HOZANA.si: Brevir

«   »

16. 9. 2021, Četrtek, Sv. Kornelij in Ciprijan, obvezni god

Povabilo
Bogoslužno branje
Hvalnice
Dnevna molitvena ura
Večernice
Sklepna molitvena ura

Sv. Kornelij in Ciprijan (16. september)

Info …

SV. KORNELIJ, PAPEŽ, IN CIPRIJAN, ŠKOF, MUČENCA
Obvezni god
Mučenca sv. Kornelij (ki je bil papež v Rimu) in sv. Ciprijan (ki je bil škof v severni Afriki) sta vsak na svojem kraju približno v istem času, oba pa menda 14. septembra, prvi leta 253, drugi pa leta 258, z življenjem izpričala Kristusovo resnico. Sv. Ciprijan v svojih spisih odkriva življenje Cerkve v severni Afriki.
Skupne molitve v čast več mučencem ali svetim pastirjem.

Povabilo

Odpev Kristusa, kralja mučencev, pridite, molimo.

Ps 99 Veselje prihajajočih v svetišče


S pesmijo slavite Gospoda, *

veselo mu pojte vsi prebivalci zemlje.

Z veseljem služite Bogu, *

radostno vstopajte v njegovo svetišče.

Odpev Kristusa, kralja mučencev, pridite, molimo.
Védite: samo Gospod je Bog, on edini, *

on nas je ustvaril.

Mi smo njegovo ljudstvo, *

skrbi za nas kot pastir za ovce.

Odpev Kristusa, kralja mučencev, pridite, molimo.
Vstopite v njegovo svetišče s petjem, *

s hvalnicami v njegove svete dvore.

Častite ga in njegovo ime slavite, *

Gospod je dober in usmiljen.

Rodovi prihajajo in odhajajo, *

on pa ostane zvest za vse čase.

Odpev Kristusa, kralja mučencev, pridite, molimo .
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu *

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Odpev Kristusa, kralja mučencev, pridite, molimo.

⇑ Vrh

Bogoslužno branje

Psalmi so od četrtka IV. tedna

Lastno

2. berilo, spev po 2. berilu, sklepna prošnja

[S]

Pesem

Mučencev zmagoslavni Kralj
in slava svojih zvestih prič,
v nebesa vodiš blažene,
ki zemeljsko zavrgli so.

 

Poslušaj, kar te prosimo:
odpusti, kar grešili smo,
da čistih src obhajamo
mučencev zmago blaženo.

 

V trpečih sam si zmagoval,
spokornim odpuščanje dal,
zato še v nas premagaj greh,
odpusti nam slabosti vse.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

[D]

1 Odpev Zmaguje Božja roka in njegova navzočnost.

Ps 43   Božje ljudstvo v stiski

V  vsem  tem  zmagujemo  po  njem,  ki  nas  je vzljubil (Rim 8,37).

I

O Bog, na lastna ušesa smo slišali, *

naši očetje so nam pripovedovali

o tvojih čudovitih delih, ki si jih storil *

v njihovih dneh, v dneh starodavnih.

Ti sam si izgnal druge narode, *

da si naredil prostor našim dedom.

Uničil si ljudstva, *

da si nje naselil v obljubljeni deželi. —

 

Niso si namreč osvojili dežele z mečem, *

niso zmagali z lastno roko.

Zmagovala je tvoja desnica in tvoja navzočnost, *

ker si bil z njimi sklenil zavezo. —

 

Ti si naš Bog, tebe priznavamo za Gospoda, *

ti si dal zmago svojemu ljudstvu.

S teboj smo premagali svoje sovražnike, *

v tvojem imenu smo prepodili svoje nasprotnike. —

 

Ne zanašamo se na svojo spretnost, *

ne prinaša nam zmage naše orožje.

Edino ti nam pripravljaš zmago nad sovražniki, *

nje pa ogrinjaš v sramoto.

Gospodova je zmaga in slava, *

njegovo ime bomo slavili na veke. —

1 Odpev Zmaguje Božja roka in njegova navzočnost.
2 Odpev Gospod se ne bo obrnil od nas, če ga bomo prosili.

II

Zdaj si nas pa zavrgel in osramótil, *

ne bojuješ se več z nami.

Zapodil si nas v beg pred sovražnikom *

in izročil v plen našim nasprotnikom.

Dal si, da delajo z nami kot s klavnimi ovcami, *

razkropil si nas med narode. —

 

Pod ceno si prodal svoje ljudstvo *

in pri tem nisi kaj prida zaslužil.

Dal si nas v sramotenje našim sosedom, *

da se nam rogajo in nas zasmehujejo.

Za svarilni zgled si nas postavil narodom, *

da zdaj ljudstva majejo z glavo nad nami. —

 

Vedno mislimo na svojo sramoto, *

obraz nam zaliva rdečica,

na ves glas nas sramotijo in zasmehujejo, *

sovražijo nas in preganjajo. —

2 Odpev Gospod se ne bo obrnil od nas, če ga bomo prosili.
3 Odpev Vzdigni se, Gospod, ne zavrzi nas za zmeraj.

III

Vse to nas je zadelo, čeprav te nismo pozabili *

in čeprav nismo prelomili tvoje zaveze.

Svojega srca nismo odvrnili od tebe *

in s tvoje poti nismo krenili.

Potopil si nas v globoko žalost *

in nas v smrtno temo pogreznil. —

 

Če bi bili tebe, svojega Boga, pozabili *

in roke stegovali k tujim bogovom:

Mar ne bi ti, o Bog, za to vedel, *

saj poznaš srca in njih skrivnosti?

Glej, zaradi tebe nas vsak dan morijo, *

imajo nas za klavne ovce. —

 

Gospod, zakaj spiš, prebudi se vendar, *

nikar nas ne zavrzi za zmeraj.

Zakaj skrivaš svoje obličje, *

pozabljaš našo bedo in stisko? —

 

V prah si nas ponižal, *

na tleh ležimo z obrazom na zemlji.

Vstani in nam pomagaj, *

reši nas, saj si usmiljen. —

3 Odpev Vzdigni se, Gospod, ne zavrzi nas za zmeraj.

– Bodi milostljiv, Gospod, svojemu služabniku.
– Uči me svojih zakonov.

PRVO BERILO

Iz knjige preroka Ezekijela (12,1-16)

Prerok oponaša izgnanstvo

Tiste dni mi je prišla Gospodova beseda takole: »Sin človekov, sredi uporne hiše prebivaš; oči imajo, da bi videli, pa ne vidijo; ušesa imajo, da bi slišali, pa ne slišijo; zakaj uporna hiša so. Ti pa, sin človekov, pripravi si culo za pregnanstvo in se seli podnevi, pred njihovimi očmi! Preseli se pred njihovimi očmi s svojega kraja v drug kraj! Morda uvidijo, da so uporna hiša. Znosi skupaj svoje reči kakor popotno culo, podnevi, pred njihovimi očmi! Sam pa odrini zvečer pred njihovimi očmi, kakor kdor odhaja v pregnanstvo. Pred njimi si prederi steno in zlezi skoznjo! Vzemi pred njihovimi očmi svoje popotne reči na rame in odidi v mraku! Svoj obraz zagrni, da ne boš videl dežele; zakaj naredim te za znamenje Izraelovi hiši!«

Storil sem tako, kakor mi je bilo ukazano. Svoje reči sem podnevi znosil kakor culo za pregnanstvo. Zvečer sem si z roko predrl steno. V mraku sem odšel; na ramah sem pred njihovimi očmi nosil svojo culo.

Drugo jutro mi je prišla Gospodova beseda takole: »Sin človekov, ali ti ni rekla Izraelova hiša, uporna hiša: ,Kaj delaš?' Reci jim: Tako govori vsemogočni Gospod: ,Ta grozilni izrek velja knezu v Jeruzalemu in vsej hiši Izraelovi, ki je sredi njega.'

Reci: ,Jaz sem za vas znamenje. Kakor sem storil, tako se jim bo zgodilo; v pregnanstvo, v ujetništvo pojdejo. Knez, ki je sredi med njimi, ponese na ramah culo, odide v mraku, predre steno, da pride skoznjo. Svoj obraz zagrne, da ne bo videl z očmi dežele. Svojo mrežo razpnem nad njim in se ujame v mojo zanko. V Babilon ga spravim, v kaldejsko deželo; pa je ne bo videl, in bo ondi umrl. Vso njegovo okolico, njegove pomočnike in vsa njegova vojna krdela razkropim na vse vetrove, in izderem meč za njimi.

Ko jih razkropim med narode in raztresem po deželah, bodo spoznali, da sem jaz Gospod. Nekatere izmed njih pa obvarujem pred mečem, lakoto in kugo; naj pripovedujejo vse svoje gnusobe med narodi, kamor pojdejo. Tedaj bodo tudi ti spoznali, da sem jaz Gospod.'«

SPEV (Ezek 12,15; Ps 88, 31.33)

Razkropim jih med narode in raztresem po deželah, * in spoznali bodo, da sem jaz Gospod.

Če moji otroci zapustijo mojo postavo in ne bodo hodili po mojih poveljih, bom s šibo kaznoval njih pregrehe, * in spoznali bodo, da sem jaz Gospod.

[L]

DRUGO BERILO

Sv. Ciprijan (ok. 200-258), konvertit, škof v Kartagini v Severni Afriki, buditelj v času preganjanj in razkolov, mučenec

Beremo eno izmed naslednjih beril:

Iz pisem sv. Ciprijana, škofa in mučenca (60. pismo, 1-2. 5)

Pripravljena in stanovitna vera

Ciprijan pozdravlja brata Kornelija. Zvedeli smo, predragi brat, za slavne dokaze vaše vere in vašega poguma in o vaši častni izpovedi smo s tako radostjo slišali, da se tudi mi štejemo med vaše tovariše, deležne vaših zaslug in vaše odlike. Zakaj, ko smo v eni Cerkvi in enega srca in neločljivo složni, kateri škof se ne bo slave svojega soškofa radoval kakor svoje lastne in katera bratska srenja, kjerkoli je, ne bo veselja bratov vesela?

Ne da se prav povedati, kako smo se tukaj vzradostili in kako razveselili, ko smo zvedeli veselo vest o vašem junaštvu. Z izpovedjo si stopil bratom na čelo; da pa je voditeljeva izpoved postala še mogočnejša, so se ji bratje enodušno pridružili. Šel si pred drugimi po slavo, pridobil mnogo tovarišev slave in privabil vse ljudstvo, da je šlo med spoznavalce, ko si bil prvi pripravljen izpovedati za vse. Zategadelj kar ne vemo, kaj naj na vas najprej slavimo: ali tvojo za žrtev pripravljeno in stanovitno vero ali neločljivo ljubezen bratov. Javno se je preizkusilo junaštvo škofa, ki je šel pred drugimi, in pokazala se je enodušnost bratov, ki so šli za njim. Ker ste pri vas vsi enega srca in govorite vsi eno besedo, je s tem vsa rimska cerkev vero izpovedala.

V svetli luči, predragi brat, je zažarela tista vernost, ki jo je apostol slavil. Že takrat je videl v duhu hvale vredni pogum in krepko stanovitnost in je, slaveč prihodnost in spričujoč vaše zasluženje, spodbujal sinove, ko je hvalil starše. Ko ste bili tako enodušni, ko ste bili tako hrabri, ste tudi drugim bratom dali prelep zgled enodušnosti in hrabrosti.

Vsekakor opominjamo, kolikor moremo, predragi brat, pri medsebojni ljubezni, ki naju veže, da se z vsem ljudstvom neprenehoma postiva, bediva in goreče moliva, ker nama Gospodova previdnost pravi in naju božje usmiljenje z zveličavnimi nasveti opominja, da je dan najinega boja in najine tekme že blizu. Ne nehajva se postiti, bedeti in vedno moliti! To je namreč najino nebeško orožje, ki nama daje stanovitnost in pogumno vztrajnost; to so najine duhovne trdnjave in božja kopja, ki naju varujejo.

Spominjajva se drug drugega! Složno in enodušno moliva zmeraj, jaz tu in ti tam, drug za drugega; z medsebojno ljubeznijo si lajšajva stiske in težave!

Ali naslednje berilo:

Iz prakonzularnih zapiskov o mučeništvu sv. Ciprijana, škofa (3-6)

V tako pravični stvari ni premišljevanja

Osemnajstega dne pred oktobrskimi kalendami se je navsezgodaj zbrala pri vili »Seksti« velika množica, kakor je bil prokonzul Galerij Maksim ukazal. Ta dan je prokonzul Galerij Maksim, ki je sodil v preddvoru Savciolu, dal postaviti Ciprijana predse. Ko je stal pred njim, je prokonzul Galerij Maksim rekel škofu Ciprijanu: »Si ti Tascij Ciprijan?« - Škof Ciprijan je odgovoril: »Da, sem.« Prokonzul Galerij Maksim je rekel: »Si bil tem svetoskrunskim ljudem za škofa?« - škof Ciprijan je odgovoril: »Da.« - Prokonzul Galerij Maksim je dejal: »Prevzvišena cesarja sta zapovedala, da daruješ.« - Škof Ciprijan je rekel: »Tega ne storim.« - Galerij Maksim je dejal: »Premisli!« - Škof Ciprijan je odgovoril: »Stori, kar ti je ukazano! V tako pravični stvari ni premišljevanja.«

Galerij Maksim se je pomenil s svetovalci in nejevoljen izrekel sodbo s temile besedami: »Dolgo si bogokletno živel in okoli sebe zbral premnogo ljudi za zločinsko zaroto in nastopil kot sovražnik rimskih bogov in svetega bogoslužja; niti bogoljubna in prevzvišena cesarja Valerijan in Galien in vzvišeni cesar Valerijan te niso mogli privesti nazaj k skupnosti svojega bogoslužja. Ker smo te torej dobili, da si najgrše zločine sam počenjal in druge vanje zavajal, boš za svarilni zgled njim, ki si jih svojim zločinom pridobil za tovariše: zakoniti red bo potrdila tvoja kri.« Ko je to izpregovoril, je s tablice prebral odlok: »Sklene se, da se Tascij Ciprijan z mečem usmrti.« Škof Ciprijan je rekel: Škof Ciprijan je rekel: »Hvala Bogu!«

Ko je bila ta sodba razglašena, je množica bratov rekla: »Tudi nas daj z njim vred ob glavo!« Zato je med brati nastal velik nemir in mnogi so šli za njim. Tako so Ciprijana peljali na polje pri vili »Seksti«. Tam je slekel svoj škrlatni plašč, pokleknil in na tleh leže h Gospodu molil. Ko je slekel dalmatiko in jo dal diakonom, je bil samo v platneni srajci in je pričakoval krvnika.

Ko je krvnik pristopil, je naročil svojim, naj dajo krvniku 25 zlatnikov. Bratje so pred njim razgrinjali prte in ročne prtiče. Nato si je blaženi Ciprijan s svojo roko zavezal oči. Ker si obveze na rokah ni mogel sam zavezati, sta mu jo zavezala prezbiter Julijan in subdiakon Julijan.

Tako je blaženi Ciprijan pretrpel smrt. Zaradi radovednosti poganov so njegovo truplo pokopali kar v bližini. Od tam so ga ponoči odnesli in s svečami in baklami med molitvami zelo slovesno spremili na grobišče prokuratorja Makrobija Kandidiana, ki je ob mapalski cesti pri ribnikih. Malo dni kasneje je prokonzul Maksim umrl.

Preblaženi mučenec Ciprijan je trpel osemnajsti dan pred oktobrskimi kalendami, ko sta bila Valerijan in Galien cesarja, kraljeval pa naš Gospod Jezus Kristus, ki mu gre čast in slava na vekov veke. Amen.

SPEV

Ko se borimo za vero, nas gleda Bog, gledajo nas angeli, opazuje nas Kristus. * Kakšna slava in dostojanstvo je bojevati se za Boga, kakšna sreča, ko nas ovenča Kristus.

Oborožimo se z vsemi močmi, pripravimo se na boj s čistim srcem, z neokrnjeno vero in iskreno pobožnostjo. * Kakšna slava in dostojanstvo je bojevati se za Boga, kakšna sreča, ko nas ovenča Kristus.

Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni Bog, sveta Kornelij in Ciprijan sta bila goreča pastirja Božjega ljudstva in neustrašena mučenca. Na njuno priprošnjo nas utrjuj v veri in pogumu, da bomo pripravljeni delati za edinost Cerkve. Po našem Gospodu …

⇑ Vrh

Hvalnice

Psalmi so od četrtka IV. tedna

Lastno

odpev k Hvaljen, sklepna prošnja

[S]

Pesem

Zapojmo, bratje, radostno
mučencem v čast zdaj hvalnico,
saj s Kristusovo milostjo
premagali so vsako zlo.

 

Nič niso bali se sveta,
nosili muke so voljnó,
jim smrt bila je bližnjica
do sreče, ki jo našli so.

 

Kdor veruje iz dna srca
in poln je upanja v Boga,
nad vse pa ljubi Kristusa,
premagal kneza bo pekla.

 

Podeli nam, Odrešenik,
da bi mučencem tudi mi
se v večnosti pridružili,
molili te brez konca dni.

 

V mučencih Oče se slavi,
nesmrtni Kristus se časti
in zmago Sveti Duh deli
v nebeško polnost radosti. Amen.

[D]

1 Odpev Že navsezgodaj mi pomagaj, Gospod, in se me usmili.

Ps 142,1–11   Molitev v stiski

Človeka ne opravičijo dela postave, ampak vera v Jezusa Kristusa (Gal 2,16).

 

Gospod, usliši mojo molitev, *

čuj mojo prošnjo, ker si zvest in dober.

Ne kliči me pred svojo sodbo, *

saj ni nihče, ki živi, pravičen pred tabo. —

 

Sovražnik me preganja in v prah tepta moje življenje, *

pahnil me je v temo kot davno umrle.

Moj duh v meni skoraj ugaša, *

srce mi je otrpnilo.

Tvojih dobrot v davnih dnevih se spominjam, *

razmišljam o vseh tvojih delih.

Svoje roke dvigam k tebi, *

po tebi me žeja kot suho zemljo. —

 

Gospod, hitro me usliši, *

kajti moj duh že omaguje.

Ne skrivaj pred mano svojega obličja, *

da ne bom podoben tem, ki umirajo.

Naj skoraj prejmem tvojo milost, *

kajti v tebe zaupam.

Pokaži mi pot, po kateri naj hodim, *

saj v tvoje roke izročam svoje življenje. —

 

Reši me mojih sovražnikov, *

Gospod, v tebe zaupam.

Moj Bog si, úči me spolnjevati svojo voljo, *

v svoji dobroti me varno vodi. —

 

Gospod, zaradi svojega imena me ohrani živega, *

po svoji dobroti me reši iz stiske. —

1 Odpev Že navsezgodaj mi pomagaj, Gospod, in se me usmili.
2 Odpev Gospod bo naklonil Jeruzalemu mirne čase.

Iz 66,10–14a  Tolažba in veselje v svetem mestu.

Jeruzalem, ki je zgoraj, je svoboden in taka je naša mati (Gal 4,26).

 

Veselite se z Jeruzalemom, *

radujte se nad njim vsi, ki ga ljubite.

Močno se nad njim veselite, *

vsi, ki ste nad njim žalovali.

Napojite se in nasitite *

ob viru njegove tolažbe.

Nasrkajte se in okrepite *

od polnosti njegovega bogastva. —

 

Tako govori Vsemogočni: *

Glej, napeljem k njemu mir kakor reko.

Veličastvo narodov ga poplavi kakor potok, *

iz katerega boste pili.

V naročju vas bodo nosili, *

na kolenih vas bodo ljubkovali.

Tolažil vas bom kakor zna le mati, *

v Jeruzalemu boste potolaženi. —

 

Veselilo se bo vaše srce, ko boste to videli, *

pomladili se boste in na novo zaživeli. —

2 Odpev Gospod bo naklonil Jeruzalemu mirne čase.
3 Odpev Prav je, da hvalimo Gospoda.

Ps 146 Gospodova vsemogočnost in dobrota

Tebe, Boga, hvalimo; tebe, Gospoda, poveličujemo.

 

Hvalite Gospoda, to je dobro, *

pojmo mu hvalo, to je naše veselje. —

 

Gospod zida svoje mesto Jeruzalem, *

zbira svoje razkropljene otroke.

Ozdravlja potrta srca *

in obvezuje njihove rane.

Določa število zvezdam, *

sleherno kliče po imenu.

Velik je naš Gospod in silen v moči, *

njegova modrost je neizmerna.

Gospod dviga ponižne, *

grešnike pa do tal poniža. —

 

Pojte Gospodu v zahvalo, *

igrajte našemu Bogu na citre.

Gospod zagrinja nebo z oblaki *

in dež pripravlja zemlji.

Daje, da po gorah raste trava *

in rastlinje za živali.

Živini daje njen živež *

in mladim vranom, ko čivkajo k njemu.

Noče, da bi se zanašali na bojne konje, *

in ni mu všeč, če zidamo na moč človeka.

Veselje ima nad tistimi, ki ga častijo *

in zaupajo v njegovo dobroto. —

3 Odpev Prav je, da hvalimo Gospoda.

[S]

Kratko berilo (2 Kor 1,3–5)
Hvaljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, Oče usmiljenja in Bog vse tolažbe, ki nas tolaži v vsaki naši nadlogi, da moremo tudi mi tolažiti nje, ki so v katerikoli nadlogi, s tolažbo, s katero nas same Bog tolaži. Zakaj kakor je Kristusovo trpljenje v nas obilno, tako je po Kristusu obilna tudi naša tolažba.

Spev z odpevom

Pravični živijo na veke.
Pravični živijo na veke.

Gospod je njih plačilo.
Pravični živijo na veke.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Pravični živijo na veke.

[L]

Odpev k Hvaljen O dragocena smrt, ki je s krvjo kupila nesmrtnost mučencem.

Hvaljen (Lk 1,68–79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

 

Slava Očetu … Kakor je bilo … —

Odpev k Hvaljen O dragocena smrt, ki je s krvjo kupila nesmrtnost mučencem.

[S]

Prošnje

Bratje in sestre, počastimo svojega Odrešenika, za katerega pričujejo mučenci, umorjeni zaradi Božje besede. Prosimo ga:

Gospod, s svojo krvjo si nas odkupil.

Tvoji mučenci so radovoljno pretrpeli smrt, da izpričajo resničnost vere,

– daj nam resnično duhovno svobodo.

Gospod, s svojo krvjo si nas odkupil.

Tvoji mučenci so izpoved vere zapečatili s svojo krvjo,

– daj tudi nam iskreno in stanovitno vero.

Gospod, s svojo krvjo si nas odkupil.

Tvoji mučenci so vzeli križ na svoje rame in hodili za teboj,

– daj tudi nam vzdržati v težavah življenja.

Gospod, s svojo krvjo si nas odkupil.

Tvoji mučenci so oprali svoja oblačila v Jagnjetovi krvi,

– daj nam premagati vse skušnjave počutnosti in posvetnosti.

Gospod, s svojo krvjo si nas odkupil.

Očenaš

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

[L]

Sklepna prošnja
Vsemogočni Bog, sveta Kornelij in Ciprijan sta bila goreča pastirja Božjega ljudstva in neustrašena mučenca. Na njuno priprošnjo nas utrjuj v veri in pogumu, da bomo pripravljeni delati za edinost Cerkve. Po našem Gospodu …

⇑ Vrh

Dnevna molitvena ura

Psalmi so od četrtka IV. tedna

Lastno

sklepna prošnja

Opoldne

[D]

Opoldne 1 

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

1 Odpev Če me ljubite, govori Gospod, spolnjujte moje zapovedi.

Ps 118,153–160  (XX)  Hvala Božji postavi

 

Glej, Gospod, moje ponižanje in me reši, *

saj nisem pozabil tvoje postave.

Brani mojo pravico, *

poživi me s svojo besedo. —

 

Za hudobne ni rešitve, *

ker ne marajo tvojih zapovedi.

Gospod, kako veliko je tvoje usmiljenje, *

poživi me, kakor si obljubil. —

 

Mnogi me preganjajo in mučijo, *

toda ne obrnem se od tvojih zapovedi.

Hudo mi je zaradi nezvestih, *

ki se ne držijo tvoje postave. —

 

Jaz pa tvojo postavo ljubim, *

obvaruj mi življenje, ker si dober.

Temelj tvojih besed je zvestoba, *

vsi tvoji sklepi so večni. —

1 Odpev Če me ljubite, govori Gospod, spolnjujte moje zapovedi.
2 Odpev Blagoslavljaj te, Gospod, in uživaj mir vse dni življenja.

Ps 127 Sreča pobožne družine

»Iz Siona te blagoslôvi Gospod,« to je: iz svoje Cerkve (Arnobij).

 

Blagor človeku, ki ljubi Gospoda *

in živi po njegovi volji. —

 

Sadove svojega truda bo užival, *

srečen bo in vedno mu bo dobro.

Žena mu bo kot rodovitna trta *

v veselje njegove domačije.

Otroci mu bodo kot oljčne mladike *

v radost okoli mize. —

 

Tako Gospod blagoslavlja *

vsakega, ki mu zvesto služi.

Gospod naj ga blagoslavlja s Siona, *

da bo užival srečo izvoljenih vse dni življenja,

da bo gledal svojih otrok otroke *

in užival mir Božjega ljudstva. —

2 Odpev Blagoslavljaj te, Gospod, in uživaj mir vse dni življenja.
3 Odpev Pravični Bog je zlomil moč krivičnih.

Ps 128 Preizkušano ljudstvo obnavlja zaupanje

Cerkev pripoveduje o svojem trpljenju (sv. Avguštin).

 

Od vsega začetka so me napadali, *

pa me niso premagali.

Od vsega začetka so me sovražili, *

tako govori Izrael, Božje ljudstvo.

Po hrbtu so mi orali kot orači, *

rezali so dolge brazde.

Pravični Gospod pa me je osvobodil, *

vezi krivičnih je raztrgal. —

 

Naj bodo osramočeni in se umaknejo *

vsi, ki črtijo Gospoda.

Naj bodo kot trava na strehah, *

ki usahne, preden jo populijo.

Z njo ne napolni svoje roke, kdor žanje, *

ne svojega naročja, kdor veže snope. —

 

Takih nihče ne pozdravlja: *

»Gospodov blagoslov bodi z vami.«

Mimoidoči jim ne voščijo: *

»Blagoslavljamo vas v Gospodovem imenu.« —

3 Odpev Pravični Bog je zlomil moč krivičnih.
Opoldne

Kratko berilo (Mdr 1,1–2)
Ljubíte pravičnost, vladarji na zemlji, mislite dobro o Gospodu in ga iščite s preprostim srcem! Zakaj, dá se najti tem, ki ga ne skušajo, in se razodene tistim, ki mu zaupajo.

– Upaj v Gospoda in delaj dobro,
– da boš varno živel v domači deželi.
 
Sklepna prošnja
Molimo. Sveti Bog, v tebi ni nič temnega, nič mračnega. Napolni nas s svojo blažilno lučjo, da bomo zvesto in pogumno hodili po poti tvojih zapovedi. Po Kristusu, našem Gospodu.
 

⇑ Vrh

Večernice

Psalmi so od četrtka IV. tedna

Lastno

odpev k Moja duša, sklepna prošnja

[S]

Pesem
Naj spev se svetnikom na čast oglasi,
iz del se nagrada jim večna deli,
dosegli zares so velike stvari,
najboljši so izmed ljudi.

 

Čeprav jih preziral je svet omejen,
pomenijo cvet njegov dragocen,
saj vse so pustili(-e) in šli(-e) za teboj,
o Kristus, v blaženo nebo.

 

Za tebe prenesli(-e) so muke voljnó,
nihče godrnjal ni ne tožil za to,
srce potrpljenja je polno bilo,
težil ga ni greh in ne zlo.

 

Kateri naj jezik opiše radóst,
ki svojim učencem(-kam) pripravlja jo Bog?
Žareče spremenil jim kaplje krvi
je v venec slave in časti.

 

Usliši, o sveta Trojica, naš glas:
odpusti nam grehe in reši nas zla,
podeli nam mir, da častí brez skrbi
človeštvo do konca te dni. Amen.

[D]

1 Odpev Vate zaupam, Gospod, moj dobrotnik in moje zavetje.

Ps 143 Molitev za zmago in mir

Njegove roke so se navadile na boj, ko je premagal svet, in rekel je: »Jaz sem svet premagal« (sv. Hilarij).

I

Slavim te, Gospod, moje pribežališče, *

ti me usposabljaš za boj s sovražnikom.

Ti si moj dobrotnik in varuh, *

moja obramba, moj osvoboditelj.

Vate zaupam, moje zavetje, *

ti mi podvrzi vsa ljudstva. —

 

Gospod, kaj je človek, da se zanj meniš, *

sin človekov, da nanj misliš?

Človek je kakor veter, ki mine, *

njegovi dnevi so kot senca, ki preide. —

 

Gospod, odpri nebo in nastopi, *

dotakni se gorá in se bodo kadile.

Zaženi blisk in razkropi sovražnike, *

tvoje ognjene puščice naj jih zbegajo. —

 

Stegni svojo roko z višave in me osvobodi, *

iz velikih vodá me reši in iz roke tujcev.

Njihova usta govore lažnivo, *

njih desnica krivo prisega. —

1 Odpev Vate zaupam, Gospod, moj dobrotnik in moje zavetje.
2 Odpev Blagor ljudstvu, ki ima Boga za vladarja.

II

O Bog, zapel ti bom novo pesem, *

s harfo na deset strun jo bom spremljal.

Saj ti deliš vladarjem zmago *

in rešuješ mene, svojega služabnika.

Reši me in osvobodi iz roke tujcev.*

Lažejo in krivo prisegajo. —

 

Naši sinovi naj bodo kot mladike, *

ki rastejo v svoji mladostni moči.

Naše hčere naj bodo kot okrašeni stebri, *

izklesani za svetišče.

Naše shrambe naj bodo polne žita, *

napolnjene z vsakovrstnimi dobrotami.

Naših ovac bodi brez števila po naši deželi, *

naša živina naj nam prinaša bogate darove.

Naši kraji naj bodo varni, *

naj živimo v miru in brez žalovanja. —

 

Blagor ljudstvu, kjer je to resnica; *

blagor ljudstvu, ki ima Boga za vladarja. —

2 Odpev Blagor ljudstvu, ki ima Boga za vladarja.
3 Odpev Uresničilo se je zveličanje in kraljevanje našega Boga.

Raz 11,17–18;12,10b–12a  O Božji sodbi

 

Zahvaljujemo se ti, Gospod, Bog vsemogočni, *

ti si in si bil in prideš.

Prevzel si svoje mogočno vladarstvo *

in začel kraljevati. —

 

Narodi so se razjezili, *

a prišla je tvoja jeza in dan, da se sodijo mrtvi,

da prejmejo plačilo tvoji služabniki, preroki in sveti *

in vsi, ki se bojijo tvojega imena, mali in veliki. —

 

Zdaj se je uresničilo zveličanje, moč in kraljevanje *

našega Boga in oblast njegovega Kristusa.

Premagan je bil tožnik naših bratov, *

ki jih je noč in dan tožil pred našim Bogom. —

 

Premagali so ga s krvjo Jagnjeta *

in z besedo svojega pričevanja.

Niso tako ljubili svojega življenja, *

da bi se bali umreti.

Zato se radujte, nebesa *

in vsi, ki v njih prebivate. —

3 Odpev Uresničilo se je zveličanje in kraljevanje našega Boga.

[S]

Kratko berilo (1 Pt 4,13–14)
Preljubi, kolikor s Kristusom trpite, se veselite, da se boste tudi v razodetju njegovega veličastva veselili in radovali. Ako vas zasramujejo zaradi Kristusovega imena, blagor vam; zakaj Duh slave in moči, Duh Božji, počiva nad vami.

Spev z odpevom

Veselite se v Gospodu in radujte se, pravični.
Veselite se v Gospodu in radujte se, pravični.

Vriskajte vsi, ki ste čistega srca.
Veselite se v Gospodu in radujte se, pravični.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Veselite se v Gospodu in radujte se, pravični.

[L]

Odpev k Moja duša Blagor naši Cerkvi, ki jo je počastila kri slavnih mučencev.
Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46–55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev.

Slava Očetu … Kakor je bilo … —

Odpev k Moja duša Blagor naši Cerkvi, ki jo je počastila kri slavnih mučencev.

[S]

Prošnje

Ob tej uri je Kralj mučencev daroval svoje življenje pri zadnji večerji in v krvavi daritvi na križu. Zahvaljujmo se mu in recimo:

Slavimo te, Gospod Jezus.

Gospod, slavimo te, ker si nas ljubil do zadnjega diha, naš rešitelj, vir in zgled slehernega mučeništva.

Slavimo te, Gospod Jezus.

Vse spokorjene grešnike si nagradil z večnim življenjem.

Slavimo te, Gospod Jezus.

Naročil si, naj darujemo sveto kri nove in večne zaveze, prelito v odpuščanje grehov.

Slavimo te, Gospod Jezus.

Po tvoji milosti smo danes mogli vztrajati v veri.

Slavimo te, Gospod Jezus.

Mnoge brate in sestre si tudi danes pridružil svoji smrti.

Slavimo te, Gospod Jezus.

Očenaš

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

[L]

Sklepna prošnja
Vsemogočni Bog, sveta Kornelij in Ciprijan sta bila goreča pastirja Božjega ljudstva in neustrašena mučenca. Na njuno priprošnjo nas utrjuj v veri in pogumu, da bomo pripravljeni delati za edinost Cerkve. Po našem Gospodu …

⇑ Vrh

Sklepna molitvena ura

Četrtek

O Bog, ozri se. Slava Očetu. Kakor je bilo. Aleluja.

Izprašamo si vest in premislimo, kako smo preživeli dan. Nato obudimo kesanje nad storjenimi grehi.

Pesem 

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

Psalmi

Ps 15   Slavospev Bogu posvečenih

Bog je obudil Jezusa in ga oprostil bolečin smrti (Apd 2,24).

 

Odpev  V zaupanju v Boga bom varno počival.

 

Varuj me, Gospod, k tebi se zatekam, *

ti si moj Bog, zame sreče ni brez tebe. —

 

Zelo spoštujem tebi zveste *

in cenim poštene na zemlji.

Tisti, ki hodijo za tujimi bogovi, *

si sami množijo bolečine.

Ne bom daroval krivim bogovom, *

ne omadeževal z njihovimi imeni svojih ustnic. —

 

Gospod, ti si moj delež in moje veselje, *

ti vodiš mojo usodo.

Ako imam tebe, sem srečnejši in bogatejši *

kakor tisti, ki so mu odmerili najlepše posestvo.

Slavim te, Gospod, za to spoznanje, *

še ponoči me vest opominja k ljubezni do tebe.

Gospod, tebe imam vedno v svojih mislih, *

dokler boš ti ob meni, ne bom omahnil.

Zato se veseli moje srce in raduje moja duša, *

a tudi moje telo bo počivalo varno. —

 

Moje življenje se ne bo končalo v grobu, *

svojemu služabniku ne boš dal strohneti.

Pokazal mi boš pot življenja, polnost veselja pri sebi, *

večne radosti na svoji desnici. —

 

Odpev  V zaupanju v Boga bom varno počival.

 

Kratko berilo (1 Tes 5,23)

Sam Bog miru naj vas popolnoma posveti ter ohrani v popolnosti vašega duha, vašo dušo in vaše telo brez graje ob prihodu našega Gospoda Jezusa Kristusa.

Spev z odpevom

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29–32)

Kristus, luč narodov in slava Božjega ljudstva

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu. —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Sklepna prošnja

Molimo. Gospod, naš Bog, utrujeni smo od dela današnjega dneva. Okrepčaj nas z mirnim spanjem, da se bomo s tvojo pomočjo spočili in ti služili s telesom in dušo. Po Kristusu, našem Gospodu.

Blagoslovni vzklik

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

 

Nato molimo ali zapojemo eno izmed sklepnih marijanskih pesmi – molitev

Zdrava, o nebes Kraljica,

zdrava, angelov Gospa.

Zdrava, korenina, zdrava, vrata,

iz tebe svetu luč je prisijala.

O veseli se, Devica slavna, nad vse krasna,

bodi zdrava, o prelepa, prosi za nas Kristusa.

⇑ Vrh

Izbira bogoslužnega koledarja — škofija: splošni koledar, red: noben

© HOZANA.si 2021