Brevir za 16. april 2024

[S]

[D]

1 Odpev Bog se vzdigne in vsi, ki ga črtijo, zbežijo pred njim, aleluja.

2 Odpev Naš Bog je Bog, ki rešuje, je celo gospodar nad smrtjo, aleluja.

3 Odpev Kraljestva zemlje, pojte Bogu, prepevajte Gospodu, aleluja.

- Od mrtvih vstali Kristus več ne umrje, aleluja,

- smrt nad njim več ne gospoduje, aleluja.

 

Ko je Jagnje odprlo sedmi pečat, je v nebesih nastala tihota kake pol ure.

In videl sem sedem angelov, ki stoje pred Bogom; in dano jim je bilo sedem tromb. In prišel je drug angel ter se k oltarju ustopil z zlato kadilnico; in dano mu je bilo mnogo vonjav, da bi jih dal k molitvam vseh svetih na zlat oltar, ki je pred prestolom. In dvignil se je z molitvami svetih dim vonjav iz angelove roke pred Boga. In angel je vzel kadilnico, jo napolnil z ognjem z oltarja in vrgel na zemljo; in nastali so grom in bobnenje in bliski in potres.

In sedmero angelov, ki imajo sedmero tromb, se je pripravilo, da zatrobijo.

In prvi je zatrobil, in nastala sta toča in ogenj, pomešana s krvjo, in sta padla na zemljo; in zgorela je tretjina zemlje in zgorela je tretjina dreves in zgorela je vsa zelena trava.

In drugi angel je zatrobil, in nekaj kakor velika v ognju goreča gora je padlo v morje; in tretjina morja je postala kri in pomrla je tretjina stvari, ki žive v morju, in tretjina ladij je bila končana.

In tretji angel je zatrobil, in padla je z neba velika zvezda, goreča ko plamenica, in priletela na tretjino rek in na studence voda. In zvezdi je ime pelin; in tretjina voda je postala pelin in mnogo ljudi je pomrlo od voda, ker so ogrenele.

In četrti angel je zatrobil, in udarjena je bila tretjina sonca in tretjina meseca in tretjina zvezd, da je tretjina od njih otemnela in je dan izgubil tretjino svetlobe in prav tako noč.

In videl in slišal sem orla, ki je letel po sredi neba in klical z močnim glasom: »Gorje, gorje, gorje prebivalcem na zemlji zaradi drugih glasov tromb treh angelov, ki bodo še trobili.«

 

SPEV (Raz 8, 3-4; 5, 8)

Angel je stopil k oltarju z zlato kadilnico v roki; in dali so vanjo mnogo dišav. * In dvignil se je dim vonjav pred Boga, aleluja.

Angeli so imeli čaše polne dišav, ki so molitve svetih. * In dvignil se je dim vonjav pred Boga, aleluja.

[L]

 

Nekega dne sem šla z dvema deklicama k bregu reke Gave, da bi nabrala drv, in sem zaslišala neko šumenje. Obrnila sem se proti travniku, a nisem videla nobenega drevesa, ki bi se majalo. Nato sem pogledala gor proti votlini in tam sem zagledala v belo oblečeno gospo. Obleko je imela belo, njen pas pa je bil sinje barve. Med prsti na nogah je imela zlato rožo, iste barve je bil tudi rožni venec.

Ko sem to videla, sem si pomela oči, prepričana, da se motim. Z roko sem segla v žep, kjer sem imela rožni venec. Hotela sem se pokrižati, a nisem mogla dvigniti roke. Obvisela mi je kakor mrtva. Ko pa se je pokrižala gospa, sem s tresočo roko poskusila tudi jaz in je šlo. Začela sem moliti rožni venec. Tudi gospa je prebirala jagode, ni pa premikala ustnic. Ko sem končala rožni venec, je prikazen izginila.

Vprašala sem nato deklici, če sta kaj opazili. Rekli sta, da ne, in me spraševali, če sem jaz kaj videla. Rekla sem, da sem videla gospo v beli obleki, a da ne vem, kdo bi bila. Prosila sem ju, naj o vsem molčita. Svarili sta me, naj ne hodim več tja, kar jima pa nisem obljubila. V nedeljo sem se spet vrnila na tisti kraj, ker me je srce silno vleklo.

Šele v tretje je gospa spregovorila in me prosila, naj prihajam tja petnajst dni. Obljubila sem ji. Dodala je še, naj rečem duhovnikom, da morajo tam postaviti kapelico. Naročila mi je, naj pijem iz studenca. Ko tam okoli nisem našla nobenega studenca, sem šla proti reki Gavi. Ona pa je z glavo pomigala, da ne misli te vode, in pokazala s prstom, kje je izvir. Stopila sem tja in našla tam le malo kalne vode. Dotaknila sem se je, zajeti je pa nisem mogla. Začela sem kopati z roko, a se je le počasi nabirala. Trikrat sem to storila in šele četrtič sem mogla piti. Prikazen je tedaj izginila in jaz sem se vrnila domov.

Tja sem hodila petnajst dni in gospa se mi je prikazovala vsak dan, samo en ponedeljek in en petek ne. Vsakikrat mi je naročala, da moram povedati duhovnikom, naj tam sezidajo kapelico, naj se umivam v studencu in molim za spreobrnitev grešnikov. Večkrat sem jo vprašala, kdo je, a ona se je vedno samo nežno nasmehnila, nazadnje je dvignila roke, se zazrla proti nebu in rekla, da je Brezmadežno spočetje.

V teh petnajstih dneh mi je razodela tri skrivnosti, ki jih nikoli ne smem nikomur razkriti. To sem zvesto držala do danes.