Brevir za 16. september 1966

[S]

[D]

1 Odpev V stiski sem, o Bog, ne presliši moje prošnje.

2 Odpev Gospod nas bo rešil iz rok sovražnikov.

3 Odpev Preloži svojo skrb na Gospoda, on te bo podpiral.

 

Tako govori vsemogočni Gospod Jeruzalemu: ,Tvoj izvor in tvoj rod je iz kanaanske dežele, tvoj oče je Amorejec, tvoja mati je Hetejka. Vržena si bila na dan svojega rojstva na polje, ker jima je mrzelo tvoje življenje. Tedaj sem šel mimo tebe in sem videl, kako si cepetala v svoji krvi. In sem ti rekel v tvoji krvi: ,Živi!' Da, rekel sem ti v tvoji krvi: ,Ostani pri življenju in zrasti!' Kakor cvetlico na polju sem te naredil. Zrasla si, postala si velika in prišla si v čas zrelosti. Tedaj sem zopet šel mimo tebe in te videl. Glej, čas ljubezni je prišel zate. Razgrnil sem vogal svojega plašča čezte in pokril tvojo goloto. Prisegel sem ti, sklenil s teboj zavezo, govori vsemogočni Gospod, in ti si postala moja. Nato sem te umil z vodo, te opral tvoje krvi, te pomazilil z oljem. Oblekel sem te v pisano vezenino, ti obul čevlje iz delfinove kože, te opasal s tančico in te ogrnil s svilo. Okrasil sem te z nakitom, zapestnice sem ti dal na roke in ogrlico okoli tvojega vratu. Vtaknil sem ti obroček v nos, uhane v ušesa in ti položil krasen venec na glavo. Bila si okrašena z zlatom in srebrom, tvoja obleka je bila iz tančice, svile in pisane vezenine. Uživala si kruh iz bele moke, med in olje. Postala si silno lepa, sposobna za kraljevsko dostojanstvo. Glas o tebi je prodrl med narode zaradi tvoje lepote; zakaj ta je bila dovršena, zaradi moje krasote, ki sem jo nate del, govori vsemogočni Gospod.

Zaradi svoje lepote si postala razbrzdana; zaradi glasu o sebi si se vdala hotništvu; vsakemu, ki je šel mimo, si se ponudila kot hotnica, njegova si postala. Zato, hotnica, poslušaj Gospodovo besedo: ,Zaradi tega, glej, zberem vse tvoje ljubimce, ki si jim bila všeč, vse, ki si jih ljubila. Nato pripeljejo zoper tebe zbor, kamenjali te bodo in razsekali s svojimi meči. Tvoje hiše požgo z ognjem ter izvrše sodbo nad teboj vpričo mnogih žena. Tako storim konec tvojemu hotništvu, in hotniškega plačila ne boš več dajala. Utešim svoj srd na tebi, in moja ljubosumnost se umakne od tebe; pomirim se in se ne bom več jezil. Ker se nisi spomnila dni svoje mladosti in si me z vsem tem dražila, zato ti tudi jaz povrnem tvoje ravnanje na tvoji glavi,' govori vsemogočni Gospod. ,Mar nisi uganjala hotništva pri vseh svojih gnusobnih malikih?' Zakaj tako govori vsemogočni Gospod: ,Ravnal sem s teboj, kakor si ti ravnala, ti, ki si prezirala prisego in prelomila zavezo. Vendar se bom spomnil svoje zaveze, ki sem jo sklenil s teboj v dneh tvoje mladosti, in sklenem s teboj večno zavezo.

Tedaj se boš spomnila svojih potov in se sramovala, ko bom sprejel tvoje sestre, ki so večje od tebe, s tistimi vred, ki so manjše od tebe, in ti jih dam za hčere, a ne zaradi tvoje zaveze. Da, sklenem svojo zavezo s teboj; tedaj boš spoznala, da sem jaz Gospod, da se osramočena tega spomniš, in iz sramu nikdar več ne odpreš ust, ko ti vse odpustim, kar si zakrivila,' govori vsemogočni Gospod.

SPEV (Prim. Iz 54, 6.8; Ezek 16, 60)

Kakor ženo, ki je zapuščena, sem te klical; v izbruhu jeze sem za trenutek zakril svoje obličje pred teboj. * A z večno ljubeznijo sem se te usmilil, govori Gospod, tvoj odkupitelj.

Spomnil sem se svoje zaveze, ki sem jo sklenil s teboj v dneh tvoje mladosti, in sklenem s teboj večno zavezo. * A z večno ljubeznijo sem se te usmilil, govori Gospod, tvoj odkupitelj.

[L]

 

Ciprijan pozdravlja brata Kornelija. Zvedeli smo, predragi brat, za slavne dokaze vaše vere in vašega poguma in o vaši častni izpovedi smo s tako radostjo slišali, da se tudi mi štejemo med vaše tovariše, deležne vaših zaslug in vaše odlike. Zakaj ko smo v eni Cerkvi in enega srca in neločljivo složni, kateri škof se ne bo slave svojega soškofa radoval kakor svoje lastne in katera bratska srenja, kjerkoli je, ne bo veselja bratov vesela?

Ne da se prav povedati, kako smo se tukaj vzradostili in kako razveselili, ko smo zvedeli veselo vest o vašem junaštvu. Z izpovedjo si stopil bratom na čelo; da pa je voditeljeva izpoved postala še mogočnejša, so se ji bratje enodušno pridružili. Šel si pred drugimi po slavo, pridobil mnogo tovarišev slave in privabil vse ljudstvo, da je šlo med spoznavalce, ko si bil prvi pripravljen izpovedati za vse. Zategadelj kar ne vemo, kaj naj na vas najprej slavimo: ali tvojo za žrtev pripravljeno in stanovitno vero ali neločljivo ljubezen bratov. Javno se je preizkusilo junaštvo škofa, ki je šel pred drugimi, in pokazala se je enodušnost bratov, ki so šli za njim. Ker ste pri vas vsi enega srca in govorite vsi eno besedo, je s tem vsa rimska cerkev vero izpovedala.

V svetli luči, predragi brat, je zažarela tista vernost, ki jo je apostol slavil. Že takrat je videl v duhu hvale vredni pogum in krepko stanovitnost in je, slaveč prihodnost in spričujoč vaše zasluženje, spodbujal sinove, ko je hvalil starše. Ko ste bili tako enodušni, ko ste bili tako hrabri, ste tudi drugim bratom dali prelep zgled enodušnosti in hrabrosti.

Vsekakor opominjamo, kolikor moremo, predragi brat, pri medsebojni ljubezni, ki naju veže, da se z vsem ljudstvom neprenehoma postiva, bediva in goreče moliva, ker nama Gospodova previdnost pravi in naju božje usmiljenje z zveličavnimi nasveti opominja, da je dan najinega boja in najine tekme že blizu. Ne nehajva se postiti, bedeti in vedno moliti! To je namreč najino nebeško orožje, ki nama daje stanovitnost in pogumno vztrajnost; to so najine duhovne trdnjave in božja kopja, ki naju varujejo.

Spominjajva se drug drugega! Složno in enodušno moliva zmeraj, jaz tu in ti tam, drug za drugega; z medsebojno ljubeznijo si lajšajva stiske in težave!

Osemnajstega dne pred oktobrskimi kalendami se je navsezgodaj zbrala pri vili »Seksti« velika množica, kakor je bil prokonzul Galerij Maksim ukazal. Ta dan je prokonzul Galerij Maksim, ki je sodil v preddvoru Savciolu, dal postaviti Ciprijana predse. Ko je stal pred njim, je prokonzul Galerij Maksim rekel škofu Ciprijanu: »Si ti Tascij Ciprijan?« - Škof Ciprijan je odgovoril: »Da, sem.« Prokonzul Galerij Maksim je rekel: »Si bil tem svetoskrunskim ljudem za škofa?« - škof Ciprijan je odgovoril: »Da.« - Prokonzul Galerij Maksim je dejal: »Prevzvišena cesarja sta zapovedala, da daruješ.« - Škof Ciprijan je rekel: »Tega ne storim.« - Galerij Maksim je dejal: »Premisli!« - Škof Ciprijan je odgovoril: »Stori, kar ti je ukazano! V tako pravični stvari ni premišljevanja.« 

Galerij Maksim se je pomenil s svetovalci in nejevoljen izrekel sodbo s temile besedami: »Dolgo si bogokletno živel in okoli sebe zbral premnogo ljudi za zločinsko zaroto in nastopil kot sovražnik rimskih bogov in svetega bogoslužja; niti bogoljubna in prevzvišena cesarja Valerijan in Galien in vzvišeni cesar Valerijan te niso mogli privesti nazaj k skupnosti svojega bogoslužja. Ker smo te torej dobili, da si najgrše zločine sam počenjal in druge vanje zavajal, boš za svarilni zgled njim, ki si jih svojim zločinom pridobil za tovariše: zakoniti red bo potrdila tvoja kri.« Ko je to izpregovoril, je s tablice prebral odlok: »Sklene se, da se Tascij Ciprijan z mečem usmrti.« Škof Ciprijan je rekel: »Hvala Bogu!«

Ko je bila ta sodba razglašena, je množica bratov rekla: »Tudi nas daj z njim vred ob glavo!« Zato je med brati nastal velik nemir in mnogi so šli za njim. Tako so Ciprijana peljali na polje pri vili »Seksti«. Tam je slekel svoj škrlatni plašč, pokleknil in na tleh leže h Gospodu molil. Ko je slekel dalmatiko in jo dal diakonom, je bil samo v platneni srajci in je pričakoval krvnika.

Ko je krvnik pristopil, je naročil svojim, naj dajo krvniku 25 zlatnikov. Bratje so pred njim razgrinjali prte in ročne prtiče. Nato si je blaženi Ciprijan s svojo roko zavezal oči. Ker si obveze na rokah ni mogel sam zavezati, sta mu jo zavezala prezbiter Julijan in subdiakon Julijan.

Tako je blaženi Ciprijan pretrpel smrt. Zaradi radovednosti poganov so njegovo truplo pokopali kar v bližini. Od tam so ga ponoči odnesli in s svečami in baklami med molitvami zelo slovesno spremili na grobišče prokuratorja Makrobija Kandidiana, ki je ob mapalski cesti pri ribnikih. Malo dni kasneje je prokonzul Maksim umrl.

Preblaženi mučenec Ciprijan je trpel osemnajsti dan pred oktobrskimi kalendami, ko sta bila Valerijan in Galien cesarja, kraljeval pa naš Gospod Jezus Kristus, ki mu gre čast in slava na vekov veke. Amen.

 

Ko se borimo za vero, nas gleda Bog, gledajo nas angeli, opazuje nas Kristus. * Kakšna slava in dostojanstvo je bojevati se za Boga, kakšna sreča, ko nas ovenča Kristus.

Oborožimo se z vsemi močmi, pripravimo se na boj s čistim srcem, z neokrnjeno vero in iskreno pobožnostjo. * Kakšna slava in dostojanstvo je bojevati se za Boga, kakšna sreča, ko nas ovenča Kristus.

Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni Bog, sveta Kornelij in Ciprijan sta bila goreča pastirja Božjega ljudstva in neustrašena mučenca. Na njuno priprošnjo nas utrjuj v veri in pogumu, da bomo pripravljeni delati za edinost Cerkve.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[S]

[D]

1 Odpev Čisto srce, o Bog, mi ustvari, duha stanovitnosti v meni obnovi.

2 Odpev Vesêli se, Jeruzalem, ker boš vsa ljudstva zbral v Gospodu.

3 Odpev Hvali, Sion, svojega Boga, ki pošilja na zemljo svojo besedo.

[S]

Spev z odpevom

[L]

Odpev k Hvaljen O dragocena smrt, ki je s krvjo kupila nesmrtnost mučencem.

[S]

[L]

Sklepna prošnja
Vsemogočni Bog, sveta Kornelij in Ciprijan sta bila goreča pastirja Božjega ljudstva in neustrašena mučenca. Na njuno priprošnjo nas utrjuj v veri in pogumu, da bomo pripravljeni delati za edinost Cerkve.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[D]

Opoldne 2 

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Opoldne

Kratko berilo  (1 Jn 3,16)
Na tem smo spoznali Božjo ljubezen, da je Kristus dal življenje za nas; tudi mi smo dolžni za brate dati življenje.

– Slavite Gospoda, ker je dober.
– Njegovo usmiljenje traja vekomaj.
 

Molimo. Gospod Jezus Kristus, ves svet je zagrnila tema opoldne, ko si bil nedolžen križan za odrešenje vseh ljudi. Vedno nas tako razsvetljuj, da bomo prispeli v večno življenje, kjer živiš in kraljuješ vekomaj.  

[D]

1 Odpev Vsak dan ti hočem prepevati hvalo, Gospod, in razglašati tvoja čudovita dela.

2 Odpev Z zaupanjem vsi upirajo oči vate, Gospod, blizu si vsem, ki te iščejo.

3 Odpev Pravična in resnična so tvoja pota, Gospod, ti si kralj vekomaj.

[S]

[L]

Odpev k Moja duša Blagor naši Cerkvi, ki jo je počastila kri slavnih mučencev.

Odpev k Moja duša Blagor naši Cerkvi, ki jo je počastila kri slavnih mučencev.

[S]

[L]

Sklepna prošnja
Vsemogočni Bog, sveta Kornelij in Ciprijan sta bila goreča pastirja Božjega ljudstva in neustrašena mučenca. Na njuno priprošnjo nas utrjuj v veri in pogumu, da bomo pripravljeni delati za edinost Cerkve.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.