Brevir za 16. april 2027

Petek, Sv. Bernardka Lurška, obvezni god

⚙ prilagodi

Povabilo
Bogoslužno branje
Hvalnice
Dnevna molitvena ura
Večernice
Sklepna molitvena ura

Sv. Bernardka Lurška (16. april)
SV. BERNARDKA LURŠKA, DEVICA
Obvezni god v Sloveniji
Bernardka Soubirous (1844–1879) je bila v votlini Massabielle pri Lurdu na Francoskem deležna od 11. februarja do 16. julija 1858 osemnajstih prikazanj Brezmadežne. Dogodki v Lurdu z vsemi okoliščinami in številna skrbno preiskana čudežna ozdravljenja, ki se dogajajo še danes, nas nagibajo k veri v resničnost tega Božjega posega v naše življenje. Bernardka je pozneje postala redovnica, umrla pa 16. aprila 1879 v Neversu v Franciji, kjer je njen grob.
Za blaženo jo je razglasil papež Pij XI. 14. junija 1925, za svetnico pa papež Pij XI. 8. decembra 1933.
Skupne molitve v čast svetnim ženam: redovnicam.

Povabilo

Začetek
Gospod, odpri moje ustnice,
- da bom oznanjal tvojo hvalo.
Ps 66: O Bog, bodi nam milostljiv in nas blagoslovi…
Odpev Pridite, molimo Boga, ki je čudovit v svojih svetih, aleluja.
Ali: Slavimo našega Boga ob godu svete Bernardke, aleluja.
Ps 66 Gospoda naj slavijo vsi narodi

O Bog, bodi nam milostljiv in nas blagoslovi, *
 pokaži nam svojo dobroto.
Naj spoznajo tvojo pot vsi na zemlji, *
 naj tvoje zveličanje osreči vse narode.
Odpev Pridite, molimo Boga, ki je čudovit v svojih svetih, aleluja.
Ali: Slavimo našega Boga ob godu svete Bernardke, aleluja.
O Bog, slavijo naj te ljudstva, *
 slavijo naj te vsa ljudstva.
Veselijo in radujejo naj se narodi, *
 ker jih vladaš in jih vodiš po pravici.
Odpev Pridite, molimo Boga, ki je čudovit v svojih svetih, aleluja.
Ali: Slavimo našega Boga ob godu svete Bernardke, aleluja.
O Bog, slavijo naj te ljudstva, *
 slavijo naj te vsa ljudstva.
Zemlja je obrodila svoje sadove, *
 Gospod, naš Bog, nas je blagoslovil.
Bog je zares dober, *
 zato naj ga spoštujejo in častijo vsi narodi.
Odpev Pridite, molimo Boga, ki je čudovit v svojih svetih, aleluja.
Ali: Slavimo našega Boga ob godu svete Bernardke , aleluja.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu *
kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Odpev Pridite, molimo Boga, ki je čudovit v svojih svetih, aleluja.
Ali: Slavimo našega Boga ob godu svete Bernardke, aleluja.
Ps 23: Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje…
Odpev Pridite, molimo Boga, ki je čudovit v svojih svetih, aleluja.
Ali: Slavimo našega Boga ob godu svete Bernardke, aleluja.
Ps 23 Gospod prihaja v svetišče

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, *
 njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.
Sredi morja mu je dal močne temelje *
 in ga utrdil nad vodami.
Odpev Pridite, molimo Boga, ki je čudovit v svojih svetih, aleluja.
Ali: Slavimo našega Boga ob godu svete Bernardke, aleluja.
Kdo pojde na Gospodovo goro, *
 kdo bo stal na njegovem svetem kraju?
Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu, *
 ne misli hudega in ne snuje prevare.
Ta bo prejel blagoslov od Gospoda *
 in plačilo Boga, svojega odrešenika.
To je rod tistih, ki te iščejo, *
 ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov.
Odpev Pridite, molimo Boga, ki je čudovit v svojih svetih, aleluja.
Ali: Slavimo našega Boga ob godu svete Bernardke, aleluja.
Na stežaj se odprite, starodavne duri, *
 da vstopi kralj veličastva.
Kdo je ta kralj veličastva? *
 Gospod, močni in silni, mogočni v boju.
Odpev Pridite, molimo Boga, ki je čudovit v svojih svetih, aleluja.
Ali: Slavimo našega Boga ob godu svete Bernardke, aleluja.
Na stežaj se odprite, starodavne duri, *
 da vstopi kralj veličastva.
Kdo je ta kralj veličastva? *
Gospod vesolja, on je kralj veličastva.
Odpev Pridite, molimo Boga, ki je čudovit v svojih svetih, aleluja.
Ali: Slavimo našega Boga ob godu svete Bernardke , aleluja.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu *
kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Odpev Pridite, molimo Boga, ki je čudovit v svojih svetih, aleluja.
Ali: Slavimo našega Boga ob godu svete Bernardke, aleluja.
Ps 94: Pridite, prepevajmo Gospodu…
Odpev Pridite, molimo Boga, ki je čudovit v svojih svetih, aleluja.
Ali: Slavimo našega Boga ob godu svete Bernardke, aleluja.
Ps 94 Spodbuda k češčenju Boga

Pridite, prepevajmo Gospodu, *
 vzklikajmo Bogu, svojemu zveličarju.
Stopimo mu naproti s hvalnim petjem, *
 z veselimi spevi ga hvalimo.
Odpev Pridite, molimo Boga, ki je čudovit v svojih svetih, aleluja.
Ali: Slavimo našega Boga ob godu svete Bernardke, aleluja.
Gospod je Bog, edini in najvišji, *
veliki vladar nad vsemi vladarji.
V njegovi roki so globine zemlje, *
 višine gorá so njegove.
Njegovo je morje, on ga je naredil, *
 njegova je zemlja, on jo je ustvaril.
Odpev Pridite, molimo Boga, ki je čudovit v svojih svetih, aleluja.
Ali: Slavimo našega Boga ob godu svete Bernardke, aleluja.
Pridite, poklonimo se Gospodu, *
 v ponižnosti molimo njega, ki nas je ustvaril.
On je naš Bog, mi njegovo ljudstvo, *
 on nas živi in vodi kot svoje ovce.
Odpev Pridite, molimo Boga, ki je čudovit v svojih svetih, aleluja.
Ali: Slavimo našega Boga ob godu svete Bernardke, aleluja.
O da bi danes poslušali njegove besede: *
 »Ne zakrknite svojih src kakor nekoč v puščavi.
Tam so me vaši očetje skušali in izzivali, *
 čeprav so videli moja dela.
Odpev Pridite, molimo Boga, ki je čudovit v svojih svetih, aleluja.
Ali: Slavimo našega Boga ob godu svete Bernardke, aleluja.
Štirideset let sem jih prenašal, *
 to nezvesto ljudstvo, ki se ne drži mojih potov.
Potem sem v svoji nevolji prisegel: *
Ne bodo videli obljubljene dežele.«
Odpev Pridite, molimo Boga, ki je čudovit v svojih svetih, aleluja.
Ali: Slavimo našega Boga ob godu svete Bernardke , aleluja.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu *
kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Odpev Pridite, molimo Boga, ki je čudovit v svojih svetih, aleluja.
Ali: Slavimo našega Boga ob godu svete Bernardke, aleluja.

△ Vrh

Bogoslužno branje

Psalmi so od petka III. tedna
Lastno
2. berilo, spev po 2. berilu, sklepna prošnja
Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
 
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Aleluja.
S
Pesem
Za redovnico
Svetnice god obhajamo,
ki ti služila je zvestó,
hvaležni zdaj ti, o Gospod,
veselo pesem pojemo.
 
Hodila za teboj vsak dan
je in prezrla mik sveta,
se tebi posvetila vsa
v ponižnosti, pokorščini.
 
Želela ti je ugajati,
po tebi hrepenela je,
ljubezen Božja vir bila
dejanj je njenih in besed.
 
Ljubezni svete so vezi
jo tukaj nate vezale,
v nebo se duh je njen povzpel,
kjer večno zmago zdaj slavi.
 
Njen zgled nekoč naj tudi nas
privedel bi pred tvoj obraz,
kjer bomo Troedinega
slavili z njo na vekomaj. Amen.
D
1 Odpev Ves sem že utrujen od prošenj, vendar upam v Gospoda, aleluja.
Ps 68,2–22.30–37   Gorečnost za tvojo hišo me razjeda
Dali so mu piti vina, mešanega z žolčem (Mt 27,34).
 
I
Potapljam se, o Bog, ti me reši, *
saj mi voda sega že do grla.
Pogrezam se v globoko močvirje, *
ne čutim več trdnih tal pod sabo.
Zašel sem v vodno globino *
in valovi me zagrinjajo.
Utrujen sem od prošenj, ves sem že hripav; *
oči mi pešajo, ko iščem Gospoda.
Takih, ki me sovražijo brez vzroka, *
je več kot las na moji glavi.
Močnejši od mene mi krivično nasprotujejo; *
kako naj vrnem, česar nisem ugrabil? —
 
O Bog, ti poznaš mojo nespamet *
in moje pregrehe ti niso prikrite.
Naj se ne spotikajo zaradi mene *
tisti, ki zaupajo vate, Gospod, Bog vsemogočni.
Naj ne zardevajo zaradi mene *
tisti, ki te ljubijo. —
 
Zaradi tebe sem se dal zasramovati, *
izgubil sem dobro ime pred vsemi.
Tujec sem postal svojim bratom, *
sinovi moje matere me nočejo poznati. —
 
Gorečnost za tvojo hišo me razjeda, *
zato me zasmehujejo tisti, ki sramotijo tebe.
Pokorim se s postom, *
oni pa se norčujejo iz mene. —
 
Oblačim se v raševino, *
pa me zaničujejo.
Opravljajo me na cestah in trgih, *
še pijanci se norčujejo iz mene. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
1 Odpev Ves sem že utrujen od prošenj, vendar upam v Gospoda, aleluja.
2 Odpev Žolča so mi dali v jed in s kisom so gasili mojo žejo.
II
Gospod, ob pravem času se v molitvah obračam k tebi, *
pomagaj mi po svoji veliki dobroti.
Potegni me iz blata, da se ne pogreznem, *
iz vodnih globin me reši.
Naj me valovi ne zagrnejo in globočina ne pogoltne, *
naj brezno ne zapre svojega žrela nad mano. —
 
Usliši me, Gospod, neizmerna je tvoja dobrota; *
pomagaj mi, tvoja ljubezen je neskončna.
Svojemu ljubljencu izkaži svojo ljubezen, *
hitro me usliši, ker sem v stiski. —
 
Bodi mi blizu in me reši, *
osvobodi me mojih sovražnikov.
Ti veš, kako me zasramujejo, *
dobro poznaš moje zatiralce. —
 
Zasramovanje me je potrlo, *
bolečina me stiska pri srcu.
Pričakoval sem, da me bo kdo tolažil, *
a nikjer nisem našel sočutja.
V jed so mi dali strupenega žolča *
in žejnega so me napajali s kisom. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
2 Odpev Žolča so mi dali v jed in s kisom so gasili mojo žejo.
3 Odpev Iščite Gospoda in živeli boste, aleluja.
III
Siromak sem ves v bolečinah, *
o Bog, podpiraj me v svoji dobroti.
Tvoje ime bom slavil s pesmijo, *
poveličeval te bom s hvalnico.
Tebi je to bolj všeč kot vsi obredi *
in bolj kot vse daritve. —
 
Vsi potrti naj to spoznajo in se razveselijo, *
naj bodo pogumni vsi, ki iščejo Gospoda.
Gospod uslišuje siromaka, *
ne pozablja tistih, ki v stiskah vanj zaupajo.
Naj ga hvalijo nebesa in zemlja, *
morje in vse, kar v njem prebiva. —
 
Bog bo rešil svoje ljudstvo in mu pozidal mesta, *
njegovi izvoljenci bodo deželo posedli.
Njihovi potomci jo bodo podedovali za njimi, *
prebivali bodo v njej vsi, ki ljubijo Gospoda. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
3 Odpev Iščite Gospoda in živeli boste, aleluja.
- Ob tvojem vstajenju, Kristus, aleluja,
- se veselita nebo in zemlja, aleluja.
PRVO BERILO
Iz knjige Razodetja (10,1-11)
Potrditev prerokovega poslanstva
Jaz, Janez, sem videl drugega silnega angela, prihajajočega z neba; obdan je bil z oblakom in mavrica je bila nad njegovo glavo; in njegovo obličje je bilo kakor sonce in njegovi nogi sta bili kakor ognjena stebra in imel je v roki odprto knjižico. Stopil je z desno nogo na morje, z levo pa na zemljo in zavpil z močnim glasom, kakor rjove lev. In ko je zavpil, je spregovorilo sedem gromov s svojimi glasovi. In ko je spregovorilo sedem gromov, sem hotel pisati, a zaslišal sem glas iz nebes: »Zapečati, kar je spregovorilo sedem gromov, in ne piši tega.«
In angel, katerega sem videl stoječega na morju in na zemlji, je dvignil desnico proti nebu ter prisegel pri njem, ki živi na vekov veke, ki je ustvaril nebo in kar je na njem, in zemljo in kar je na njej, in morje in kar je v njem: da ne bo več časa, ampak da bo v dnevih, ko se sedmi angel oglasi ter zatrobi, tudi božja skrivnost dopolnjena, kakor je oznanil svojim služabnikom prerokom.
In glas, ki sem ga slišal iz nebes, je spet govoril z menoj in rekel: »Pojdi, vzemi odprto knjižico iz roke angela, ki stoji na morju in na zemlji.« In šel sem k angelu ter mu rekel, naj mi da knjižico. Pa mi pravi: »Vzemi jo ter snej in napravila ti bo v trebuhu grenkobo, a v tvojih ustih bo sladka ko med.« In vzel sem knjižico iz angelove roke ter jo snedel; in v mojih ustih je bila sladka ko med, a ko sem jo snedel, mi je v trebuhu zagrenelo. In rečeta mi: »Zopet moraš prerokovati o ljudstvih in narodih in jezikih in mnogih kraljih.«
SPEV (Raz 10, 7; Mt 24.30)
Ko angel zatrobi, bo božja skrivnost dopolnjena, * kakor je oznanil svojim služabnikom prerokom, aleluja.
Takrat se bo prikazalo znamenje Sina človekovega na nebu in videli bodo Sina človekovega priti na oblakih neba z veliko močjo in slavo, * kakor je oznanil svojim služabnikom prerokom, aleluja.
L
Ker nima lastnega 2. berila, je to skupaj s spevom vzeto iz neobveznega godu Lurške Matere Božje, 11. februarja
DRUGO BERILO
Sv. Bernardka Marija Soubirous (1844-1879) iz Lurda, sama je popisala Marijina prikazovanja od 11. februarja do 16. junija 1858
Iz pisma sv. Marije Bernardke Saubirous, device (p. Gondrandu 1. 1861)
Gospa mi je govorila
Nekega dne sem šla z dvema deklicama k bregu reke Gave, da bi nabrala drv, in sem zaslišala neko šumenje. Obrnila sem se proti travniku, a nisem videla nobenega drevesa, ki bi se majalo. Nato sem pogledala gor proti votlini in tam sem zagledala v belo oblečeno gospo. Obleko je imela belo, njen pas pa je bil sinje barve. Med prsti na nogah je imela zlato rožo, iste barve je bil tudi rožni venec.
Ko sem to videla, sem si pomela oči, prepričana, da se motim. Z roko sem segla v žep, kjer sem imela rožni venec. Hotela sem se pokrižati, a nisem mogla dvigniti roke. Obvisela mi je kakor mrtva. Ko pa se je pokrižala gospa, sem s tresočo roko poskusila tudi jaz in je šlo. Začela sem moliti rožni venec. Tudi gospa je prebirala jagode, ni pa premikala ustnic. Ko sem končala rožni venec, je prikazen izginila.
Vprašala sem nato deklici, če sta kaj opazili. Rekli sta, da ne, in me spraševali, če sem jaz kaj videla. Rekla sem, da sem videla gospo v beli obleki, a da ne vem, kdo bi bila. Prosila sem ju, naj o vsem molčita. Svarili sta me, naj ne hodim več tja, kar jima pa nisem obljubila. V nedeljo sem se spet vrnila na tisti kraj, ker me je srce silno vleklo.
Šele v tretje je gospa spregovorila in me prosila, naj prihajam tja petnajst dni. Obljubila sem ji. Dodala je še, naj rečem duhovnikom, da morajo tam postaviti kapelico. Naročila mi je, naj pijem iz studenca. Ko tam okoli nisem našla nobenega studenca, sem šla proti reki Gavi. Ona pa je z glavo pomigala, da ne misli te vode, in pokazala s prstom, kje je izvir. Stopila sem tja in našla tam le malo kalne vode. Dotaknila sem se je, zajeti je pa nisem mogla. Začela sem kopati z roko, a se je le počasi nabirala. Trikrat sem to storila in šele četrtič sem mogla piti. Prikazen je tedaj izginila in jaz sem se vrnila domov.
Tja sem hodila petnajst dni in gospa se mi je prikazovala vsak dan, samo en ponedeljek in en petek ne. Vsakikrat mi je naročala, da moram povedati duhovnikom, naj tam sezidajo kapelico, naj se umivam v studencu in molim za spreobrnitev grešnikov. Večkrat sem jo vprašala, kdo je, a ona se je vedno samo nežno nasmehnila, nazadnje je dvignila roke, se zazrla proti nebu in rekla, da je Brezmadežno spočetje.
V teh petnajstih dneh mi je razodela tri skrivnosti, ki jih nikoli ne smem nikomur razkriti. To sem zvesto držala do danes.
SPEV (Lk 1, 46.49.48)
Moja duša poveličuje Gospoda. * Velike reči mi je storil Vsemogočni, njegovo ime je sveto.
Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi. * Velike reči mi je storil Vsemogočni, njegovo ime je sveto.
Sklepna prošnja
Molimo. Bog, naš Odrešenik, veseli obhajamo god lurške pastirice Bernardke. Daj nam, da ti bomo služili s tako vdanostjo, kot ti je služila ona v letih redovniškega življenja.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.
Slavimo Gospoda.
– Bogu hvala.

△ Vrh

Hvalnice

Psalmi so od petka III. tedna
Lastno
sklepna prošnja
Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
 
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Aleluja.
S
Pesem
Za redovnice
Kako nas ljubiš, Božji naš Rešitelj!
Da vsi bi se Očetu posvetili,
po Svetem Duhu milosti deliš nam
in srca razvnemaš.
 
Vse te služabnice si sam prerodil,
Očetu svojemu si jih izročil,
naklanjal vedno novo jim ljubezen
za sveto življenje.
 
Poklical si jih in so se odzvale,
pustile vse in za teboj hitele,
kraljevo znamenje, tvoj križ nosile,
slúžile Bogu.
 
Očetu hvala, tebi, Jezus Kristus,
in Tolažniku Svetemu vsa slava,
Bogú, ki vse stotero povračuje,
kar človek mu daje. Amen.
D
1 Vel. noč. Gospod, popolnoma izmij mojo krivdo, aleluja.
Ps 50   Usmili se me, Bog
Prenavljajte se po duhu svojega mišljenja in si oblecite novega človeka (Ef 4,2324).
 
Usmili se me, Bog, po svoji milosrčnosti, *
v svojem velikem usmiljenju izbriši mojo pregreho.
Popolnoma izmij mojo krivdo, *
mojega greha me očisti. —
 
Svojo pregreho priznavam, *
moj greh mi je živo v spominu.
Grešil sem zoper tebe samega, *
kar je zlo v tvojih očeh, sem storil.
Naj se izkaže, da si pravičen v svojih sodbah, *
tudi mene sodi v svoji pravičnosti. —
 
Glej, človek podeduje krivdo že ob rojstvu, *
z grehom je omadeževan že od začetka.
Vem, da ljubiš odkritosrčnost, *
ko sem sam pred teboj, me učiš modrosti. —
 
Odpusti mi grehe, da bom očiščen, *
bolj kot sneg bom bel, ko me umiješ.
Naj spet občutim radost in veselje, *
moje potrto srce naj se vzraduje. —
 
Ne glej na moje grehe, *
vso mojo krivdo izbriši.
Čisto srce, o Bog, mi ustvari, *
duha stanovitnosti v meni obnovi. —
 
Ne zavrzi me izpred svojega obličja, *
svojega svetega duha mi ne odvzemi.
Naj se spet veselim, da sem rešen, *
duha požrtvovalnosti v meni utrdi. —
 
Grešnikom bom kazal tvoja pota, *
izgubljeni se bodo vrnili k tebi.
Reši me krivde mojega greha, moj Bog in moj zveličar; *
moj jezik naj glasno opeva tvojo pravičnost. —
 
Gospod, odpri moje ustnice, *
da bom oznanjal tvojo hvalo.
Nad zunanjimi daritvami nimaš veselja, *
klavnih in žgalnih daritev ne maraš.
Skesan duh, o Bog, naj bo moja daritev, *
skesanega in ponižnega srca ne zametuješ.  —
 
Gospod, usmili se grešnika kakor nekdaj Siona; *
kar je greh porušil, pozidaj kot svoje sveto mesto.
Tedaj ti bomo spet opravljali prave daritve *
in na tvoj oltar bomo prinašali žrtve. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
1 Vel. noč. Gospod, popolnoma izmij mojo krivdo, aleluja.
2 Vel. noč. Kristus je nesel naše grehe na svojem telesu na križ, aleluja.
Jer 14,17–21 Ljudstvo žaluje ob času lakote in vojske
Božje kraljestvo se je približalo; spreobrnite se in verujte evangeliju (Mr 1,15).
 
Noč in dan pretakam solze, *
 jokati ne preneham.
Silna nesreča je zadela svéto mesto, *
 moje ljudstvo neizrečeno velika nadloga.
Če grem na polje, glej, z mečem pobite, *
 če pridem v mesto, glej, od lakote oslabljene.
Tudi preroke in duhovnike so odpeljali *
 v deželo, ki je ne poznajo.
 
Ali si popolnoma zavrgel svoje ljudstvo, *
 ali se ti sveto mesto studi?
Zakaj nas tepeš, *
ali ni upanja, da ozdravímo?
Upali smo na mir, pa ne pride nič dobrega, *
čakali, da ozdravímo, pa glej sama groza!
 
Spoznavamo, Gospod, svojo hudobijo, *
 priznavamo krivdo svojih očetov.
Grešili smo zoper tebe, *
 zaradi tvojega imena naj ne bomo osramočeni.
Ne onečasti svetišča svoje slave, *
 spomni se in ne prelomi svoje zaveze z nami. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
2 Vel. noč. Kristus je nesel naše grehe na svojem telesu na križ, aleluja.
3 Vel. noč. Stopite pred Gospodovo obličje z radostjo, aleluja.
Ps 99   Veselje prihajajočih v svetišče
Gospod veleva, naj odrešeni pojejo zmagoslavno pesem (sv. Atanazij).
 
S pesmijo slavite Gospoda, *
veselo mu pojte vsi prebivalci zemlje.
Z veseljem služite Bogu, *
radostno vstopajte v njegovo svetišče. —
 
Vedite: samo Gospod je Bog, on edini, *
on nas je ustvaril.
Mi smo njegovo ljudstvo, *
skrbi za nas kot pastir za ovce. —
 
Vstopite v njegovo svetišče s petjem, *
s hvalnicami v njegove svete dvore.
Častite ga in njegovo ime slavite, *
Gospod je dober in usmiljen.
Rodovi prihajajo in odhajajo, *
on pa ostane zvest za vse čase. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
3 Vel. noč. Stopite pred Gospodovo obličje z radostjo, aleluja.
S
Kratko berilo  (Rim 12,1–2)
Rotim vas, bratje, pri Božjem usmiljenju, dajte svoja telesa v živo, sveto, Bogu prijetno daritev; tako bo vaše bogoslužje po pameti. In ne ravnajte se po tem svetu, ampak preobrazujte se z obnovo svojega mišljenja, da boste preskušali, kaj je Božja volja, kaj je dobro in njemu všeč in popolno.
Spev z odpevom
Vzljubil jo je Gospod in v njej prebiva, aleluja, aleluja.
Vzljubil jo je Gospod in v njej prebiva, aleluja, aleluja.
Njena slava bo večna, aleluja, aleluja.
Vzljubil jo je Gospod in v njej prebiva, aleluja, aleluja.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Vzljubil jo je Gospod in v njej prebiva, aleluja, aleluja.
Za redovnico
Kdor spolni voljo mojega Očeta, ta mi je brat in sestra in mati, govori Gospod, aleluja.
Ali:
Gospod je moj delež; dober je vsem, ki ga iščejo, aleluja.
Hvaljen (Lk 1,68-79)
Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *
obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.
Obudil nam je mogočnega Zveličarja *
v hiši svojega služabnika Davida.
Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *
ki so ga oznanjali od davnih vekov.
Rešil nas bo naših sovražnikov, *
otel iz rok vseh, ki nas črtijo.
Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *
spomnil se je svoje svete zaveze.
Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *
da bomo rešeni iz rok sovražnikov.
Brez strahu bomo služili Gospodu *
v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —
 
In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *
pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.
Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *
ki ga bo rešil njegovih grehov.
Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *
kakor sonce, ki vzhaja z višave.
Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *
in naravnal na pot miru vse naše korake. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
Za redovnico
Kdor spolni voljo mojega Očeta, ta mi je brat in sestra in mati, govori Gospod, aleluja.
Ali:
Gospod je moj delež; dober je vsem, ki ga iščejo, aleluja.
Prošnje
Bratje in sestre, z vsemi svetimi ženami slavimo Zveličarja in kličimo:
Pridi, Gospod Jezus.
Gospod Jezus, grešnici si mnogo odpustil, ker je mnogo ljubila,
– odpusti tudi nam, čeprav smo mnogo grešili.
Pridi, Gospod Jezus.
Gospod Jezus, svete žene so hodile za teboj in ti stregle,
– naj hodimo tudi mi po tvojih stopinjah.
Pridi, Gospod Jezus.
Gospod Jezus, Marija te je poslušala, Marta ti je stregla,
– naj ti služimo v veri in ljubezni.
Pridi, Gospod Jezus.
Gospod Jezus, tisti, ki spolnjujejo tvojo voljo, so ti brat in sestra in mati,
– naj bomo v besedi in dejanju vedno tebi všeč.
Pridi, Gospod Jezus.
Očenaš
Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.
L
Sklepna prošnja
Bog, naš Odrešenik, veseli obhajamo god lurške pastirice Bernardke. Daj nam, da ti bomo služili s tako vdanostjo, kot ti je služila ona v letih redovniškega življenja.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.
Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.
Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.
Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

△ Vrh

Dnevna molitvena ura

Psalmi so od petka III. tedna
Lastno
sklepna prošnja
Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
 
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Aleluja.
Dopoldne
D
Pesem dopoldne
Zberimo se ob uri tej,
ko Jezus je sprejel svoj križ,
naj duh ne bega nam okrog,
molitvi naj se posveti.
 
Kdor srčno ljubi Kristusa,
je svet in čistega srca,
zaupno priporoča se
za milost Svetega Duha.
 
Ta ura je izbrisala
človeštva davni, težki greh,
so v Kristusu začeli se
presrečni časi milosti.
 
Naj slava, Jezus, ti doni,
od mrtvih vstal si in živiš,
Očetu, Duhu Svetemu,
enako zdaj in vekomaj. Amen.
Odpev dopoldne, opoldne in popoldne pred psalmi vedno samo enkrat: Aleluja, aleluja, aleluja.
Ps 21   Trpljenje pravičnega in uslišanje
Jezus je z močnim glasom zaklical: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« (Mt 27,46).
I
Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil, *
zakaj si se oddaljil od mene?
Zakaj mi ne pomagaš, *
ali ne slišiš, ko vpijem od bolečine?
Moj Bog, ves dan te kličem in me ne uslišiš; *
še ponoči vpijem, a ni nobenega odmeva. —
 
Ti si Sveti, ti kraljuješ na veke, *
tebe hvali Božje ljudstvo.
V tebe so upali naši očetje, *
upali so in si jih osvobodil.
K tebi so klicali in si jih rešil, *
v tebe so upali in niso bili osramočeni. —
 
Jaz pa sem kakor črv in ne človek, *
ljudje me zasramujejo, svet me zaničuje.
Vsi, ki me vidijo, se mi posmehujejo, *
z glavo majejo in govorijo:
»Zaupal je v Gospoda, naj ga reši, *
naj ga otme, če mu dobro hoče.« —
 
Vate zaupam že od rojstva, *
ti si moje upanje od detinstva.
Tebi sem bil posvečen, še preden sem bil rojen, *
ti si bil moj Bog že v materinem naročju.
Ne oddaljuj se od mene v stiskah in bodi mi blizu, *
nihče drug mi ne bo pomagal.  —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
II
Mnogo zveri me obdaja, *
obkrožajo me divje živali.
Pred menoj odpirajo svoja žrela *
in rjovejo kakor grabežljivi levi.
Moje moči so se razlile kakor voda, *
moje kosti so se razklenile.
Srce mi je postalo kakor vosek, *
raztaplja se v mojih prsih.
Kakor črepinja je suho moje grlo, *
jezik se neba prijemlje, do smrti sem izčrpan. —
 
Mnogo nasprotnikov me je obdalo, *
drhal hudobnežev preži okoli mene.
Roke in noge so mi prebodli, *
vse svoje kosti bi mogel prešteti.
Oni me pa gledajo, *
pasejo oči na mojih mukah.
Razdeljujejo si moja oblačila *
in žrebajo za mojo suknjo. —
 
Gospod, ne oddalji se od mene, *
moja moč si, hiti mi pomagat.
Reši moje življenje smrti, *
da me zveri ne raztrgajo.
Iz levjega žrela me reši, *
varuj me pred krvoločnimi volkovi.
Tvoje ime bom oznanjal svojim bratom, *
sredi zbora pravičnih te bom hvalil. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
III
Hvalite Gospoda vsi, ki se ga bojite, *
slavite ga vi, ki ste njegovo ljudstvo.
Služite mu v svetem strahu *
vsi, ki ste njegovi sinovi in hčere.
Gospod ni preziral revnega v bedi, *
svojega obličja ni odvračal od njega.
Vedno je uslišal njegove prošnje, *
ko se je s klici obračal k njemu. —
 
Hvalil ga bom v velikem zboru, *
spolnil bom svoje obljube vpričo teh, ki ga ljubijo.
Ubogi bodo jedli in se nasitili; *
vsi, ki ga iščejo, bodo hvalili Gospoda.
Veselili se bodo in vzklikali: *
»Naj vaša srca živijo na veke!«
Vsa zemlja se bo spreobrnila h Gospodu, *
vsi narodi se bodo klanjali pred njegovim prestolom. —
 
Gospodovo je kraljestvo, *
on vlada nad narodi.
Samo njega bodo molili vsi, ki živijo na zemlji, *
njemu se bodo klanjali vsi umrljivi. —
 
Tudi jaz bom živel samo njemu, *
moji potomci mu bodo služili.
Prihodnjim rodovom bodo pripovedovali o njegovi svetosti *
in oznanjali bodo njegova mogočna dela. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
Odpev dopoldne, opoldne in popoldne pred psalmi vedno samo enkrat: Aleluja, aleluja, aleluja.
Kratko berilo  (Apd 2,32.36)
Bog je obudil Jezusa, čemur smo mi vsi priče. Zagotovo védi torej, vsa Izraelova hiša, da je Bog tega Jezusa, ki ste ga vi križali, postavil za Gospoda in maziljenca.

– Gospod je res vstal, aleluja,
– in se prikazal Petru, aleluja.
Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni Bog, po tvoji dobroti smo veseli doživeli vstajenje tvojega Sina. Podeli nam Duha ljubezni, da bomo tudi mi vstali v novo življenje.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
Slavimo Gospoda.
– Bogu hvala.
Opoldne
D
Pesem opoldne
Zberimo se v molitvi zdaj,
naj sveti spev se oglasi,
Najvišjemu prepevajmo,
slavimo s pesmijo Boga.
 
To uro zloba je ljudi
poslala v smrt Nedolžnega.
Sodnika večnega, Boga,
po krivem obsodila je.
 
O koliko hvaležnosti
dolgujemo vsi Jezusu,
v skušnjavah on je naša moč,
od nas odvrne vsako zlo.
 
Naj slava, Jezus, ti doni,
od mrtvih vstal si in živiš,
Očetu, Duhu Svetemu,
enako zdaj in vekomaj. Amen.
Odpev dopoldne, opoldne in popoldne pred psalmi vedno samo enkrat: Aleluja, aleluja, aleluja.
Ps 21   Trpljenje pravičnega in uslišanje
Jezus je z močnim glasom zaklical: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« (Mt 27,46).
I
Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil, *
zakaj si se oddaljil od mene?
Zakaj mi ne pomagaš, *
ali ne slišiš, ko vpijem od bolečine?
Moj Bog, ves dan te kličem in me ne uslišiš; *
še ponoči vpijem, a ni nobenega odmeva. —
 
Ti si Sveti, ti kraljuješ na veke, *
tebe hvali Božje ljudstvo.
V tebe so upali naši očetje, *
upali so in si jih osvobodil.
K tebi so klicali in si jih rešil, *
v tebe so upali in niso bili osramočeni. —
 
Jaz pa sem kakor črv in ne človek, *
ljudje me zasramujejo, svet me zaničuje.
Vsi, ki me vidijo, se mi posmehujejo, *
z glavo majejo in govorijo:
»Zaupal je v Gospoda, naj ga reši, *
naj ga otme, če mu dobro hoče.« —
 
Vate zaupam že od rojstva, *
ti si moje upanje od detinstva.
Tebi sem bil posvečen, še preden sem bil rojen, *
ti si bil moj Bog že v materinem naročju.
Ne oddaljuj se od mene v stiskah in bodi mi blizu, *
nihče drug mi ne bo pomagal.  —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
II
Mnogo zveri me obdaja, *
obkrožajo me divje živali.
Pred menoj odpirajo svoja žrela *
in rjovejo kakor grabežljivi levi.
Moje moči so se razlile kakor voda, *
moje kosti so se razklenile.
Srce mi je postalo kakor vosek, *
raztaplja se v mojih prsih.
Kakor črepinja je suho moje grlo, *
jezik se neba prijemlje, do smrti sem izčrpan. —
 
Mnogo nasprotnikov me je obdalo, *
drhal hudobnežev preži okoli mene.
Roke in noge so mi prebodli, *
vse svoje kosti bi mogel prešteti.
Oni me pa gledajo, *
pasejo oči na mojih mukah.
Razdeljujejo si moja oblačila *
in žrebajo za mojo suknjo. —
 
Gospod, ne oddalji se od mene, *
moja moč si, hiti mi pomagat.
Reši moje življenje smrti, *
da me zveri ne raztrgajo.
Iz levjega žrela me reši, *
varuj me pred krvoločnimi volkovi.
Tvoje ime bom oznanjal svojim bratom, *
sredi zbora pravičnih te bom hvalil. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
III
Hvalite Gospoda vsi, ki se ga bojite, *
slavite ga vi, ki ste njegovo ljudstvo.
Služite mu v svetem strahu *
vsi, ki ste njegovi sinovi in hčere.
Gospod ni preziral revnega v bedi, *
svojega obličja ni odvračal od njega.
Vedno je uslišal njegove prošnje, *
ko se je s klici obračal k njemu. —
 
Hvalil ga bom v velikem zboru, *
spolnil bom svoje obljube vpričo teh, ki ga ljubijo.
Ubogi bodo jedli in se nasitili; *
vsi, ki ga iščejo, bodo hvalili Gospoda.
Veselili se bodo in vzklikali: *
»Naj vaša srca živijo na veke!«
Vsa zemlja se bo spreobrnila h Gospodu, *
vsi narodi se bodo klanjali pred njegovim prestolom. —
 
Gospodovo je kraljestvo, *
on vlada nad narodi.
Samo njega bodo molili vsi, ki živijo na zemlji, *
njemu se bodo klanjali vsi umrljivi. —
 
Tudi jaz bom živel samo njemu, *
moji potomci mu bodo služili.
Prihodnjim rodovom bodo pripovedovali o njegovi svetosti *
in oznanjali bodo njegova mogočna dela. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
Odpev dopoldne, opoldne in popoldne pred psalmi vedno samo enkrat: Aleluja, aleluja, aleluja.
Kratko berilo  (Gal 3,27–28)
Kateri ste bili tudi v Kristusa krščeni, ste Kristusa oblekli. Ni več Juda, tudi ne Grka; ni več sužnja, tudi ne svobodnega; ni več moškega in ženske; kajti vsi vi ste eno v Kristusu Jezusu.

– Razveselili so se učenci, aleluja,
– ko so videli Gospoda, aleluja.
Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni Bog, po tvoji dobroti smo veseli doživeli vstajenje tvojega Sina. Podeli nam Duha ljubezni, da bomo tudi mi vstali v novo življenje.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
Slavimo Gospoda.
– Bogu hvala.
Popoldne
D
Pesem popoldne
To uro se končal je mrak,
ki je zagrinjal Golgoto,
in križ je svetu zasijal,
se razjasnilo je nebo.
 
To uro Jezus zbudil je
v grobovih speče smrtnike,
jih smrti osvobodil je,
duha jim vdihnil, da žive.
 
Zdaj v nove čase vérujemo,
ko smrti bridke več ne bo,
pri Bogu bomo srečni vsi
sadove truda uživali.
 
Naj slava, Jezus, ti doni,
od mrtvih vstal si in živiš,
Očetu, Duhu Svetemu,
enako zdaj in vekomaj. Amen.
Odpev dopoldne, opoldne in popoldne pred psalmi vedno samo enkrat: Aleluja, aleluja, aleluja.
Ps 21   Trpljenje pravičnega in uslišanje
Jezus je z močnim glasom zaklical: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« (Mt 27,46).
I
Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil, *
zakaj si se oddaljil od mene?
Zakaj mi ne pomagaš, *
ali ne slišiš, ko vpijem od bolečine?
Moj Bog, ves dan te kličem in me ne uslišiš; *
še ponoči vpijem, a ni nobenega odmeva. —
 
Ti si Sveti, ti kraljuješ na veke, *
tebe hvali Božje ljudstvo.
V tebe so upali naši očetje, *
upali so in si jih osvobodil.
K tebi so klicali in si jih rešil, *
v tebe so upali in niso bili osramočeni. —
 
Jaz pa sem kakor črv in ne človek, *
ljudje me zasramujejo, svet me zaničuje.
Vsi, ki me vidijo, se mi posmehujejo, *
z glavo majejo in govorijo:
»Zaupal je v Gospoda, naj ga reši, *
naj ga otme, če mu dobro hoče.« —
 
Vate zaupam že od rojstva, *
ti si moje upanje od detinstva.
Tebi sem bil posvečen, še preden sem bil rojen, *
ti si bil moj Bog že v materinem naročju.
Ne oddaljuj se od mene v stiskah in bodi mi blizu, *
nihče drug mi ne bo pomagal.  —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
II
Mnogo zveri me obdaja, *
obkrožajo me divje živali.
Pred menoj odpirajo svoja žrela *
in rjovejo kakor grabežljivi levi.
Moje moči so se razlile kakor voda, *
moje kosti so se razklenile.
Srce mi je postalo kakor vosek, *
raztaplja se v mojih prsih.
Kakor črepinja je suho moje grlo, *
jezik se neba prijemlje, do smrti sem izčrpan. —
 
Mnogo nasprotnikov me je obdalo, *
drhal hudobnežev preži okoli mene.
Roke in noge so mi prebodli, *
vse svoje kosti bi mogel prešteti.
Oni me pa gledajo, *
pasejo oči na mojih mukah.
Razdeljujejo si moja oblačila *
in žrebajo za mojo suknjo. —
 
Gospod, ne oddalji se od mene, *
moja moč si, hiti mi pomagat.
Reši moje življenje smrti, *
da me zveri ne raztrgajo.
Iz levjega žrela me reši, *
varuj me pred krvoločnimi volkovi.
Tvoje ime bom oznanjal svojim bratom, *
sredi zbora pravičnih te bom hvalil. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
III
Hvalite Gospoda vsi, ki se ga bojite, *
slavite ga vi, ki ste njegovo ljudstvo.
Služite mu v svetem strahu *
vsi, ki ste njegovi sinovi in hčere.
Gospod ni preziral revnega v bedi, *
svojega obličja ni odvračal od njega.
Vedno je uslišal njegove prošnje, *
ko se je s klici obračal k njemu. —
 
Hvalil ga bom v velikem zboru, *
spolnil bom svoje obljube vpričo teh, ki ga ljubijo.
Ubogi bodo jedli in se nasitili; *
vsi, ki ga iščejo, bodo hvalili Gospoda.
Veselili se bodo in vzklikali: *
»Naj vaša srca živijo na veke!«
Vsa zemlja se bo spreobrnila h Gospodu, *
vsi narodi se bodo klanjali pred njegovim prestolom. —
 
Gospodovo je kraljestvo, *
on vlada nad narodi.
Samo njega bodo molili vsi, ki živijo na zemlji, *
njemu se bodo klanjali vsi umrljivi. —
 
Tudi jaz bom živel samo njemu, *
moji potomci mu bodo služili.
Prihodnjim rodovom bodo pripovedovali o njegovi svetosti *
in oznanjali bodo njegova mogočna dela. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
Odpev dopoldne, opoldne in popoldne pred psalmi vedno samo enkrat: Aleluja, aleluja, aleluja.
Kratko berilo  (1 Kor 5,7–8)
Postrgajte stari kvas, da boste novo testo, ker ste opresni; zakaj tudi naše velikonočne jagnje, Kristus, je bilo darovano. Zatorej obhajajmo praznik ne s starim kvasom, tudi ne s kvasom hudobije in malopridnosti, marveč z opresniki čistosti in resnice.

– Ostani z nami, Gospod, aleluja,
– ker se je zvečerilo, aleluja.
Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni Bog, po tvoji dobroti smo veseli doživeli vstajenje tvojega Sina. Podeli nam Duha ljubezni, da bomo tudi mi vstali v novo življenje.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
Slavimo Gospoda.
– Bogu hvala.

△ Vrh

Večernice

Psalmi so od petka III. tedna
Lastno
sklepna prošnja
Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
 
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Aleluja.
S
Pesem
Za redovnico
Svetnice god obhajamo,
ki ti služila je zvestó,
hvaležni zdaj ti, o Gospod,
veselo pesem pojemo.
 
Hodila za teboj vsak dan
je in prezrla mik sveta,
se tebi posvetila vsa
v ponižnosti, pokorščini.
 
Želela ti je ugajati,
po tebi hrepenela je,
ljubezen Božja vir bila
dejanj je njenih in besed.
 
Ljubezni svete so vezi
jo tukaj nate vezale,
v nebo se duh je njen povzpel,
kjer večno zmago zdaj slavi.
 
Njen zgled nekoč naj tudi nas
privedel bi pred tvoj obraz,
kjer bomo Troedinega
slavili z njo na vekomaj. Amen.
D
1 Vel. noč. Jaz, Gospod, sem tvoj rešitelj in odkupitelj, aleluja.
Ps 134 Hvala Gospodu za njegova čudovita dela
Pridobljeno ljudstvo, oznanjate slavna dela njega, ki vas je poklical iz teme v svojo čudovito luč (1 Pt 2,9).
I
Hvalite Gospoda, *
hvalite ga, njegovi služabniki.
Vi, ki služite v njegovi hiši, *
v dvorih hiše našega Gospoda. —
 
Hvalite Gospoda, ker je dober, *
igrajte v čast njegovemu svetemu imenu.
Gospod vas je izvolil, *
izbral za svoje sveto ljudstvo. —
 
Spoznal sem: Gospod je velik, *
naš Bog je vzvišen in vsemogočen.
Karkoli hoče, napravi na nebu in na zemlji, *
v morju in v vseh vodnih globinah.
Spusti veter in na obzorje pripelje oblake, *
izlije dež med bliskom in gromom. —
 
Udaril je prvorojence v Egiptu, *
ljudi in tudi živino.
Čudeže je naredil za znamenje Egiptu, *
faraonu in vsem njegovim hlapcem.
Uničil je mnoge narode, *
pobil mogočne kralje.
Vse njihove dežele je Bog dal v lastnino *
svojemu izvoljenemu ljudstvu. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
1 Vel. noč. Jaz, Gospod, sem tvoj rešitelj in odkupitelj, aleluja.
2 Vel. noč. Blagoslovljeno prihajajoče kraljestvo našega očeta Davida, aleluja.
II
Gospod, tvoje ime ostane večno *
tvoj spomin od roda do roda.
Gospod namreč varuje svoje ljudstvo *
in je usmiljen do vseh, ki ga častijo. —
 
Iz zlata in srebra so maliki ljudstev, *
človeške roke so jih izdelale.
Usta imajo, pa ne govorijo, *
oči imajo, pa ne vidijo.
Ušesa imajo, pa ne slišijo, *
ni diha v njihovih ustih.
Nespametni so tisti, ki jih delajo, *
nespametni vsi, ki vanje zaupajo. —
 
Božje ljudstvo, slavite Gospoda, *
Božji duhovniki, slavite Gospoda.
Božji služabniki, slavite Gospoda, *
vsi, ki vanj verujete, slavite Gospoda. —
 
Gospodu na Sionu slava, *
slava njemu, ki prebiva v svetem mestu. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
2 Vel. noč. Blagoslovljeno prihajajoče kraljestvo našega očeta Davida, aleluja.
3 Vel. noč. Pojmo Gospodu, ker je prevzvišen, aleluja.
Raz 15,3–4  Zahvalna pesem
 
Velika in čudovita so tvoja dela, *
Gospod, Bog vsemogočni.
Pravična in resnična so tvoja pota, *
ti si kralj vekomaj. —
 
Gospod, kdo bi te ne priznaval *
in ne slavil tvojega imena?
Ti sam si svet, vsi narodi pridejo in padejo na kolena, *
ker so se razodele tvoje sodbe. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
3 Vel. noč. Pojmo Gospodu, ker je prevzvišen, aleluja.
S
Kratko berilo  (Rim 8,28–30)
Vemo, da tistim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu, njim, ki so po njegovem sklepu poklicani. Zakaj katere je naprej poznal, jih je tudi naprej določil, naj bodo podobni njegovemu Sinu, da bi bil on prvorojenec med mnogimi brati. Katere pa je naprej določil, jih je tudi poklical; in katere je poklical, jih je tudi opravičil; katere pa je opravičil, jih je tudi poveličal.
Spev z odpevom
Gospod jo je izvolil, izmed mnogih jo je izbral, aleluja, aleluja.
Gospod jo je izvolil, izmed mnogih jo je izbral, aleluja, aleluja.
Pri njem bo prebivala, aleluja, aleluja.
Gospod jo je izvolil, izmed mnogih jo je izbral, aleluja, aleluja.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Gospod jo je izvolil, izmed mnogih jo je izbral, aleluja, aleluja.
Odpev k Moja duša
Za redovnico
Vi, ki ste vse zapustili in šli za menoj, boste prejeli stokratno in dobili v delež večno življenje, aleluja.
Ali:
Kjer sestre skupaj slavijo Gospoda, tam daje Gospod blagoslov, aleluja.
Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)
Moja duša poveličuje Gospoda, *
moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.
Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *
glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.
Velike reči mi je storil Vsemogočni, *
njegovo ime je sveto.
Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *
vsem, ki mu zvesto služijo. —
 
Dvignil je svojo močno roko, *
razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.
Mogočne je vrgel s prestola *
in povišal je nizke.
Lačne je napolnil z dobrotami *
in bogate je odpustil prazne.
Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *
kakor je obljubil našim očetom.
Spomnil se je svoje dobrote *
do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
Odpev k Moja duša
Za redovnico
Vi, ki ste vse zapustili in šli za menoj, boste prejeli stokratno in dobili v delež večno življenje, aleluja.
Ali:
Kjer sestre skupaj slavijo Gospoda, tam daje Gospod blagoslov, aleluja.
Prošnje
S svetimi ženami prosímo Gospoda za Cerkev in vzklikajmo:
Gospod, spomni se svoje Cerkve.
Na priprošnjo mučenk, ki so z močjo duha premagale telesno smrt,
– daj svoji Cerkvi neustrašnost v preizkušnjah.
Gospod, spomni se svoje Cerkve.
Na priprošnjo poročenih, ki so preživele sveti zakon v milosti,
– daj svoji Cerkvi apostolsko rodovitnost.
Gospod, spomni se svoje Cerkve.
Na priprošnjo vdov, ki so povzdignile in posvetile svojo osamelost z molitvijo in gostoljubnostjo,
– daj svoji Cerkvi, da bo svetu izkazovala skrivnost tvoje ljubezni.
Gospod, spomni se svoje Cerkve.
Na priprošnjo mater, ki so rodile otroke za Božje kraljestvo in za človeško skupnost,
– daj svoji Cerkvi, naj prerodi vse ljudi za življenje in zveličanje.
Gospod, spomni se svoje Cerkve.
Na priprošnjo svetih žen, ki so zaslužile, da gledajo tvoje obličje,
– naj se umrli tvoje Cerkve vekomaj z njimi veselijo tvoje sreče.
Gospod, spomni se svoje Cerkve.
Očenaš
Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.
L
Sklepna prošnja
Bog, naš Odrešenik, veseli obhajamo god lurške pastirice Bernardke. Daj nam, da ti bomo služili s tako vdanostjo, kot ti je služila ona v letih redovniškega življenja.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.
Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.
Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.
Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

△ Vrh

Sklepna molitvena ura

Petek

Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
 
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Aleluja.
Izprašamo si vest in premislimo, kako smo preživeli dan. Nato obudimo kesanje nad storjenimi grehi.
Pesem v velikonočnem času
O Jezus, rešenik sveta,
Beseda učlovečena,
neskončne Luči si odsvit,
naš varuh bodi in naš ščit.
 
Ti si ustvaril vse stvari
in ti določaš naše dni,
daj, da utrujeno telo
počitek nočni poživi.
 
Premagal zlobo si pekla,
obvaruj nas sovražnika,
da ne zapeljal bi nas v greh,
ko si odrešil nas s krvjo.
 
Prehitro bo minila noč,
ki vlila nam bo novo moč;
ko bo telo počivalo,
naš duh pri tebi naj bedi.
 
Naj slava, Jezus, ti doni,
od mrtvih vstal si in živiš,
Očetu, Duhu Svetemu,
enako zdaj in vekomaj. Amen.
Psalmi
Ps 87   Molitev v hudi bolezni
To je vaša ura in oblast teme (Lk 22,53).
 
Vel. noč. Aleluja, aleluja, aleluja.
 
Gospod, moj Bog, ves dan vpijem, *
 tudi ponoči tožim.
Naj pride k tebi moja molitev, *
 prisluhni moji prošnji.
 
Moja duša je polna bridkosti, *
 moje življenje se bliža smrti.
Za umirajočega me imajo, *
 mislijo, da sem z močmi pri kraju.
 
Med mrtve so me že prišteli, *
 sem kakor tisti, ki ležijo v grobovih.
Zdi se mi, da se jih več ne spominjaš, *
 da ne skrbiš več zanje.
 
Pahnil si me v globoko jamo, *
 v temo in zapuščenost.
Trdo me je zadela tvoja desnica, *
 zgrnile so se name vse bolečine.
 
Moji prijatelji so me zapustili, *
 moja bolezen se jim gnusi.
Zaprtega me imajo in nikamor ne morem, *
 oči mi medlijo od hudega.
Gospod, ves dan vzdihujem, *
 svoje roke stegujem k tebi.
 
Ali moreš storiti za mrtve več kot za žive, *
 ali naj mrliči vstanejo in te hvalijo?
Ali v grobu govorijo o tvoji dobroti *
 in v kraljestvu smrti o tvoji zvestobi?
Mar se v smrtni temi razodevajo tvoja čuda *
 in v deželi pozabljenja tvoja ljubezen?
 
Moj Bog, na ves glas te kličem, *
 že zjutraj se dviga k tebi moja molitev.
Zakaj me tako dolgo ne pogledaš *
 in skrivaš svoje obličje pred mano?
 
Mučim se nesrečen od mladosti, *
 prenašam težke bolezni in hiram.
Hudo si me preskušal s trpljenjem, *
 strahovi so me zagrinjali kakor divje vodovje.
Zapustili so me prijatelji in znanci, *
 pozabljen sem ostal v smrtni stiski.
 
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
 
Vel. noč.  Aleluja, aleluja, aleluja.
 
Kratko berilo (Jer 14,9)
Saj si vendar v naši sredi, Gospod! Imenujemo se po tvojem imenu. Ne zametuj nas, Gospod, naš Bog!
Spev z odpevom
V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.
Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog, aleluja, aleluja.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.
Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)
Kristus, luč narodov in slava Božjega ljudstva
 
Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru, aleluja.
 
Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *
 kakor si obljubil s svojo besedo.
Na svoje oči sem videl Zveličarja, *
 ki si ga poslal vsem ljudstvom:
luč v razsvetljenje vseh narodov *
 in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu.
 
Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru, aleluja.
Sklepna prošnja
Molimo. Nebeški Oče, tvoj edinorojeni Sin je za nas umrl in bil položen v grob. Naj se ga v veri zvesto oklenemo, da bomo vstali v novo življenje z njim, ki živi in kraljuje vekomaj.
Blagoslovni vzklik
Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.
 
V velikonočnem času
 
Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja,
zakaj on, ki si ga bila vredna nositi, aleluja,
je vstal, kakor je rekel, aleluja;
prosi za nas Boga, aleluja.

△ Vrh