in razdal tudi oni preostanek denarja potrebnim. Sestro je pa zaupal poznanim in zanesljivim devicam, da bi jo v svoji hiši vzgajale. Tako se je mogel odslej zaenkrat še pod rodnim krovom posvetiti askezi. Pazil je na samega sebe in vztrajal v strogem življenju.

Delal je tudi z lastnimi rokami, ker je slišal: Kdor noče delati, naj tudi ne je. En del zaslužka je potrošil za živež, drugi del pa porabil za reveže.

Tudi je neprestano molil, ker se je bil naučil, da je treba na skrivnem neprenehoma moliti. Branje Svetega pisma je tako pazljivo poslušal, da ni prav nobene besede pozabil, ampak vse ohranil v spominu, tako da mu je v bodoče spomin nadomestoval knjige.

Vsi vaščani in sploh vsi, s katerimi je občeval, so ga, kadar so ga videli, imenovali ljubljenca božjega. Eni so ga ljubili kot sina, drugi spoštovali kot brata.

SPEV (Mt 19, 21; Lk 14, 33)

Ako hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih. * Pridi in hodi za menoj.

Kdor se ne odpove vsemu, kar ima, ne more biti moj učenec. * Pridi in hodi za menoj.

Molimo. O Bog, svetemu opatu Antonu si dal milost, da ti je v puščavi služil s čudovitim življenjem. Po njegovi priprošnji naj se odpovedujemo sebi in tebe nad vse ljubimo.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Za redovnike
Kako nas ljubiš, Božji naš Rešitelj!
Da vsi bi se Očetu posvetili,
po Svetem Duhu milosti deliš nam
in srca razvnemaš.

 

Vse te služabnike si sam prerodil,
Očetu svojemu si jih izročil,
naklanjal vedno novo jim ljubezen
za sveto življenje.

 

Poklical si jih in so se odzvali,
pustili vse in za teboj hiteli,
kraljevo znamenje, tvoj križ nosili,
in Bogu služili.

 

Očetu hvala, tebi, Jezus Kristus,
in Tolažniku Svetemu vsa slava,
Bogú, ki vse stotero povračuje,
kar človek mu daje. Amen.

Ps 50   Usmili se me, Bog

Prenavljajte se po duhu svojega mišljenja in si oblecite novega človeka (Ef 4,23–24).

 

Usmili se me, Bog, po svoji milosrčnosti, *

v svojem velikem usmiljenju izbriši mojo pregreho.

Popolnoma izmij mojo krivdo, *

mojega greha me očisti. —

 

Svojo pregreho priznavam, *

moj greh mi je živo v spominu.

Grešil sem zoper tebe samega, *

kar je zlo v tvojih očeh, sem storil.

Naj se izkaže, da si pravičen v svojih sodbah, *

tudi mene sodi v svoji pravičnosti. —

 

Glej, človek podeduje krivdo že ob rojstvu, *

z grehom je omadeževan že od začetka.

Vem, da ljubiš odkritosrčnost, *

ko sem sam pred teboj, me učiš modrosti. —

 

Odpusti mi grehe, da bom očiščen, *

bolj kot sneg bom bel, ko me umiješ.

Naj spet občutim radost in veselje, *

moje potrto srce naj se vzraduje. —

 

Ne glej na moje grehe, *

vso mojo krivdo izbriši.

Čisto srce, o Bog, mi ustvari, *

duha stanovitnosti v meni obnovi. —

 

Ne zavrzi me izpred svojega obličja, *

svojega svetega duha mi ne odvzemi.

Naj se spet veselim, da sem rešen, *

duha požrtvovalnosti v meni utrdi. —

 

Grešnikom bom kazal tvoja pota, *

izgubljeni se bodo vrnili k tebi.

Reši me krivde mojega greha, moj Bog in moj zveličar; *

moj jezik naj glasno opeva tvojo pravičnost. —

 

Gospod, odpri moje ustnice, *

da bom oznanjal tvojo hvalo.

Nad zunanjimi daritvami nimaš veselja, *

klavnih in žgalnih daritev ne maraš.

Skesan duh, o Bog, naj bo moja daritev, *

skesanega in ponižnega srca ne zametuješ.  —

 

Gospod, usmili se grešnika kakor nekdaj Siona; *

kar je greh porušil, pozidaj kot svoje sveto mesto.

Tedaj ti bomo spet opravljali prave daritve *

in na tvoj oltar bomo prinašali žrtve. —

Iz 45,15–26 Vsa ljudstva naj se spreobrnejo h Gospodu

 

O Bog, ti si skrit in skrivnosten, *

ti si Bog naših očetov in naš rešitelj. —

 

Zvodniki tvojega ljudstva so zbegani, *

odhajajo z veliko sramoto.

Izvoljeno ljudstvo Gospod rešuje zdaj in vedno, *

ne bo osramočeno in zasramovano na veke. —

 

Gospod, ti si ustvaril vesolje in zemljo, *

pripravil si jo za prijetno bivališče.

Tako govori Vsemogočni: *

Jaz sem Gospod, ni drugega razen mene.

Nisem govoril na skrivnem *

v kakšnem skritem kotu zemlje.

Nisem rekel vašim očetom: Zaman me iščete. *

Govorim resnico; kar je prav, oznanjam. —

 

Zberite se in pridite, *

pristopite vsi, ki ste rešeni izmed narodov.

Ljudje v nevednosti častijo lesene malike *

in molijo k bogovom, ki ne morejo pomagati.

Oznanite in pridite, skupaj se posvetujte; *

»Kdo je od začetka razodeval in naprej povedal?«

»Mar ne jaz, Gospod, pravi in edini? *

Pravičnega Boga in rešitelja ni razen mene. —

 

Obrnite se k meni, da boste rešeni, *

jaz sem Bog in drugega ni razen mene.

Sam pri sebi sem prisegel, *

iz mojih ust prihaja resnica, neprelomljiva beseda.

Pred menoj se bo upognilo vsako koleno, *

vsak jezik bo prisegel v mojem imenu.« —

 

Zares, le v Gospodu je moč in rešitev, *

vsi uporni se skesani vračajo k njemu.

Gospod bo vse opravičil *

in poveličal vse svoje izvoljene. —

Ps 99   Veselje prihajajočih v svetišče

 

S pesmijo slavite Gospoda, *

veselo mu pojte vsi prebivalci zemlje.

Z veseljem služite Bogu, *

radostno vstopajte v njegovo svetišče. —

 

Vedite: samo Gospod je Bog, on edini, *

on nas je ustvaril.

Mi smo njegovo ljudstvo, *

skrbi za nas kot pastir za ovce. —

 

Vstopite v njegovo svetišče s petjem, *

s hvalnicami v njegove svete dvore.

Častite ga in njegovo ime slavite, *

Gospod je dober in usmiljen.

Rodovi prihajajo in odhajajo, *

on pa ostane zvest za vse čase. —

Kratko berilo  (Rim 12,1–2)
Rotim vas, bratje, pri Božjem usmiljenju, dajte svoja telesa v živo, sveto, Bogu prijetno daritev; tako bo vaše bogoslužje po pameti. In ne ravnajte se po tem svetu, ampak preobrazujte se z obnovo svojega mišljenja, da boste preskušali, kaj je Božja volja, kaj je dobro in njemu všeč in popolno.

Božja postava je v njegovem srcu.
— Božja postava je v njegovem srcu.

Njegovi koraki so trdni.
— Božja postava je v njegovem srcu.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Božja postava je v njegovem srcu.

Kdor spolni voljo mojega Očeta, ta mi je brat in sestra in mati, govori Gospod.

Gospod je moj delež; dober je vsem, ki ga iščejo.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Kdor spolni voljo mojega Očeta, ta mi je brat in sestra in mati, govori Gospod.

Gospod je moj delež; dober je vsem, ki ga iščejo.

Bratje in sestre, slavimo Kristusa, svojega Boga, in ga prosimo, da bi mu služili vse dni življenja v svetosti in pravičnosti. Zato mu kličimo:

Hotel si biti enako skušan v vsem kakor mi, razen v grehu,

– usmili se nas, Gospod Jezus.

Poklical si nas k polnosti ljubezni,

– posveti nas, Gospod Jezus.

Ukazal si, naj bomo sol zemlje in luč sveta,

– razsvetli nas, Gospod Jezus.

Prišel si, da bi stregel in ne da bi ti stregli,

– naj ti ponižno služimo v bratih in sestrah, Gospod Jezus.

Ti si odsvit Očetove luči in podoba njegovega bitja,

– naj gledamo tvoje obličje v slavi, Gospod Jezus.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

O Bog, svetemu opatu Antonu si dal milost, da ti je v puščavi služil s čudovitim življenjem. Po njegovi priprošnji naj se odpovedujemo sebi in tebe nad vse ljubimo.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 118,25–32  (IV)   Hvala Božji postavi

 

Ves potrt sem in ponižan, *

poživi me s svojo besedo. —

 

Svojo misel sem ti razložil in si me uslišal, *

daj mi spoznati svoje načrte.

 

Naj doumem smisel tvojih zapovedi *

in premišljujem tvoja čudovita pota.

Solze mi tečejo od žalosti, *

potolaži me, kakor si obljubil. —

 

Od blodne poti me odvrni, *

pokaži mi svojo voljo.

Izbral sem pot resnice, *

odločil sem se za tvoje zapovedi. —

 

Gospod, oklepam se tvoje zaveze, *

naj ne bom razočaran.

Hitel bom po poti tvojih zapovedi, *

ti mi daješ pogum in veselje. —

Ps 25   Zaupna molitev nedolžnega

 

Gospod, prisodi mi pravico, ker sem nedolžen, *

vate zaupam, ne bom opešal.

Preizkusi me in preišči, *

preglej vse moje misli in želje. —

 

Vedno mi je pred očmi tvoja dobrota, *

vedno živim po tvoji volji.

S hudobnimi ne posedam, *

z lažnivimi se ne shajam.

Ne maram za družbo pokvarjenih, *

z malopridnimi se ne družim. —

 

Umivam si roke v znamenje nedolžnosti, *

ko hodim okrog tvojega oltarja.

Javno opevam tvojo hvalo, *

slavim tvoja čudovita dela.

Gospod, kako rad prebivam v tvoji hiši, *

na kraju tvojega veličastva. —

 

Ne pogúbi z grešniki tudi mene, *

ne vzemi mi življenja kakor hudodelcem.

Njihovih rok se drži krivica, *

njih desnica je polna podkupnine.

Jaz pa živim pošteno in brez greha, *

usmili se me in me reši.

Gospod, hodim po ravni poti, *

slavil te bom v zboru pravičnih. —

Ps 27,1–3.6–9  Prošnja in zahvala

Gospod, ti si moje zavetje, k tebi kličem: *

usliši me in nikar ne molči.

Če se obrneš od mene in me ne uslišiš, *

bom podoben njim, ki se pogrezajo v jamo. —

 

Usliši mojo prošnjo, ko vpijem k tebi, *

ko dvigam roke k tvojemu svetišču.

Ne pogubi me z grešniki, *

z njimi, ki delajo krivico.

S svojim bližnjim govorijo o miru, *

a v srcu so polni hudobije. —

 

Hvaljen Gospod, ki je uslišal mojo prošnjo, *

Gospod je moja moč in moje zavetje.

Zaupal sem vanj in mi je pomagal, *

zato se radujem in s pesmijo ga hvalim. —

 

Gospod daje moč svojemu ljudstvu *

in zveličanje svojim izvoljenim.

Reši svoje ljudstvo in blagoslôvi svojo lastnino, *

ti bodi naš voditelj in vladar na veke. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Za redovnike
Svetnika god obhajamo,
ki tebi služil je zvestó,
hvaležni zdaj ti, o Gospod,
veselo pesem pojemo.

 

Za tabo hodil je vsak dan,
preziral svetne radosti,
posvétil tebi se je ves
v ponižnosti, pokorščini.

 

Ugajati ti je želel,
samo po tebi hrepenel,
ljubezen Božja vir bila
njegovih del je in besed.

 

Ljubezni svete so vezi
ga tukaj nate vezale,
v nebo se duh njegov je vzpel,
kjer večno zmago zdaj slavi.

 

Njegov naj zgled bi tudi nas
privedel kdaj pred tvoj obraz,
kjer bomo Troedinega
slavili z njim na vekomaj. Amen.

Ps 40   Zaupna bolnikova molitev

 

Blagor mu, ki skrbi za uboge, *

Gospod ga bo rešil na dan nesreče.

Gospod ga varuje in ohranja pri življenju, *

osrečuje ga, ne bo ga izročil sovražnikom.

Gospod mu pomaga na bolniški postelji, *

v njegovi bolezni mu lajša slabosti.  —

 

»Usmili se me!« prosim Gospoda, *

»ozdravi me, grešil sem zoper tebe.«

Sovražniki o meni samo slabo govorijo: *

»Kdaj bo umrl, kdaj njegovo ime izgine?«

Obiskovalci se mi hlinijo, v srcu pa drugače mislijo; *

ko odidejo, odkrito čezme govorijo. —

 

Vsi moji nasprotniki šušljajo zoper mene, *

napovedujejo mi nesrečo.

»Prijela se ga je zavratna bolezen, *

nikoli več ne vstane s postelje.«

Moj najdražji prijatelj, s katerim sva si kruh delila, *

se mi je zahrbtno izneveril. —

 

Gospod, ti pa se me usmili, *

dvigni me, da jim povrnem.

Spoznal bom, da si mi naklonjen, *

če se moj sovražnik ne bo veselil zaradi mene,

če me boš podprl in ohranjal zdravega *

in bom smel gledati tvoje obličje na veke. —

 

Hvaljen Gospod, Bog naših očetov, *

zdaj in vselej. Tako se zgodi, amen. —

Ps 45   Bog je naše pribežališče in naša moč

 

Bog je naša moč in naše pribežališče, *

v nesreči nam hitro pomaga.

Zato se ne bojimo, ko se trese zemlja, *

ko se na dno morja pogrezajo gore.

Naj hrumijo in bučijo silni valovi, *

naj besni vihar in se tresejo gore. —

 

Dobrine vseh vrst osrečujejo Božje mesto *

in sveto bivališče Najvišjega.

Bog prebiva v njem, zato se ne poruši; *

Bog ga varuje od prvega svita.

Naj hrumijo narodi, naj se majejo kraljestva; *

ko Bog zagrmi, se strese vsa zemlja. —

 

Z nami je Bog vsemogočni, *

Gospod je naš varuh.

 

Pridite in poglejte Gospodova dela, *

čudovita dela, ki jih izvršuje na zemlji.

Odpravlja vojne po vsem svetu, *

uničuje orožje in ga sežiga.

»Spreobrnite se in spoznajte, da sem jaz Bog rešitelj, *

vzvišen med narodi, vzvišen na zemlji.« —

 

Z nami je Bog vsemogočni, *

Gospod je naš varuh. —

Raz 15,3–4  Zahvalna pesem

 

Velika in čudovita so tvoja dela, *

Gospod, Bog vsemogočni.

Pravična in resnična so tvoja pota, *

ti si kralj vekomaj. —

 

Gospod, kdo bi te ne priznaval *

in ne slavil tvojega imena?

Ti sam si svet, vsi narodi pridejo in padejo na kolena, *

ker so se razodele tvoje sodbe. —

Kratko berilo  (Rim 8,28–30)
Vemo, da tistim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu, njim, ki so po njegovem sklepu poklicani. Zakaj katere je naprej poznal, jih je tudi naprej določil, naj bodo podobni njegovemu Sinu, da bi bil on prvorojenec med mnogimi brati. Katere pa je naprej določil, jih je tudi poklical; in katere je poklical, jih je tudi opravičil; katere pa je opravičil, jih je tudi poveličal.

Gospod je pravičen in dobro plačuje.
— Gospod je pravičen in dobro plačuje.

Pravični ga bodo gledali v veselju.
— Gospod je pravičen in dobro plačuje.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Gospod je pravičen in dobro plačuje.

Vi, ki ste vse zapustili in šli za menoj, boste prejeli stokratno in dobili v delež večno življenje.

Kjer bratje skupaj slavijo Gospoda, tam daje Gospod blagoslov.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Vi, ki ste vse zapustili in šli za menoj, boste prejeli stokratno in dobili v delež večno življenje.

Kjer bratje skupaj slavijo Gospoda, tam daje Gospod blagoslov.

Prosimo Gospoda, ki je vir svetosti, naj nas po zgledu in priprošnji svetnikov vodi k svetemu življenju. Zato vzklikajmo:

Sveti Oče, hotel si, da se imenujemo in smo tvoji otroci,

– naj te po vsem svetu slavi sveta Cerkev.

Sveti Oče, hotel si, da bi živeli tebe vredno in ti bili popolnoma všeč,

– naj bomo rodovitni v dobrih delih.

Sveti Oče, po Kristusu si nas spravil s seboj,

– ohrani nas v svojem imenu, da bomo vsi eno.

Sveti Oče, povabil si nas na nebeško gostijo,

– naj po kruhu, ki prihaja iz nebes, živimo v popolnejši ljubezni.

Sveti Oče, vsem grešnikom odpusti krivdo

– in rajne sprejmi v svojo svetlobo.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

O Bog, svetemu opatu Antonu si dal milost, da ti je v puščavi služil s čudovitim življenjem. Po njegovi priprošnji naj se odpovedujemo sebi in tebe nad vse ljubimo.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Pesem 

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

Ps 87   Molitev v hudi bolezni

 

Odpev Podnevi in ponoči te kličem, Gospod.

 

Gospod, moj Bog, ves dan vpijem, *

tudi ponoči tožim.

Naj pride k tebi moja molitev, *

prisluhni moji prošnji. —

 

Moja duša je polna bridkosti, *

moje življenje se bliža smrti.

Za umirajočega me imajo, *

mislijo, da sem z močmi pri kraju. —

 

Med mrtve so me že prišteli, *

sem kakor tisti, ki ležijo v grobovih.

Zdi se mi, da se jih več ne spominjaš, *

da ne skrbiš več zanje. —

 

Pahnil si me v globoko jamo, *

v temo in zapuščenost.

Trdo me je zadela tvoja desnica, *

zgrnile so se name vse bolečine. —

 

Moji prijatelji so me zapustili, *

moja bolezen se jim gnusi.

Zaprtega me imajo in nikamor ne morem, *

oči mi medlijo od hudega.

Gospod, ves dan vzdihujem, *

svoje roke stegujem k tebi. —

 

Ali moreš storiti za mrtve več kot za žive, *

ali naj mrliči vstanejo in te hvalijo?

Ali v grobu govorijo o tvoji dobroti *

in v kraljestvu smrti o tvoji zvestobi?

Mar se v smrtni temi razodevajo tvoja čuda *

in v deželi pozabljenja tvoja ljubezen? —

 

Moj Bog, na ves glas te kličem, *

že zjutraj se dviga k tebi moja molitev.

Zakaj me tako dolgo ne pogledaš *

in skrivaš svoje obličje pred mano? —

 

Mučim se nesrečen od mladosti, *

prenašam težke bolezni in hiram.

Hudo si me preskušal s trpljenjem, *

strahovi so me zagrinjali kakor divje vodovje.

Zapustili so me prijatelji in znanci, *

pozabljen sem ostal v smrtni stiski. —

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev Podnevi in ponoči te kličem, Gospod.

 

Kratko berilo (Jer 14,9)

Saj si vendar v naši sredi, Gospod! Imenujemo se po tvojem imenu. Ne zametuj nas, Gospod, naš Bog!

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Nebeški Oče, tvoj edinorojeni Sin je za nas umrl in bil položen v grob. Naj se ga v veri zvesto oklenemo, da bomo vstali v novo življenje z njim, ki živi in kraljuje vekomaj.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikdar ni bilo slišati, da bi ti koga zapustila, ki je pod tvoje varstvo pribežal, tebe pomoči prosil in se tvoji prošnji priporočal. S tem zaupanjem hitim k tebi, o devic Devica in Mati.

K tebi pridem in pred teboj zdihujoč grešnik stojim. Nikar ne zavrzi, o Mati Besede, mojih besed, temveč milostno me poslušaj in usliši. Amen