Brevir za 15. julij 2020

Sreda, Sv. Bonaventura, obvezni god

Povabilo
Bogoslužno branje
Hvalnice
Dnevna molitvena ura
Večernice
Sklepna molitvena ura

Info …

SV. BONAVENTURA, ŠKOF IN CERKVENI UČITELJ

Obvezni god
Sv. Bonaventura (ok. 1218–1274) je bil učenjak, vrhovni predstojnik reda Frančiškovih manjših bratov in kardinal. Umrl je 15. julija 1274 med drugim vesoljnim cerkvenim zborom v Lyonu.

Skupne molitve v čast svetim pastirjem ali cerkvenim učiteljem

Izberi skupne molitve:

Povabilo

Začetek

Gospod, odpri moje ustnice,

- da bom oznanjal tvojo hvalo.

Odpev Kristusa, najvišjega pastirja, pridite, molimo.

Ps 94 Spodbuda k češčenju Boga

Pridite, prepevajmo Gospodu, *

vzklikajmo Bogu, svojemu zveličarju.

Stopimo mu naproti s hvalnim petjem, *

z veselimi spevi ga hvalimo.

Odpev Kristusa, najvišjega pastirja, pridite, molimo.

Gospod je Bog, edini in najvišji, *

veliki vladar nad vsemi vladarji.

V njegovi roki so globine zemlje, *

višine gorá so njegove.

Njegovo je morje, on ga je naredil, *

njegova je zemlja, on jo je ustvaril.

Odpev Kristusa, najvišjega pastirja, pridite, molimo.

Pridite, poklonimo se Gospodu, *

v ponižnosti molimo njega, ki nas je ustvaril.

On je naš Bog, mi njegovo ljudstvo, *

on nas živi in vodi kot svoje ovce.

Odpev Kristusa, najvišjega pastirja, pridite, molimo.

O da bi danes poslušali njegove besede: *

»Ne zakrknite svojih src kakor nekoč v puščavi.

Tam so me vaši očetje skušali in izzivali, *

čeprav so videli moja dela.

Odpev Kristusa, najvišjega pastirja, pridite, molimo.

Štirideset let sem jih prenašal, *

to nezvesto ljudstvo, ki se ne drži mojih potov.

Potem sem v svoji nevolji prisegel: *

Ne bodo videli obljubljene dežele.«

Odpev Kristusa, najvišjega pastirja, pridite, molimo .

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu *

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Odpev Kristusa, najvišjega pastirja, pridite, molimo.

⇑ Vrh

Bogoslužno branje

Psalmi so od srede III. tedna

Lastno

2. berilo, spev po 2. berilu, sklepna prošnja

Začetek molitvene ure

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

Gospod, pridi in mi pomagaj.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

[S]

Pesem

Za enega pastirja
Pobožno Kristusu zdaj vsi zapojmo,
saj dobri je pastir in kralj človeštva,
in s pesmijo vsi proslavimo njega,
ki danes goduje.

Za škofa:
Kot škofa ga je milost okrepila
in moč duha ga vedno je vodila,
da bi učil in pasel Božje ljudstvo
v tej vzvišeni službi.

Pastir in vzornik bil je svoji čredi,
vsem kazal pot in reveže podpiral,
skrbel za sebi izročeno ljudstvo
kot vsem dober oče.

Svetnike Kristus v raju nagrajuje
in z večno jih poveličuje srečo,
naj hodimo po njihovih stopinjah
v življenju in smrti.

Pobožno počastimo vsi Očeta,
slavi naj Sina naša pesem vneta,
enako Svetega Duha na veke,
do kraja vse zemlje. Amen.

[D]

1 Odpev Pred teboj, Gospod, hodita milost in zvestoba.

Ps 88,2–38 Gospodovo usmiljenje do Davidove hiše

Iz Davidovega rodu je Bog poslal Jezusa, Odrešenika, kakor je bil obljubil (Apd 13,22.23).

Gospod, tvojo ljubezen bom na veke opeval, *

tvojo zvestobo bom oznanjal vsem rodovom.

Tvoja zvestoba je zasidrana v nebesih, *

rekel si: »Moje usmiljenje ima večne temelje. —

Zavezo sem sklenil s svojim izvoljencem; *

Davidu, svojemu služabniku, sem prisegel.

Za zmeraj utrdim tvoje potomstvo, *

za vse rodove utemeljim tvoj prestol.« —

Gospod, nebesa slavijo tvoja čuda, *

tvojo zvestobo opevajo angelski zbori.

Kdo se more v nebesih primerjati Gospodu, *

kdo mu je podoben med angeli?

Bog je vzvišen nad vsemi svetimi, *

velik in čudovit, bolj kot vsi okoli njega. —

Kdo ti je enak, Gospod, Bog vsemogočni? *

Mogočen si, venča te tvoja zvestoba.

Ti gospoduješ viharnemu morju, *

ti krotiš besneče valovje.

S hudimi šibami si kaznoval Egipčane, *

s svojo močno roko si razkropil sovražnike. —

Tvoja so nebesa, zemlja in vesolje, *

kar je v njih, si ti naredil.

Sever in jug si ti ustvaril, *

zahod in vzhod se radujeta tvojega imena.

Ti si mogočna obramba in varno zavetje, *

ti si moja trdna opora.

Pravičnost in pravica sta temelj tvojega kraljestva, *

pred teboj hodita milost in zvestoba. —

Blagor ljudstvu, ki te proslavlja, *

povsod ga spremljaš z ljubečim pogledom.

V tvojem imenu se bodo vedno veselili, *

se tolažili s tvojo pravičnostjo.

Vsa njihova moč prihaja od tebe, *

vse premorejo s pomočjo tvoje milosti.

Gospod nas zvesto varuje, *

sam sveti Bog nas vlada. —

Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

1 Odpev Pred teboj, Gospod, hodita milost in zvestoba.

2 Odpev Božji Sin je po telesu iz Davidovega rodu.

Nekdaj si govoril: »Nadel sem krono junaku, *

povzdignil sem izvoljenca izmed svojega ljudstva.

Našel sem Davida, svojega služabnika; *

da bi mi bil posvečen, sem ga mazilil.

Zato bo z njim vedno moja močna roka, *

podpirala ga bo moja desnica. —

Ne bo ga premagal sovražnik, *

ne bo ga stiskal hudobnež.

Njegove nasprotnike bom ponižal, *

kaznoval njegove sovražnike.

Moja zvestoba in milost ga bosta spremljali, *

njegova moč se bo dvignila v mojem imenu.

Njegovo oblast razširim do morja, *

do velike reke njegovo pravico. —

Klical me bo: ‚Ti si moj oče, *

moj Bog, moje zavetje in moja rešitev.‘

Postavim ga za prvorojenca, *

za najvišjega med vladarji zemlje.

Na veke mu ohranim svojo naklonjenost *

in moja zaveza z njim ostane trdna.

Njegov rod bo trajal na veke, *

njegov prestol ostane vekomaj.« —

Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

2 Odpev Božji Sin je po telesu iz Davidovega rodu.

3 Odpev Nekoč sem prisegel svojemu služabniku Davidu: Tvoj zarod bo ostal na veke.

III

»Če moji otroci zapustijo mojo postavo *

in ne hodijo po mojih potih,

če oskrunijo moje zakone *

in se ne držijo mojih zapovedi,

bom s šibo kaznoval njih pregrehe *

in z udarci njihovo krivdo. —

Ne bom jim pa odtegnil svoje naklonjenosti *

in svoje zvestobe ne bom prelomil.

Ne bom oskrunil svoje zaveze, *

kar sem obljubil, ne bom preklical.

Kako bi mogel Davidu lagati, *

ko sem mu prisegel pri svoji svetosti.

Njegov zarod bo ostal na veke *

in njegov prestol bo pred menoj kot sonce.

Na veke ostane kot luna, *

zvesta priča na nebu.« —

Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

3 Odpev Nekoč sem prisegel svojemu služabniku Davidu: Tvoj zarod bo ostal na veke.

– Tvoje besede, Gospod, človeka razsvetljujejo.
– Preprostim in malim daješ, da jih razumejo.

PRVO BERILO

Iz prve knjige kraljev (21, 1-21.27-29)

Elija brani pravice ubogih

Tiste dni je imel Jezraelec Nabot vinograd, ki je bil v Jezraelu poleg palače Ahaba, kralja v Samariji. Ahab je rekel Nabotu: »Daj mi svoj vinograd, da mi bo za zelnik, ker je tik moje hiše! Če pa ti je bolj všeč, ti plačam kupnino zanj v denarju.« A Nabot je Ahabu odgovoril: »Gospod me varuj tega, da bi ti dal dediščino svojih očetov!« In Ahab je prišel v svojo palačo zlovoljen in srdit zaradi odgovora, ki mu ga je dal Jezraelec Nabot, ko je dejal: »Ne dam ti dediščine svojih očetov.« Legel je na posteljo, obrnil obraz v stran in ni hotel jesti.

Prišla pa je k njemu njegova žena Jezabela in ga vprašala: »Zakaj si tako zlovoljen in nočeš jesti?« Odgovoril ji je: »Govoril sem z Jezraelcem Nabotom in mu rekel: ,Daj mi svoj vinograd za denar, ali pa ti dam, če ti je ljubše, zanj drug vinograd!' Pa je odgovoril: ,Ne dam ti svojega vinograda.' Njegova žena Jezabela mu je rekla: »Zdaj vendar ti kraljuješ nad Izraelom! Vstani, jej in bodi dobre volje! Jaz ti bom dala vinograd Jezraelca Nabota.«

Napisala je v Ahabovem imenu pisma, jih zapečatila z njegovim pečatom in pisma poslala starešinam in plemenitnikom, ki so prebivali z Nabotom v njegovem mestu. V pismih pa je napisala: »Razglasite post in posadite Nabota ljudstvu na čelo! Njemu nasproti pa posadite dva ničvredna moža, da bosta pričala zoper njega: ,Preklinjal si Boga in kralja!' Potem ga odpeljite ven in posujte s kamenjem, da bo umrl!« Možje njegovega mesta, starešine in plemenitniki, ki so prebivali v njegovem mestu, so storili, kakor jim je bila Jezabela naročila in kakor je bilo napisano v pismih, ki jim jih je poslala. Razglasili so post in posadili Nabota ljudstvu na čelo. Nato sta prišla dva ničvredna moža in sedla njemu nasproti. Ničvredneža sta pred ljudstvom pričala zoper Nabota: »Nabot je preklinjal Boga in kralja!« In odpeljali so ga iz mesta in posuli s kamenjem, da je umrl. Jezabeli pa so dali sporočiti: »Nabot je s kamenjem posut in mrtev.«

Ko je Jezabela slišala, da je Nabot s kamenjem posut in mrtev, je Jezabela rekla Ahabu: »Vstani, vzemi v last vinograd Jezraelca Nabota, ki ti ga za denar ni hotel dati! Kajti Nabot ni več živ, ampak je mrtev.« Ko je Ahab slišal, da je Nabot mrtev, je vstal in šel v vinograd Jezraelca Nabota, da bi ga vzel v last.

Tedaj je prišla Tesbanu Eliju Gospodova beseda: »Vstani, pojdi nasproti Ahabu, Izraelovemu kralju v Samariji! Glej, v Nabotovem vinogradu je, kamor je šel, da bi ga vzel v last. Reci mu: Tako govori Gospod: ,Zagrešil si umor in še podedoval.' Reci mu dalje: Tako govori Gospod: ,Na mestu, kjer so psi lizali Nabotovo kri, bodo psi lizali tudi tvojo kri.'« Ahab je dejal Eliju: »Si me našel, moj sovražnik?« Odgovoril je: »Našel. Ker si se zavrgel, da si storil, kar je hudo v Gospodovih očeh, glej, bom spravil nesrečo nadte in te pometel in iztrebil iz Ahabovega rodu vse moške, sužnje in svobodne v Izraelu.«

Ko je Ahab slišal te besede, si je pretrgal oblačila, si nadel na život raševino in se postil, spal v raševini in hodil potrt. Tedaj je prišla Tesbanu Eliju Gospodova beseda: »Ali si videl, kako se je Ahab pred menoj ponižal? Ker se je ponižal pred menoj, ne bom poslal nesreče v njegovih dneh; v dneh njegovega sina bom poslal nesrečo nad njegovo hišo.«

SPEV (Jak 4, 8.9.10; 5, 6)

Umijte si roke, grešniki, in očistite srca, vi duhovno razdvojeni! * Žalujte in jokajte, ponižajte se pred Gospodom!

Obsodili, ubili ste pravičnega, ne upira se vam več. * Žalujte in jokajte, ponižajte se pred Gospodom!

[L]

DRUGO BERILO

Sv. Bonaventura (1217/18-1274), frančiškanski pridigar in teolog, »serafski učitelj«

Iz spisa sv. Bonaventura, škofa, Pot duha k Bogu (7. pogl: 1.2.4.6)

Sveti Duh razodeva skrivnostno modrost

Kristus je pot in vrata. Kristus je lestev in vozilo, kakor pokrov sprave; ki je bil nad božjo skrinjo, in skrivnost od vekov skrita. Kdor se ozre na Kristusa, ki je naša sprava, z vso pozornostjo in premišljuje, kako je visel na križu, z vero, upanjem in ljubeznijo, s pobožnostjo, občudovanjem in veseljem, s spoštovanjem, hvalo in radostjo, z njim obhaja pasho, to je mimohod; s palico križa prebrodi Rdeče morje in iz Egipta pride v puščavo. Tam uživa skrivnostno mano in s Kristusom počiva v grobu kot na zunaj mrtev. Vendar čuti, kolikor je mogoče v tem življenju, tudi to, kar je bilo na križu rečeno razbojniku, ki se je obrnil h Kristusu: Danes boš z menoj v raju.

Če hoče človek, da bo ta prehod popoln, mora opustiti vsako razumsko razglabljanje ter se z vsem čustvovanjem okleniti Boga in ga v Bogu preoblikovati. To pa je skrivnostno in izredno dejanje, ki ga nihče ne pozna razen, kdor ga prejme; prejme ga pa le, kdor to želi; želi pa le, kogar do dna razvname ogenj Svetega Duha, ki ga je Kristus poslal na svet. Zato pravi apostol, da to skrivnostno modrost razodeva Sveti Duh.

Če bi rad vedel, kako se to dogaja, vprašaj milost, ne znanosti; hrepenenje, ne razuma; vzdihovanje v molitvi, ne prizadevanja v branju; ženina, ne učitelja; Boga, ne človeka; temo, ne jasnosti; ne tega, kar se blešči, temveč ogenj, ki človeka popolnoma razvname in prenese v Boga z izrednimi milostmi in najbolj gorečimi nagnjenji. Ta ogenj je Bog sam in to ognjišče je v Jeruzalemu in Kristus ga prižiga z žarom svojega najhujšega trpljenja. To pa resnično občuti le tisti, kdor govori: križanje si je izbrala moja duša in smrt moje kosti. Kdor ljubi to smrt, more videti Boga, ker je brez dvoma res: Ne bo me videl človek in še naprej živel. Umrimo torej in vstopimo v temo, naložimo molk skrbem, strastem in domišljiji; pojdimo s križanim Kristusom s tega sveta k Očetu, da bomo, ko bomo videli Očeta, rekli s Filipom: Zadosti nam je; da bomo slišali s Pavlom: Zadosti ti je moja milost; in da se bomo veselili z Davidom govoreč: Telo in duša mi koprnita po tebi; ti, o Bog, si moj rešitelj in moj delež na veke. Hvaljen, Gospod Bog naših očetov, zdaj in vselej. Tako se zgodi. Amen.

SPEV (1 Jan 3, 24; Sir 1, 9.10)

Kdor spolnjuje božje zapovedi, ostane v Bogu in Bog v njem. * Po tem spoznamo, da je v nas po Duhu, ki nam ga je dal.

Bog je ustvaril modrost v Svetem Duhu. Razliva jo na vse ljudi in jo daruje tem, ki ga ljubijo. * Po tem spoznamo, da je v nas po Duhu, ki nam ga je dal.

Sklepna prošnja
Molimo. Dobrotljivi Bog, obhajamo god škofa in cerkvenega učitelja Bonaventure. Naj ob njegovih naukih duhovno napredujemo in ga posnemamo v dobroti in ljubezni.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Slavimo Gospoda.

– Bogu hvala.

⇑ Vrh

Hvalnice

Psalmi so od srede III. tedna

Lastno

sklepna prošnja

Začetek molitvene ure

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

Gospod, pridi in mi pomagaj.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

[S]

Pesem

Za enega pastirja

Odličen bil si oče in voditelj,
zato tvoj god zdaj vse slavi občestvo,
ti kot svetnik se veseliš v nebesih
ves srečen v Bogu.

Za škofa:
Duhovnika, vodnika, učenika
bila naloga ti je podeljena,
da svoje ljudstvo bi v nebesa vodil,
delil mu darove.

Zato prav vsi te prosimo ponižno,
da se ozreš na duše zadolžene,
izprosiš naših grehov oproščenje
pri Bogu v nebesih.

Bogú edinemu vsa čast in hvala,
v nebesih večna slava in zahvala,
ki s svojimi zakoni modro vodi
brezmejno vesolje. Amen.

[D]

1 Odpev Razvesêli, Gospod, svojega služabnika, k tebi se obračam.

Ps 85 Molitev ubogega v nesreči

Hvaljen Bog, ki nas tolaži v vsaki naši nadlogi (2 Kor 1,3.4).

Gospod, nagni se k meni in me usliši, *

zakaj ubog sem in nesrečen.

Ker sem ti zvest, me varuj, *

reši svojega služabnika. —

Ti si moj Bog, moje edino upanje, *

usmili se me, Gospod, neprestano te kličem.

Razvesêli, Gospod, svojega služabnika, *

k tebi se obračam.

Dober si in odpuščaš, *

poln usmiljenja do vseh, ki te kličejo. —

Čuj mojo molitev, *

poslušaj mojo prošnjo.

V svoji stiski te kličem, *

saj me boš uslišal. —

Gospod, ni tebi enakega, *

tvoja dela so neprekosljiva.

Prišli bodo vsi narodi, ki si jih ustvaril, *

molili te bodo in slavili.

Ti si mogočen in delaš čudeže, *

resnični Bog si ti edini. —

Svojo pot mi pokaži, *

da bom zvest tvoji resnici.

Naj bo moje srce iskreno, *

da ti bom v spoštovanju služil.

Slavil te bom z vsem svojim srcem, *

poveličeval tvoje ime na veke.

Velika je tvoja ljubezen do mene, *

rešil si me večne pogube. —

Zoper mene so se vzdignili sovražniki, *

ne ozirajo se na Boga in mi strežejo po življenju.

Ti, Gospod, si milostljiv in usmiljen, *

potrpežljiv in poln ljubezni.

Ozri se name in usmili se svojega služabnika, *

daj svojo moč sinu svoje dekle. —

Izkaži mi ljubezen, nasprotnike pa ponižaj, *

naj vidijo, da mi ti pomagaš in me tolažiš. —

Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

1 Odpev Razvesêli, Gospod, svojega služabnika, k tebi se obračam.

2 Odpev Blagor človeku, ki živi pravično in govori resnico.

Iz 33,13–16 Gospod bo sodil po pravici

Obljuba velja vam in vašim otrokom in vsem, ki so daleč (Apd 2,39).

Čujte vi, ki ste daleč, kaj sem storil, *

spoznajte mojo moč vi, ki ste blizu.

V svetem mestu trepetajo tudi grešniki, *

brezbožnih se je polastila groza.

Kdo od vas more vztrajati ob očiščujočem ognju, *

kdo izmed vas obstati pri večnem plamenu? —

Le kdor živi pravično *

in govori resnico.

Kdor zametuje pohlepnost in izsiljevanje *

in ne sprejema podkupnine.

Kdor niti slišati noče o sodelovanju pri ubojih *

in noče niti videti hudobije. —

Temu je Bog pripravil varno zavetje *

in mu preskrbel vse potrebno za življenje. —

Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

2 Odpev Blagor človeku, ki živi pravično in govori resnico.

3 Odpev Vzklikajte Gospodu, kralju vsega stvarstva.

Ps 97 Vladar sveta prihaja k sodbi

Ta psalm pomeni Gospodov prvi prihod in vero vseh narodov (sv. Atanazij).

Pojte Gospodu novo pesem, *

ker je storil čudovita dela.

Zmagala je njegova ljubezen *

in njegova vsemogočnost.

Gospod je naznanil, da prihaja odrešenje; *

narodom je razodel svojo pravičnost.

Dokazal je svojo dobroto in zvestobo *

v blagor svojega ljudstva.

Vsi kraji zemeljske oble so videli, *

kako naš Bog rešuje. —

Radujte se v Gospodu vse dežele, *

veselite se s petjem in godbo.

Pojte Gospodu ob spremljavi na strune, *

s harfo in glasnim petjem.

Rog naj trobi, donijo naj trobente, *

vzklikajte Gospodu, kralju vsega stvarstva. —

Buči naj morje in kar ga napolnjuje, *

vriskaj vesoljni svet in njegovi prebivalci.

Reke naj veselo pljuskajo z valovi, *

tudi gore naj se radujejo.

Naš Gospod prihaja vladat zemljo, *

ves svet in vsa ljudstva bo sodil pravično. —

Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

3 Odpev Vzklikajte Gospodu, kralju vsega stvarstva.

[S]

Kratko berilo (Heb 13,7–9a)
Spominjajte se svojih predstojnikov, ki so vam oznanjali Božjo besedo; glejte konec njih življenja in ravnajte se po njihovi veri. Jezus Kristus včeraj in danes, isti tudi na veke. Različnim tujim naukom se ne dajte zapeljati.

Spev z odpevom

Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.

Podnevi in ponoči naj oznanjajo tvojo slavo.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.

Odpev k Hvaljen Ne boste govorili vi, ampak v vas bo govoril Duh nebeškega Očeta.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja.

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake.

—

Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

Odpev k Hvaljen Ne boste govorili vi, ampak v vas bo govoril Duh nebeškega Očeta.

Prošnje

Kristusa, dobrega pastirja, ki je dal življenje za svoje ovce, hvalímo in ga prosímo:

Gospod, pasi svoje ljudstvo.

V svetih pastirjih si razodeval svoje usmiljenje in ljubezen,

– izkazuj nam še naprej po njih svojo dobroto.

Gospod, pasi svoje ljudstvo.

Po svojih namestnikih še zdaj izvršuješ svojo učiteljsko in pastirsko službo,

– ne nehaj nas ti sam po njih voditi.

Gospod, pasi svoje ljudstvo.

Po svojih svetih pastirjih, ki si jih postavil v službo svojemu ljudstvu, si ti sam naš dušni in telesni zdravnik,

– ne nehaj nam dajati delivcev Božjega življenja.

Gospod, pasi svoje ljudstvo.

Svoje ljudstvo si poučeval z modrostjo in ljubeznijo svetnikov,

– po naših pastirjih nas nenehno vzgajaj k svetosti.

Gospod, pasi svoje ljudstvo.

Očenaš

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

[L]

Sklepna prošnja
Dobrotljivi Bog, obhajamo god škofa in cerkvenega učitelja Bonaventure. Naj ob njegovih naukih duhovno napredujemo in ga posnemamo v dobroti in ljubezni.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

⇑ Vrh

Dnevna molitvena ura

Psalmi so od srede III. tedna

Lastno

sklepna prošnja

Opoldne

Začetek molitvene ure

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

Gospod, pridi in mi pomagaj.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

[D]

Opoldne 2

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

1 Odpev Kdor hodi za menoj, ne hodi v temi, ampak bo imel luč življenja, govori Gospod.

Ps 118,105–112 (XIV) Hvala Božji postavi

To je moja zapoved, da se ljubite med seboj (Jn 15,12).

Tvoja beseda mi je kakor svetilka, *

je kakor luč na moji poti.

Prisegam in hočem prisego držati, *

da bom spolnjeval tvoje pravične odloke. —

Silno sem potrt in ponižan, *

ohrani me pri življenju po svoji besedi.

Sprejmi, Gospod, mojo molitev, *

daj mi spoznati svoje sklepe. —

Moje življenje je zmeraj v nevarnosti, *

vendar tvoje postave ne pozabljam.

Grešniki mi nastavljajo zanke, *

vendar od tvojih zapovedi ne odstopam. —

Tvojo postavo sem prejel od svojih očetov, *

vse življenje mi bo v veselje.

Z vsem srcem si bom prizadeval, *

da jo bom spolnjeval vedno in natančno. —

Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

1 Odpev Kdor hodi za menoj, ne hodi v temi, ampak bo imel luč življenja, govori Gospod.

2 Odpev Siromak sem in beden, toda Gospod skrbi zame.

Ps 69 O Bog, pridi mi na pomoč

Gospod, reši nas, potapljamo se (Mt 8,25).

O Bog, ozri se name in me poslušaj, *

Gospod, pridi in mi pomagaj.

Osramočeni naj bodo in naj zardijo, *

tisti, ki mi strežejo po življenju.

S sramoto naj se umaknejo *

vsi, ki mi hudo želijo.

Naj odidejo osramočeni, *

tisti, ki se mi posmehujejo. —

V tebi naj se veselijo in radujejo *

vsi, ki te iščejo.

Tisti, ki čakajo pomoči od tebe, *

naj vedno govorijo: »Gospod, moj Bog, kako si velik!« —

Jaz pa sem siromak in beden, *

toda Gospod skrbi za mene.

Ti si moj pomočnik in rešitelj, *

moj Bog, nikar se ne mudi. —

Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

2 Odpev Siromak sem in beden, toda Gospod skrbi zame.

3 Odpev Bog ne bo sodil po videzu, ampak po pravici in resnici.

Ps 74 Gospod je naš najvišji sodnik

Mogočne je vrgel s prestola in nizke povišal (Lk 1,52).

Slavimo te, Gospod, in častimo, *

hvalimo te in oznanjamo tvoja čudovita dela. —

Gospod govori: »Moja pravičnost bo slavila zmago *

ob času, ki ga jaz določim.

Naj se trese zemlja s svojimi prebivalci, *

jaz trdno držim njene temelje. —

Prevzetnim govorim: ,Nikar se ne bahajte!‘ *

Hudobnim pravim: ,Ne bodite predrzni!‘

Ne postavljajte se s svojo močjo proti Najvišjemu, *

ne govorite drzno proti Bogu. —

Pravica ne pride ne od vzhoda ne od zahoda, *

ne od severa ne od juga.

Le Gospod je tisti, ki pravično sodi, *

enega poniža, drugega poviša. —

Čaša Božjega srda je pripravljena, *

vsi hudobni na zemlji bodo okusili Božjo jezo.«

Jaz pa bom poveličeval Gospoda vekomaj, *

prepeval bom hvalnice živemu Bogu.

Zlomil bom moč hudobnih, *

le pravični bodo slavili zmago. —

Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

3 Odpev Bog ne bo sodil po videzu, ampak po pravici in resnici.

Opoldne

Kratko berilo (1 Kor 13,8–9.13)
Ljubezen nikoli ne mine: če so preroštva, bodo prenehala; če jeziki, bodo umolknili; če vednost, bo prešla. Zakaj nepopolno spoznavamo in nepopolno prerokujemo. Zdaj pa ostane vera, upanje, ljubezen, to troje; največja med temi pa je ljubezen.

– Tvoja dobrota, Gospod, naj nas spremlja,
– saj zaupamo vate.

Sklepna prošnja

Molimo. Vsemogočni in usmiljeni Bog, po tvoji dobroti se smemo opoldne odpočiti. Ozri se dobrotno na delo, ki smo ga opravili, popravi v njem, kar je zgrešeno, in pomagaj nam, da ga bomo končali, kot je tebi všeč.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Slavimo Gospoda.

– Bogu hvala.

⇑ Vrh

Večernice

Psalmi so od srede III. tedna

Lastno

sklepna prošnja

Začetek molitvene ure

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

Gospod, pridi in mi pomagaj.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

[S]

Pesem

Za enega pastirja

O Božji mož, kreposti zgled,
naj pesem naša te slavi,
saj s tem proslavljamo Boga,
ki te je z milostmi obdal.

Predobri večni je Pastir
z Očetom spravil nas ljudi,
zavezo z nami obnovíl,
ki nam prinaša večni mir.

Izbrala Božja je modrost
še tebe za služabnika,
da Božjo bi razširjal čast
in nas privedel kdaj v nebo.

Za škofa:
Sam Sveti Duh te je izbral
in te obdaril z milostmi,
da vodiš in krepiš ljudi
z darovi mnogoterimi.

Trojico sveto mólimo,
ki te s častjo je venčala
in z vso nebeško radostjo,
ker služil zvest si ji vse dni. Amen.

[D]

1 Odpev Tisti, ki sejejo v trpljenju, žanjejo v veselju.

Ps 125 Veselje in upanje v Gospodu

Kakor ste deležni trpljenja, tako boste deležni tudi tolažbe (2 Kor 1,7).

Ko nas je Gospod vodil domov iz suženjstva, *

smo mislili, da sanjamo.

Kar samo se nam je smejalo, *

radostno smo vriskali.

Tedaj so govorili drugi narodi: *

»Velike reči je Gospod storil zanje.«

Res, velike reči je Gospod za nas storil, *

zato smo vsi veseli. —

Zato, Gospod, tudi zdaj obrni našo usodo, *

kakor napolniš suhe struge ob deževju,

Tisti, ki sejejo v trpljenju, *

žanjejo v veselju.

Na setev odhajajo vsi zaskrbljeni, *

ob žetvi pa se s polnimi snopi vračajo veseli. —

Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

1 Odpev Tisti, ki sejejo v trpljenju, žanjejo v veselju.

2 Odpev Gospod nam zida hišo in varuje naše mesto.

Ps 126 Brez Gospoda je ves trud zaman

Božja zgradba ste (1 Kor 3,9).

Če Gospod ne zida hiše, *

se zaman trudijo njeni zidarji.

Če Gospod ne varuje mesta, *

zaman čuje stražnik. —

Zaman je vstajati pred svitom *

in sedeti pozno v noč pri delu.

Zaman je za kruh trdo delati, *

ko Bog daje zvestim dvojni delež. —

Gospodov dar so tudi sinovi, *

Božje plačilo staršem so potomci.

Kakor si bojevnik pomaga s puščícami, *

tako so staršem v pomoč otroci iz mladosti.

Blagor človeku, ki jih ima obilo, *

ne bo osramočen in ne pozabljen. —

Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

2 Odpev Gospod nam zida hišo in varuje naše mesto.

3 Odpev Kristus je prvorojenec vsega stvarstva, med vsemi zavzema prvo mesto.

Kol 1,12–20 Kristus je prvorojenec

Z veseljem se zahvaljujmo Bogu Očetu, *

usposobil nas je za dediščino svetih v svetlobi.

Iz oblasti teme nas je rešil *

in prestavil v kraljestvo svojega preljubega Sina.

V njem imamo odrešenje po njegovi krvi, *

v njem odpuščanje grehov. —

On je podoba nevidnega Boga Očeta, *

prvorojenec vsega stvarstva.

V njem je bilo vse ustvarjeno, *

vidne in nevidne stvari v nebesih in na zemlji.

Po njem in zanj je bilo vse ustvarjeno, *

on je pred vsem in vse v njem obstaja. —

On je glava telesu, Cerkvi, *

on je začetek.

Prvorojenec je vstalih od mrtvih, *

da med vsemi zavzame prvo mesto. —

Oče je sklenil, naj v njem prebiva vsa polnost, *

da se uresniči mir s krvjo njegovega križa.

Tako naj po njem doseže spravo, *

kar je na zemlji in kar je v nebesih. —

Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

3 Odpev Kristus je prvorojenec vsega stvarstva, med vsemi zavzema prvo mesto.

[S]

Kratko berilo (1 Pt 5,1–4)
Starešine med vami prosim, jaz, ki sem sam tudi starešina in priča Kristusovega trpljenja in tudi sodeležnik njegove slave, ki se bo razodela: pásite Božjo čredo, ki je pri vas, in pazite nanjo, ne prisiljeno, marveč radovoljno, kakor hoče Bog; ne z grdim pohlepom po dobičku, marveč z voljnim srcem; tudi ne, kakor bi nad svojimi deleži gospodovali, marveč kakor vzor čredi; in ko se prikaže najvišji Pastir, boste prejeli nevenljivi venec slave.

Spev z odpevom

Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.

Vse žrtvuje za svoje brate in sestre.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.

Odpev k Moja duša

To je zvesti in razumni oskrbnik, ki ga je Gospod postavil nad svojo družino, da ji dá hrano ob pravem času.

Ali

Hvala ti, Kristus, dobri pastir, da si me pripeljal v svojo slavo. Naj bo z menoj v tvojem kraljestvu tudi ljudstvo, ki si mi ga zaupal.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo.

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev.

—

Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.

Odpev k Moja duša

To je zvesti in razumni oskrbnik, ki ga je Gospod postavil nad svojo družino, da ji dá hrano ob pravem času.

Ali

Hvala ti, Kristus, dobri pastir, da si me pripeljal v svojo slavo. Naj bo z menoj v tvojem kraljestvu tudi ljudstvo, ki si mi ga zaupal.

Prošnje

Kristus je postal veliki duhovnik za ljudi v vsem, kar se nanaša na Boga. Slavímo ga, kot je prav, in ponižno ga prosímo:

Gospod, zveličaj svoje ljudstvo.

Svojo Cerkev si čudovito proslavil s svetimi in odličnimi voditelji,

– naj krščansko družino vedno vodijo modri in plemeniti ljudje.

Gospod, zveličaj svoje ljudstvo.

Svojemu ljudstvu si odpuščal grehe, kadar so sveti pastirji kakor Mojzes molili zanj,

– po njih priprošnji prenavljaj svojo Cerkev z nenehnim očiščevanjem.

Gospod, zveličaj svoje ljudstvo.

Svete pastirje si izbral iz svojega ljudstva, jih posvečeval ter napolnjeval s Svetim Duhom,

– daj svojega Duha tudi vsem voditeljem ljudstva.

Gospod, zveličaj svoje ljudstvo.

V tebi imajo svoj delež apostoli in njihovi nasledniki,

– naj se ne izgubi nobeden, ki je bil odkupljen s tvojo krvjo.

Gospod, zveličaj svoje ljudstvo.

Po pastirjih Cerkve stojiš ob strani svojim vernikom, da bi jih nihče ne iztrgal iz tvoje roke,

– reši vse rajne, saj si daroval zanje svoje življenje.

Gospod, zveličaj svoje ljudstvo.

Očenaš

[L]

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

⇑ Vrh

Sklepna molitvena ura

Sreda

Začetek molitvene ure

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

Gospod, pridi in mi pomagaj.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Izprašamo si vest in premislimo, kako smo preživeli dan. Nato obudimo kesanje nad storjenimi grehi.

Pesem

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

Psalmi

Ps 30,1–6 Izročimo se v Božje roke

Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo (Lk 23,46).

1 Odpev O Bog, bodi mi zavetje in pribežališče.

Gospod, vate zaupam, *

naj ne bom osramočen nikoli.

Otmi me, ker si pravičen, *

prisluhni in pohiti, da me rešiš.

Bodi mi zavetje in pribežališče, *

da bom na varnem.

Ti si moja trdnjava in moje zatočišče, *

vodi me zaradi svoje dobrote.

Izvleci me iz zanke, ki so mi jo skrivaj nastavili, *

ti si moj rešitelj.

Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo, *

zvesti Bog, ti me osvobodi.

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

1 Odpev O Bog, bodi mi zavetje in pribežališče.

Ps 129 Iz globočine kličem

Jezus bo odrešil svoje ljudstvo njegovih grehov (Mt 1,21).

2 Odpev Gospod, iz globočine te kličem.

Iz globočine te kličem, *

Gospod, usliši mojo prošnjo.

Prosim, skrbno me poslušaj, *

ne presliši mojega vpitja.

Gospod, če boš gledal na pregrehe, *

kdo bo mogel obstati?

Toda ti grehe odpuščaš, *

da bi ti v spoštovanju služili.

Upam v Gospoda, zaupam v njegovo besedo, *

z vsem srcem pričakujem Gospoda.

Bolj kot stražniki jutranjo zarjo *

naj Božje ljudstvo pričakuje Gospoda.

Gospod je usmiljen, *

tako rad vsem odpušča.

Samo on bo rešil svoje ljudstvo *

vseh njegovih grehov.

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

2 Odpev Gospod, iz globočine te kličem.

Kratko berilo (Ef 4,26–27)

Nikar ne grešite, sonce naj ne zaide v vaši jezi in ne dajajte prostora hudiču.

Spev z odpevom

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

Kristus, luč narodov in slava Božjega ljudstva

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ...

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Sklepna prošnja

Molimo. Gospod Jezus Kristus, ti si krotak in ponižen. Svojim učencem nalagaš jarem, ki je prijeten, in breme, ki je lahko. Blagohotno sprejmi naše misli, želje in dejanja današnjega dne. Naj se tako odpočijemo, da bomo s tvojo pomočjo še lažje služili tebi, ki živiš in kraljuješ vekomaj.

Blagoslovni vzklik

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Nato molimo ali zapojemo eno izmed sklepnih marijanskih pesmi – molitev

Zdrava, o nebes Kraljica,

zdrava, angelov Gospa.

Zdrava, korenina, zdrava, vrata,

iz tebe svetu luč je prisijala.

O veseli se, Devica slavna, nad vse krasna,

bodi zdrava, o prelepa, prosi za nas Kristusa.

⇑ Vrh