Brevir za 15. julij 2017

Obvezni god
Sv. Bonaventura (ok. 1218–1274) je bil učenjak, vrhovni predstojnik reda Frančiškovih manjših bratov in kardinal. Umrl je 15. julija 1274 med drugim vesoljnim cerkvenim zborom v Lyonu.

Gospod, odpri moje ustnice,

Pridite, prepevajmo Gospodu, *

vzklikajmo Bogu, svojemu zveličarju.

Stopimo mu naproti s hvalnim petjem, *

z veselimi spevi ga hvalimo.

Gospod je Bog, edini in najvišji, *

veliki vladar nad vsemi vladarji.

V njegovi roki so globine zemlje, *

višine gorá so njegove.

Njegovo je morje, on ga je naredil, *

njegova je zemlja, on jo je ustvaril.

Pridite, poklonimo se Gospodu, *

v ponižnosti molimo njega, ki nas je ustvaril.

On je naš Bog, mi njegovo ljudstvo, *

on nas živi in vodi kot svoje ovce.

O da bi danes poslušali njegove besede: *

»Ne zakrknite svojih src kakor nekoč v puščavi.

Tam so me vaši očetje skušali in izzivali, *

čeprav so videli moja dela.

Štirideset let sem jih prenašal, *

to nezvesto ljudstvo, ki se ne drži mojih potov.

Potem sem v svoji nevolji prisegel: *

Ne bodo videli obljubljene dežele.«

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Za enega pastirja
Pobožno Kristusu zdaj vsi zapojmo,
saj dobri je pastir in kralj človeštva,
in s pesmijo vsi proslavimo njega,
ki danes goduje.

Za škofa:
Kot škofa ga je milost okrepila
in moč duha ga vedno je vodila,
da bi učil in pasel Božje ljudstvo
v tej vzvišeni službi.

 

Pastir in vzornik bil je svoji čredi,
vsem kazal pot in reveže podpiral,
skrbel za sebi izročeno ljudstvo
kot vsem dober oče.

 

Svetnike Kristus v raju nagrajuje
in z večno jih poveličuje srečo,
naj hodimo po njihovih stopinjah
v življenju in smrti.

 

Pobožno počastimo vsi Očeta,
slavi naj Sina naša pesem vneta,
enako Svetega Duha na veke,
do kraja vse zemlje. Amen.

Ps 135 Velikonočna pesem

Hvalite Gospoda, ker je dober, *

resnično je dober.

Boga edinega hvalite, *

resnično je dober. 

Gospoda vseh gospodov hvalite, *

resnično je dober. —

 

Samo on dela velike čudeže, *

resnično je dober.

Naredil je nebo z modrostjo, *

resnično je dober.

Utrdil je zemljo nad vodami, *

resnično je dober.

Ustvaril je nebesne luči, *

resnično je dober.

Sonce, da gospoduje dnevu, *

resnično je dober.

Luno in zvezde, da gospodujejo nôči, *

resnično je dober. —

V Egiptu je pokazal moč na prvorojencih, *

resnično je dober.

Izpeljal je svoje ljudstvo iz Egipta, *

resnično je dober.

S svojo močjo in previdnostjo ga je vodil, *

resnično je dober. —

 

Razdelil je Rdeče morje na dvoje, *

resnično je dober.

Skozi sredo morja je peljal svoje ljudstvo, *

resnično je dober.

Rešil ga je faraona in njegove vojske, *

resnično je dober. —

Svoje ljudstvo je vodil skozi puščavo, *

resnično je dober.

Ponižal je velike kralje, *

resnično je dober.

Premagal je mogočne vladarje, *

resnično je dober.

Dal nam je v last njih deželo, *

resnično je dober.

V last svojemu izvoljenemu ljudstvu, *

resnično je dober. —

 

Spomnil se nas je, ko smo bili ponižani, *

resnično je dober.

Osvobodil nas je naših sovražnikov, *

resnično je dober.

Vsemu, kar je živo, daje kruha, *

resnično je dober. —

 

Boga nebes in zemlje hvalite, *

resnično je dober. —

– Pokaži nam, Gospod, svoja pota.
– Nauči nas hoditi po svojih stezah.

 

Za Davidom je nastopil moder sin in zaradi njega vladal širnemu kraljestvu. Salomon je kraljeval v mirnih časih, ker mu je Bog priskrbel mir naokrog, da postavi njegovemu imenu hišo in ustanovi svetišče za vse čase.

Kako moder si bil v svoji mladosti in si izlival pouk kakor Nil! Zemljo je obsegal tvoj duh in si jo napolnil s skrivnostnimi izreki. Do daljnih otokov je prodrlo tvoje ime in si bil ljubljen v svojem miru. Zaradi tvojih pesmi, pregovorov, prilik in razlag so te občudovala ljudstva. Imenovan si bil po častitljivem imenu, ki se kliče nad Izraelom. Nakopičil si kakor železo zlato in namnožil ko svinec srebro.

A dal si svoja ledja ženskam in si pustil, da so vladale nad tvojim telesom. Spravil si madež na svojo čast in oskrunil svoje ležišče, da si spravil jezo nad svoje potomce in vzdihovanje na svojo družino: nastalo je dvojno vladarstvo in iz Efraima je vstalo uporno kraljestvo.

Bog pa ni prenehal s svojo naklonjenostjo in ni pustil neizpolnjene nobene svojih obljub; ni iztrebil potomca svojega izvoljenca in ni pokončal zaroda njega, ki ga je ljubil, ampak je Jakobu pustil ostanek in Davidu korenino iz njegovega rodu.

Salomon je umrl v visoki starosti in zapustil prevzetnega sina, polnega neumnosti in omejenega v pameti, Roboama, ki je s svojim sklepom odbil ljudstvo; in Jeroboama, Nabatovega sina, ki je zapeljal ljudstvo v greh in dal Efraimu pohujšanje, da jih je pregnal iz njih dežele; njih grehi so bili zelo veliki, ker so se predali vsakršni hudobiji.

SPEV (Ezek 37, 21.22.23.24.; Jan 10, 16)

Od vseh strani zberem Izraelove sinove, ne bosta več dva naroda in ne boste se več oskrunjali z maliki. * Moje ljudstvo bodo vsi in en sam pastir bo pasel vse.

Še druge ovce imam, ki niso iz tega hleva; tudi tiste moram pripeljati in bo ena čreda * moje ljudstvo bodo vsi in en sam pastir bo pasel vse.

Sv. Bonaventura (1217/18-1274), frančiškanski pridigar in teolog, »serafski učitelj«

 

Kristus je pot in vrata. Kristus je lestev in vozilo, kakor pokrov sprave; ki je bil nad božjo skrinjo, in skrivnost od vekov skrita. Kdor se ozre na Kristusa, ki je naša sprava, z vso pozornostjo in premišljuje, kako je visel na križu, z vero, upanjem in ljubeznijo, s pobožnostjo, občudovanjem in veseljem, s spoštovanjem, hvalo in radostjo, z njim obhaja pasho, to je mimohod; s palico križa prebrodi Rdeče morje in iz Egipta pride v puščavo. Tam uživa skrivnostno mano in s Kristusom počiva v grobu kot na zunaj mrtev. Vendar čuti, kolikor je mogoče v tem življenju, tudi to, kar je bilo na križu rečeno razbojniku, ki se je obrnil h Kristusu: Danes boš z menoj v raju.

Če hoče človek, da bo ta prehod popoln, mora opustiti vsako razumsko razglabljanje ter se z vsem čustvovanjem okleniti Boga in ga v Bogu preoblikovati. To pa je skrivnostno in izredno dejanje, ki ga nihče ne pozna razen, kdor ga prejme; prejme ga pa le, kdor to želi; želi pa le, kogar do dna razvname ogenj Svetega Duha, ki ga je Kristus poslal na svet. Zato pravi apostol, da to skrivnostno modrost razodeva Sveti Duh.

Če bi rad vedel, kako se to dogaja, vprašaj milost, ne znanosti; hrepenenje, ne razuma; vzdihovanje v molitvi, ne prizadevanja v branju; ženina, ne učitelja; Boga, ne človeka; temo, ne jasnosti; ne tega, kar se blešči, temveč ogenj, ki človeka popolnoma razvname in prenese v Boga z izrednimi milostmi in najbolj gorečimi nagnjenji. Ta ogenj je Bog sam in to ognjišče je v Jeruzalemu in Kristus ga prižiga z žarom svojega najhujšega trpljenja. To pa resnično občuti le tisti, kdor govori: križanje si je izbrala moja duša in smrt moje kosti. Kdor ljubi to smrt, more videti Boga, ker je brez dvoma res: Ne bo me videl človek in še naprej živel. Umrimo torej in vstopimo v temo, naložimo molk skrbem, strastem in domišljiji; pojdimo s križanim Kristusom s tega sveta k Očetu, da bomo, ko bomo videli Očeta, rekli s Filipom: Zadosti nam je; da bomo slišali s Pavlom: Zadosti ti je moja milost; in da se bomo veselili z Davidom govoreč: Telo in duša mi koprnita po tebi; ti, o Bog, si moj rešitelj in moj delež na veke. Hvaljen, Gospod Bog naših očetov, zdaj in vselej. Tako se zgodi. Amen.

SPEV (1 Jan 3, 24; Sir 1, 9.10)

Kdor spolnjuje božje zapovedi, ostane v Bogu in Bog v njem. * Po tem spoznamo, da je v nas po Duhu, ki nam ga je dal.

Bog je ustvaril modrost v Svetem Duhu. Razliva jo na vse ljudi in jo daruje tem, ki ga ljubijo. * Po tem spoznamo, da je v nas po Duhu, ki nam ga je dal.

Sklepna prošnja
Molimo. Dobrotljivi Bog, obhajamo god škofa in cerkvenega učitelja Bonaventure. Naj ob njegovih naukih duhovno napredujemo in ga posnemamo v dobroti in ljubezni.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Odličen bil si oče in voditelj,
zato tvoj god zdaj vse slavi občestvo,
ti kot svetnik se veseliš v nebesih
ves srečen v Bogu.

 

Za škofa:
Duhovnika, vodnika, učenika
bila naloga ti je podeljena,
da svoje ljudstvo bi v nebesa vodil,
delil mu darove.

 

Zato prav vsi te prosimo ponižno,
da se ozreš na duše zadolžene,
izprosiš naših grehov oproščenje
pri Bogu v nebesih.

 

Bogú edinemu vsa čast in hvala,
v nebesih večna slava in zahvala,
ki s svojimi zakoni modro vodi
brezmejno vesolje. Amen.

Ps 91   Hvalnica Gospodu in Stvarniku

 

Gospod, prav je, da te slavimo *

in pojemo hvalnice tvojemu imenu, Najvišji.

Zjutraj oznanjamo tvoje usmiljenje, *

tvojo zvestobo ponoči,

na harfo z desetimi strunami in na liro, *

s spevom ob spremljavi na citre. —

 

Gospod, razveseljuješ nas s svojimi deli, *

občudujemo vse, kar si ustvaril.

 

Kako veličastna so tvoja dela, *

kako globoke so tvoje misli.

Ne daš se spoznati posvetnemu človeku, *

nespametni te ne more razumeti.

Čeprav grešniki rastejo kot trava *

in hudobni sijajno uspevajo,

obojne čaka večna poguba, *

ti pa, Gospod, si vzvišen na veke. —

 

Tvoji sovražniki bodo premagani, *

vsi hudodelci uničeni.

Mi pa bomo močni v Gospodu *

in uživali njegove dobrine.

Videli bomo grešnike zavržene *

in slišali hudobne vzdihovati.  —

 

Pravični bodo rasli kot palma, *

kot mogočno drevo bodo uspevali.

Zasajeni v dvoru Gospodove hiše *

bodo cveteli v Božji bližini.

Še v visoki starosti bodo dajali sadove, *

na veke bodo sočni in zeleni.

Oznanjali bodo, kako je Gospod pravičen, *

on je zavetje in v njem ni krivice. —

5 Mz 32,1–12   Gospodova ljubezen do izvoljenega ljudstva

 

Čujte, nebesa, mojo pesem, *

zemlja naj sliši mojo hvalnico.

Moje besede naj bodo kot dež in rosa, *

kot ploha na sveže zelenje.

Gospodovo moč bom oznanjal, *

dajte čast našemu Bogu. —

 

Božja dela so popolna, *

vsa njegova pota so pravična.

Bog je zvest in brez krivice, *

pošten je in pravičen. —

 

O izprijeni rod, kako si se pregrešil, *

kakor nezvest otrok si se izneveril Bogu.

Bedasto in nespametno ljudstvo, *

ali tako vračaš Gospodu?

Ali ni Bog tvoj oče in ti njegova lastnina, *

ki jo je on naredil in ustvaril? —

 

Nekdanjih dni se spomni, *

premisli leta od roda do roda.

Vprašaj svojega očeta, da ti bo povedal, *

svoje dede, da ti razložijo.

Bog je človeški rod razdelil v narode, *

po številu Božjih otrok določil ljudstvom meje.

Njegovo ljudstvo pa je Gospodov delež, *

njegovi izvoljeni so njegova dediščina. —

 

Obiskal jih je v puščavi, *

v veliki in strašni samoti.

Učil jih je in vodil, *

varoval kot punčico svojega očesa.

Kakor orel vabi k letenju svoje mladiče *

in kroži nad njimi,

tako je Bog sprejel svoje ljudstvo *

in ga varoval v svojem naročju.

Gospod sam jih je vodil, *

drugega boga ni bilo z njimi. —

Ps 8     Božje veličastvo in človekovo dostojanstvo

 

Gospod, naš Bog, kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji, *

visoko nad nebo sega tvoje veličastvo.

Celo nedolžnim in neukim otrokom si dal, da te slavijo, *

in s tem osramotil svoje sovražnike. —

 

Ko gledam nebo, mesec in zvezde, ki si jih ustvaril, *

mislim: kaj je človek, da se ga spominjaš.

Ustvaril si ga skoraj kakor angela, *

s slavo in častjo si ga ovenčal. —

 

Dal si mu oblast nad svojimi deli; *

vse si mu podvrgel:

ovce, govedo in divje živali, *

ptice pod nebom in ribe v morju. —

 

Gospod, naš Bog, kako si velik, *

kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji. —

Kratko berilo  (Heb 13,7–9a)
Spominjajte se svojih predstojnikov, ki so vam oznanjali Božjo besedo; glejte konec njih življenja in ravnajte se po njihovi veri. Jezus Kristus včeraj in danes, isti tudi na veke. Različnim tujim naukom se ne dajte zapeljati.

Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.

Podnevi in ponoči naj oznanjajo tvojo slavo.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.

Odpev k Hvaljen Ne boste govorili vi, ampak v vas bo govoril Duh nebeškega Očeta.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Ne boste govorili vi, ampak v vas bo govoril Duh nebeškega Očeta.

Kristusa, dobrega pastirja, ki je dal življenje za svoje ovce, hvalímo in ga prosímo:

V svetih pastirjih si razodeval svoje usmiljenje in ljubezen,

– izkazuj nam še naprej po njih svojo dobroto.

Po svojih namestnikih še zdaj izvršuješ svojo učiteljsko in pastirsko službo,

– ne nehaj nas ti sam po njih voditi.

Po svojih svetih pastirjih, ki si jih postavil v službo svojemu ljudstvu, si ti sam naš dušni in telesni zdravnik,

– ne nehaj nam dajati delivcev Božjega življenja.

Svoje ljudstvo si poučeval z modrostjo in ljubeznijo svetnikov,

– po naših pastirjih nas nenehno vzgajaj k svetosti.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Dobrotljivi Bog, obhajamo god škofa in cerkvenega učitelja Bonaventure. Naj ob njegovih naukih duhovno napredujemo in ga posnemamo v dobroti in ljubezni.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 118,81–88  (XI)  Hvala Božji postavi

 

Moja duša silno hrepeni po tvoji pomoči, *

upam v tvojo besedo.

Kar koprnim po tvojih obljubah, *

kdaj me boš potolažil. —

 

Čeprav sem se postaral in posušil, *

tvojih zakonov ne pozabljam.

Koliko dni mi še ostane, *

kdaj me rešiš mojih preganjalcev?  —

 

Prevzetni mi kopljejo jamo, *

ker ne ravnajo po tvoji postavi.

Vsi tvoji ukazi so dobri, *

pomagaj mi, ko me hočejo z lažjo prevarati. —

 

Skoraj bi me uničili, *

vendar tvojih naukov ne zapuščam.

Po svoji dobroti me ohrani pri življenju *

in spolnjeval bom tvojo voljo. —

Ps 60   Molitev begunca

 

O Bog, poslušaj mojo tožbo, *

usliši mojo molitev.

Iz daljnega kraja te kličem, *

ko v stiski omagujem.

Privedi me na varno mesto, *

kamor sam ne zmorem. —

 

Saj si ti moja obramba, *

močen stolp pred sovražnikom.

O da bi vedno prebival v tvojem svetišču *

in ostal pod tvojim varstvom!

O Bog, ti veš za moje želje; *

bogato obdaruješ svoje častilce. —

 

Podaljšaj življenje svojemu služabniku, *

naj živi še mnoga leta.

Naj ostanem vedno v tvoji bližini, *

tvoja dobrota in ljubezen naj me podpirata.

Tvoje ime bom opeval vekomaj, *

dan za dnem bom spolnjeval svoje obljube. —

Ps 63   Božja sodba nad grešniki

 

O Bog, poslušaj me, ko tožim, *

varuj me pred grožnjami sovražnikov.

Zaščiti me pred zaroto hudobnih, *

pred navalom zlobnežev. —

 

Svoje jezike brusijo kot meče, *

kot strupene puščíce so njih besede.

Iz skrivališča streljajo na siromaka, *

da bi ga zadeli nenadoma in brez kazni.

V svoji hudobiji se čutijo varne, *

nastavljajo zanke misleč, da jih ne bo nihče videl.

Snujejo zločine, skrivajo zasnovane naklepe, *

srce slehernega je brezno hudobije. —

 

Bog pa bo vanje usmeril svoje strele, *

v trenutku jih bo zadela njegova kazen.

Ugonobil jih bo njihov hudobni jezik, *

vsi se bodo zgrozili nad njimi.

V strahu bodo govorili o Božjem delu *

in strmeli nad njegovimi dejanji. —

 

Pravični naj se veselijo v Gospodu in vanj zaupajo, *

vsi pošteni naj ga hvalijo. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

 

V začetku, Bog, si ustvaril svet
in tvoja vodi ga modrost,
čez dan ogrinjaš z lučjo nas,
ponoči daješ nam pokoj.

 

Hvaležno dan končujemo,
ko se mrači, te prosimo:
Gospod, očisti nam srce,
da hvalnico zapojemo.

 

Naj iz globine oglasi
se pesem in te počasti,
ljubezen naša v njej zveni
in moli duh te v zbranosti.

 

Počitek naj nas poživi,
zgubljene vrne nam moči,
prežene naj skrbi srcá
in okrepi naj nam duha.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 112 Gospodovo ime je hvale vredno

 

Hvalite Gospoda vsi, ki mu služite, *

hvalite ga in slavite.

Gospodovo ime naj bo slavljeno *

zdaj in na veke. —

 

Gospodovo ime naj bo hvaljeno *

od sončnega vzhoda do zahoda.

Gospod je vzvišen nad narodi, *

njegovo veličastvo se dviga nad nebesa.

Kdo je enak Gospodu, našemu Bogu? *

Vzvišen je nad nebo in zemljo. —

 

Iz prahu dviga siromaka, *

iz blata povišuje ubožca.

Sprejme ga med izvoljene, *

med kneze svojega ljudstva.

Nerodovitni daje, da ima družino *

in je vesela mati med svojimi otroki. —

Ps 115 Zahvala v svetišču

 

Zaupal sem v Gospoda, *

ko sem bil v največji stiski,

tudi ko sem rekel v svojem strahu: *

»Vsak človek me lahko prevara.«  —

 

Kaj naj povrnem Gospodu *

za vse dobro, kar mi je storil?

Dvignil bom zveličavni kelih *

in slavil Gospoda. —

 

Spolnil bom svoje obljube Gospodu *

pred vsem njegovim ljudstvom.

V Gospodovih očeh je dragocena *

smrt njegovih svetih. —

 

Gospod, hočem ti zvesto služiti, *

vedno ostati v tvoji službi.

Rešil si me, zato te bom hvalil, *

daroval ti bom hvalno daritev. —

 

Spolnil bom svoje obljube Gospodu *

pred vsem njegovim ljudstvom,

v dvorih Gospodove hiše, *

v njegovem svetem mestu. —

Flp 2,6–11 Kristus je Božji služabnik

 

Jezus Kristus je bil v božjem sijaju, *

a ni ljubosumno varoval enakosti z Bogom.

Sam sebe je izničil, *

podobo hlapca je vzel nase.

Ljudem je postal podoben *

in bil po zunanjosti kakor človek.

Ponižal se je in je bil pokoren, *

pokoren do smrti, smrti na križu. —

 

Zato ga je Bog povišal *

in mu dal ime, ki je nad vsa imena.

V Jezusovem imenu se zato pripogne vsako koleno *

v nebesih, na zemlji in pod zêmljo.

Vsi jeziki naj priznajo Jezusa Kristusa za Gospoda *

v slavo Boga Očeta. —

Kratko berilo  (Heb 13,20–21)
Bog miru je od mrtvih obudil našega Gospoda Jezusa, ki je po krvi večne zaveze veliki pastir ovac. On naj vas usposobi za vsako dobro delo, da spolnite njegovo voljo, in naj v vas, kar mu je všeč, izvrši po Jezusu Kristusu, ki mu bodi slava na vekov veke. Amen.

Kako veličastna so tvoja dela, Gospod.
— Kako veličastna so tvoja dela, Gospod.

Vsa si z modrostjo ustvaril.
— Kako veličastna so tvoja dela, Gospod.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Kako veličastna so tvoja dela, Gospod.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Kristusu se je smililo lačno ljudstvo in v svoji ljubezni je delal zanj čudeže. Ko se tega spominjamo, ga z zaupanjem prosimo:

Vse, kar smo danes dobrega prejeli, si nam dal ti v svoji dobroti,

– naj se ne vrača k tebi brezplodno, ampak obrodi obilen sad v dobrem srcu.

Ti si luč in rešitev vseh narodov, varuj svoje priče, ki jih pošiljaš po svetu,

– naj ogenj Svetega Duha gori v njihovih srcih.

Daj, da bi si vsi ljudje prizadevali za vedno bolj človeško življenje na svetu

– in bi pod tvojim vodstvom velikodušno sodelovali pri reševanju nujnih vprašanj današnjega časa.

Ti si zdravnik naših duš in teles, pomagaj bolnikom in podpiraj umirajoče

– in tudi nas obiskuj in krepčaj v svoji dobroti.

Naše rajne, katerih imena so v knjigi življenja,

– sprejmi med blažene v nebesih.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Pesem 

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

 

Ps 4 Večerna zahvala Bogu

 

1 Odpev Usmili se me, Gospod, in usliši mojo molitev.

 

Pravični Bog, usliši me, ko te kličem v stiski: *

usmili se me in usliši mojo molitev. —

 

Ljudje, doklej boste zakrknjeni, *

zakaj ljubite nečimrnost in prevaro?

Vedite, da Bog čudovito varuje svoje prijatelje, *

tudi mene bo uslišal, ko ga kličem. —

 

Bojte se Boga in nikar ne grešite, *

preden zaspite, mislite nanj v sveti tihoti.

V njegove roke se vdano izročite *

in zaupajte v Gospoda. —

 

Mnogi govorijo: »Kje najdemo srečo?« *

Gospod, pokaži, da je ta samo v tebi.

Ti me osrečuješ z večjim veseljem *

kot vse zemeljske dobrine in užitki. —

 

V miru naj hitro zaspim in počivam, *

saj me ti, moj Bog, skrbno varuješ.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

1 Odpev Usmili se me, Gospod, in usliši mojo molitev.

 

2 Odpev V nočnih urah slavite Gospoda.

 

Ps 133 Večerna molitev v svetišču

 

Slavite zdaj Gospoda, *

vsi Gospodovi služabniki.

Vi, ki služite v njegovi hiši v nočnih urah, *

dvigajte roke k Svetemu in ga slavite. —

 

Iz svetišča naj se razliva blagoslov Gospoda, *

ki je ustvaril nebo in zemljo.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

2 Odpev V nočnih urah slavite Gospoda.

 

Kratko berilo (5 Mz 6,4–7)

Poslušaj, Izrael: Gospod je naš Bog, Gospod edini. Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vso močjo! Te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu. Zabičuj jih svojim otrokom ter govori o njih, ko bivaš v svoji hiši ali ko hodiš po poti, ko se ulegaš ali ko vstajaš.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Večni Bog, ostani z nami to noč, da bomo jutri s tvojo pomočjo vstali in se veselili vstajenja Kristusa, ki živi in kraljuje vekomaj.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Pozdravljena, Kraljica,

mati usmiljenja,

življenje, veselje in upanje naše, pozdravljena!

K tebi vpijemo izgnani Evini otroci,

k tebi zdihujemo žalostni in objokani v tej solzni dolini.

Obrni torej, naša pomočnica, svoje milostljive oči v nas

in pokaži nam po tem izgnanstvu Jezusa, blagoslovljeni sad svojega telesa.

O milostljiva, o dobrotljiva, o sveta Devica Marija!