HOZANA.si: Brevir

«   »

15. 6. 2018, Petek 10. tedna med letom

Povabilo
Bogoslužno branje
Hvalnice
Dnevna molitvena ura
Večernice
Sklepna molitvena ura

Povabilo

Odpev med letom Slavimo Gospoda, ker je dober in usmiljen.

Ps 99 Veselje prihajajočih v svetišče


S pesmijo slavite Gospoda, *

veselo mu pojte vsi prebivalci zemlje.

Z veseljem služite Bogu, *

radostno vstopajte v njegovo svetišče.

Odpev med letom Slavimo Gospoda, ker je dober in usmiljen.

Védite: samo Gospod je Bog, on edini, *

on nas je ustvaril.

Mi smo njegovo ljudstvo, *

skrbi za nas kot pastir za ovce.

Odpev med letom Slavimo Gospoda, ker je dober in usmiljen.

Vstopite v njegovo svetišče s petjem, *

s hvalnicami v njegove svete dvore.

Častite ga in njegovo ime slavite, *

Gospod je dober in usmiljen.

Rodovi prihajajo in odhajajo, *

on pa ostane zvest za vse čase.

Odpev med letom Slavimo Gospoda, ker je dober in usmiljen.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu *

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Odpev med letom Slavimo Gospoda, ker je dober in usmiljen.

⇑ Vrh

Bogoslužno branje

Psalmi so od petka II. tedna

[D]

Pesem

1. Med letom ponoči ali zgodaj zjutraj

 

Sredi nočne je temine
zdaj petelin že zapel,
upanje budi se v duši:
nov spet dan bo zdaj prišel.
Duh se naš h Gospodu dviga,
da ga moli in časti.

 

Kristus, kakor luč mogočna
si prišel med nas na svet,
ko so vladale temine
in je molk objemal vse,
ko so nam stvari se zdele,
kot da mrtve bi bile.

 

Ti budiš nas zdaj iz spanja
hudobije, grešnosti,
luč nam vračaš za življenje,
da se duh osvobodi,
moč nam iz nebes naklanjaš,
ki življenje prerodi.

 

Slava večnemu Očetu,
slava tebi, Božji Sin,
čast in hvala ti, Duh Sveti,
večni, troedini Bog,
ti naš mir si, luč, življenje,
ti si naša sreča vsa. Amen.

 

2. Med letom podnevi


Zdaj z nami bodi, o Gospod,
Očeta večnega odsvit,
brez tebe, ki ustvarjaš svet,
zajel bi nas tesnobni strah.

 

Naj Sveti Duh nas razsvetli,
naj pride v nas in v nas živi,
tedaj sovražnik premeten
zapeljeval nas bo zaman.

 

Naj sredi dnevnih opravil,
ki pač življenje terja jih,
brez vsake krivde bi bili
pokorni tvojim zákonom.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

1 Odpev Ne pokôri me, Gospod, v svojem srdu.

Ps 37   Molitev skesanega grešnika v veliki stiski

 Od daleč so stali vsi njegovi znanci (Lk 23,49).

I

Gospod, ne kaznuj me v svoji jezi *

in ne pokôri me v svojem srdu.

Tvoje šibe so me udarile, *

tvoja težka roka me je zadela. —

 

Zaradi tvojega srda je moje telo ena sama rana, *

bolečina mi kljuje v kosteh zaradi mojih grehov.

Moja krivda mi sega čez glavo *

kakor težko breme, ki ga ne morem nositi. —

1 Odpev Ne pokôri me, Gospod, v svojem srdu.
2 Odpev Gospod, ti poznaš vse moje hrepenenje.

II

Moje rane se vnemajo in zaudarjajo *

zavoljo moje nespameti.

Potrt sem čez mero, *

sključen sem in ves dan tavam okrog prežalosten. —

 

Moja ledja so polna vnetja, *

nič zdravega ni na mojem telesu.

Silno sem potrt in izčrpan, *

tako mi je hudo, da kar tulim. —

 

Gospod, ti poznaš vse moje hrepenenje, *

moje vzdihovanje ti ni prikrito.

Srce mi razbija in moč me zapušča, *

luč mojih oči mi ugaša. —

 

Moje rane se studijo prijateljem in znancem, *

sorodniki se me izogibajo.

Tisti, ki mi strežejo po življenju, *

premišljajo, kako bi se me znebili.

Želijo mi hudo in grozijo s smrtjo, *

nenehno snujejo zvijače. —

2 Odpev Gospod, ti poznaš vse moje hrepenenje.
3 Odpev Svojo krivdo priznam, Gospod, nikar me ne zapusti in me reši.

III

Kakor gluh sem in ne poslušam, *

kakor nem svojih ust ne odpiram.

Sem kot tisti, ki nič več ne dojema *

in se ne more braniti. —

 

Gospod, moj Bog, le v tebe zaupam, *

ti boš govoril zame.

Moji sovražniki naj se ne veselijo moje nesreče; *

ko me vidijo na tleh, naj ne slavijo svoje zmage. —

 

Ne morem zdržati, *

moja bolečina me muči brez prenehanja.

Priznavam svojo krivdo, *

žalosten sem zaradi svojega greha. —

 

Mnogo jih je, ki me brez vzroka sovražijo, *

in postajajo vedno močnejši.

Vračajo mi hudo za dobro, *

napadajo me, ker se potegujem za pravico. —

 

O Gospod, moj Bog, nikar me ne zapusti, *

ostani mi ob strani.

Hiti mi pomagat, *

moj Gospod in moja rešitev. —

3 Odpev Svojo krivdo priznam, Gospod, nikar me ne zapusti in me reši.

– Silno hrepenim po tvoji pomoči,
– po tvoji pravični besedi.

PRVO BERILO

Iz Jozuetove knjige (10, 1-14; 11, 15-17)

Božje ljudstvo zavzame deželo

Ko je slišal jeruzalemski kralj Adonizedek, da je Jozue zavzel Haj in ga pokončal z zakletvijo - kakor je storil Jerihi in njenemu kralju, tako je storil Haju in njegovemu kralju - in da so prebivalci Gabaona sklenili mir z Izraelci in ostali med njimi, se je silno zbal. Kajti Gabaon je bil veliko mesto, kakor katero izmed kraljevskih mest, da, bilo je večje kot Haj in vsi njegovi možje so bili junaki. Zato je poslal jeruzalemski kralj Adonizedek k Ohamu, kralju v Hebronu, k Faramu, kralju v Jerimotu, k Jaflju, kralju v Lakisu, in k Dabirju, kralju v Eglonu, sporočilo: »Pridite k meni in mi pomagajte, da porazimo Gabaon, ker je sklenil mir z Jozuetom in Izraelovimi sinovi!« Zbralo se je tedaj pet amorejskih kraljev, kralj v Jeruzalemu, kralj v Hebronu, kralj v Jerimotu, kralj v Lakisu in kralj v Eglonu, in so šli z vsemi svojimi vojskami; utaborili so se pri Gabaonu in ga napadli.

Gabaonci ga so poslali Jozuetu v šotorišče v Galgalo sporočilo: »Ne odteguj svojih rok od svojih hlapcev; pridi hitro k nam, reši nas in pomagaj nam! Kajti vsi kralji Amorejcev, ki prebivajo na pogorju, so se zbrali zoper nas.« Jozue je tedaj šel iz Galgale, on in z njim vsi bojevniki, sami močni junaki.

Gospod pa je rekel Jozuetu: »Nikar se jih ne boj! Kajti v tvoje roke jih dajem; nihče izmed njih ne bo vzdržal pred teboj.« Jozue je nenadoma prišel nadnje; vso noč je hodil od Galgale. Gospod jih je zbegal pred Izraelci, tako da so jim ti prizadeli velik poraz pri Gabaonu: podili so jih po poti proti Bethoronu in jih pobijali do Azeke in do Makede. Ko so bežali pred Izraelci in bili na pobočju Bethorona, je Gospod metal nanje z neba veliko kamenje do Azeke, tako da so bili potolčeni. Več je bilo teh, ki so pomrli od kamene toče, nego onih, ki so jih pobili Izraelovi sinovi z mečem.

Takrat je govoril Jozue Gospodu, tisti dan, ko je Gospod izročil Amorejce Izraelovim sinovom; rekel je vpričo Izraela: »Sonce, stoj pri Gabaonu, in luna, v dolini ajalonski! In stalo je sonce in obstala je luna, dokler se ni narod maščeval nad sovragi.«

Ali ni to pisano v Knjigi pravičnega? Sonce je stalo sredi neba in skoraj ves dan ni hitelo, da bi zašlo. In ni bilo takega dne ne pred njim ne za njim, da bi bil Gospod slušal človekov glas; kajti Gospod se je bojeval za Izraela.

Kakor je Gospod zapovedal svojemu služabniku Mojzesu, tako je zapovedal Mojzes Jozuetu in tako je Jozue storil. Ničesar ni opustil od vsega, kar je Gospod zapovedal Mojzesu.

Tako je Jozue zavzel vso to deželo, pogorje, ves Negeb, vso gosensko pokrajino, ravnino, planjavo, Izraelovo pogorje in njegovo ravnino, od Golega gorovja, ki se vzdiguje proti Seiru, do Baalgada v libanonski dolini pod goro Hermonom. Vse njihove kralje je ujel, jih pobil in pomoril.

SPEV (Ezek 34, 13.15)

Ovce zberem iz dežel ter jih privedem v njih deželo. * Pasel jih bom po Izraelovih gorah, po dolinah in po vseh naseljih v deželi.

Jaz sam bom pasel svoje ovce in jim bom nudil počitek. * Pasel jih bom po Izraelovih gorah, po dolinah in po vseh naseljih v deželi.

DRUGO BERILO

Sv. Ambrož (ok. 330-397), škof v Milanu, eden štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov

Iz razlage psalmov sv. Ambroža, škofa (Ps 1, 4.7-8)

Dragocena knjiga psalmov

Iz vsega Svetega pisma kar diha božja milost, vendar je knjiga psalmov posebna v tem pogledu. Mojzes, ki je z nevezano besedo opisoval velika dela prednikov, je bil presunjen, ko je prišel do pripovedovanja, kako je narod na čudežen način šel prek Rdečega morja in videl faraona pogrezniti se v valove. To je presegalo človeške moči. Ves zamaknjen je zapel Gospodu zmagoslavno pesem. Njegova sestra Marija je vzela bobenček in spodbudila še druge: Pojmo Gospodu, ker je mogočen; preganjalce na konjih je potopil v morje.

Zgodovina vzgaja, postava uči, prerokbe napovedujejo, nauki pa vabijo h kreposti: Knjiga psalmov obsega vse to, kaže pot k sreči in daje odrešilno zdravilo človeštvu. Kdor jo bere, bo našel v psalmih najustreznejše zdravilo, da bo zacelil svoje rane. Če bo le hotel, bo našel v njih pravo šolo, cel stadion z vajami za vsako vrlino. Le izbere naj tisto, kar bo zanj najprimernejše, kar ga bo prej pripeljalo do venca zmage.

Če bi kdo rad posnemal dela očakov, bo v enem samem psalmu našel dragoceno zbirko, kjer se bo lahko srečal z vso zgodovino. Če ga zanima postava, trdno povezana v ljubezni (kdor ljubi bližnjega, spolni postavo), bo videl, kako z ljubeznijo lahko premaga zaničevanje sveta. Rad bo tvegal tudi najhujše nevarnosti; odkril bo, da ljubezen s svojo močjo vse premaga.

Naj povem še kaj o preroški moči psalmov? Če je kje drugje kakšna napoved, je skrivnostna, psalmist pa vse jasno in odkrito obljublja. Ve, da bo Jezus njegov potomec, saj mu je Gospod obljubil: Tvojega telesnega sina bom postavil na tvoj prestol. Psalmist napoveduje Jezusovo rojstvo, zveličavno trpljenje, smrt, vstajenje, vnebohod in slavo na Očetovi desnici. Česar nihče ni vedel povedati, je prerokoval psalmist, za njim pa v evangeliju ponovil Gospod sam.

SPEV (Ps 56, 8-9)

Moje srce, o Bog, je pripravljeno. * Peti in igrati ti hočem.

Prebudi se, moja duša; oglasite se, citre in harfa, prebuditi hočem jutranjo zarjo. * Peti in igrati ti hočem.

Sklepna prošnja
Molimo. Gospod, naš Bog, ti nam deliš vse dobrote, zato z zaupanjem prihajamo k tebi. Navdihuj nas in vôdi, da spoznamo in naredimo, kar od nas pričakuješ. Po našem Gospodu …

⇑ Vrh

Hvalnice

Psalmi so od petka II. tedna

[D]

Pesem med letom

Ti sama luč si, o Gospod,
in luči vir, nebo držiš
in vsem svetlobo milostno
deliš z očetovsko rokó.

 

Že v zarji zvezde ugašajo
in vedno bolj žari nebo,
iz jutranje meglè prši
in v travi rosa se iskri.

 

Razgublja nočna se tema
in zvezda je danica vzšla,
podoba Kristusa, Boga,
ki je nebeška luč sveta.

 

O Bog, ti dan si naših dni,
neskončna polnost luči si,
ti vsemogočen, eden si,
v skrivnosti sveti troedin.

 

Zveličar, zdaj te hvalimo
in kot Boga te molimo,
s teboj Očeta večnega,
enako Svetega Duha. Amen.

1 Odpev Skesanega in ponižnega srca, o Bog, ne zametuješ.

Ps 50   Usmili se me, Bog

Prenavljajte se po duhu svojega mišljenja in si oblecite novega človeka (Ef 4,2324).

 

Usmili se me, Bog, po svoji milosrčnosti, *

v svojem velikem usmiljenju izbriši mojo pregreho.

Popolnoma izmij mojo krivdo, *

mojega greha me očisti. —

 

Svojo pregreho priznavam, *

moj greh mi je živo v spominu.

Grešil sem zoper tebe samega, *

kar je zlo v tvojih očeh, sem storil.

Naj se izkaže, da si pravičen v svojih sodbah, *

tudi mene sodi v svoji pravičnosti. —

 

Glej, človek podeduje krivdo že ob rojstvu, *

z grehom je omadeževan že od začetka.

Vem, da ljubiš odkritosrčnost, *

ko sem sam pred teboj, me učiš modrosti. —

 

Odpusti mi grehe, da bom očiščen, *

bolj kot sneg bom bel, ko me umiješ.

Naj spet občutim radost in veselje, *

moje potrto srce naj se vzraduje. —

 

Ne glej na moje grehe, *

vso mojo krivdo izbriši.

Čisto srce, o Bog, mi ustvari, *

duha stanovitnosti v meni obnovi. —

 

Ne zavrzi me izpred svojega obličja, *

svojega svetega duha mi ne odvzemi.

Naj se spet veselim, da sem rešen, *

duha požrtvovalnosti v meni utrdi. —

 

Grešnikom bom kazal tvoja pota, *

izgubljeni se bodo vrnili k tebi.

Reši me krivde mojega greha, moj Bog in moj zveličar; *

moj jezik naj glasno opeva tvojo pravičnost. —

 

Gospod, odpri moje ustnice, *

da bom oznanjal tvojo hvalo.

Nad zunanjimi daritvami nimaš veselja, *

klavnih in žgalnih daritev ne maraš.

Skesan duh, o Bog, naj bo moja daritev, *

skesanega in ponižnega srca ne zametuješ.  —

 

Gospod, usmili se grešnika kakor nekdaj Siona; *

kar je greh porušil, pozidaj kot svoje sveto mesto.

Tedaj ti bomo spet opravljali prave daritve *

in na tvoj oltar bomo prinašali žrtve. —

1 Odpev Skesanega in ponižnega srca, o Bog, ne zametuješ.
2 Odpev Po pravici se jeziš, Gospod, a spomni se svojega usmiljenja.

Hab 3,2–4.13a.15–19    Bog prihaja k sodbi

Dvignite svoje glave, zakaj vaše odrešenje se približuje (Lk 21,28).

 

Gospod, razodel si mi svoje načrte, *

napolnil si mi dušo s svetim strahom.

Pokazal si mi delo odrešenja, *

ki ga uresničiš v bližnji prihodnosti.

Izvršiš ga v prihodnjih letih, *

v svoji pravičnosti se spomniš svojega usmiljenja.

Prihajaš kakor ob rešitvi iz Egipta *

in se razodevaš kakor na Sinajski gori. —

 

Tvoje veličastvo pregrinja nebesa, *

zemlja je polna tvoje slave.

Kakor luč se blesti tvoja svetloba, *

s svojimi žarki zakrivaš svojo vsemogočnost. —

 

Prišel si, da rešiš svoje ljudstvo, *

da rešiš svoje izvoljene.

V morje poženeš konje sovražnikov, *

da se pogreznejo v globokem vodovju.

Od groze se tresem, ko slišim *

in gledam stisko svojega ljudstva.

Vendar bom mirno počival ob dnevu stiske, *

ko pride ljudstvo, ki nas napade. —

 

Smokva namreč ne bo cvetela, *

na vinski trti ne bo grozdja.

Pridelek oljke bo odpovedal, *

polja ne bodo dajala hrane.

Ovce bodo iz staj odpeljali, *

v hlevih ne bo več živine. —

 

Vendar se bom veselil v Gospodu, *

se radoval v Bogu, svojem rešitelju.

Moja moč bo v Gospodu Bogu, *

gibčen bom kakor jelen. 

Kot zmagovalca me bo vodil po višinah, *

od veselja bom prepeval. —

2 Odpev Po pravici se jeziš, Gospod, a spomni se svojega usmiljenja.
3 Odpev Naj slavi Gospoda Jeruzalem.

Ps 147 Jeruzalem znova pozidan

Pridi, pokažem ti nevesto, Jagnjetovo zaročenko (Raz 21,9).

 

Hvali Gospoda, Jeruzalem, *

hvali svojega Boga, o Sion. —

 

Utrdil je zapahe pri tvojih vratih, *

blagoslovil tvoje otroke v tebi.

Tvoji deželi daje živeti v miru, *

hrani te z najboljšo pšenico.

Na zemljo pošilja svojo besedo, *

njegovo oznanilo se hitro širi. —

 

Snežno odejo razgrinja kot volno, *

kakor pepel potresa slano.

Točo siplje kot drobtine kruha, *

kaj more obstati pred njegovim mrazom?

Na njegovo besedo pa se vse raztaja, *

veter zaveje in stečejo vode. —

 

Svojemu ljudstvu je oznanil svojo besedo, *

zakone in zapovedi svojim izvoljenim.

Tako ni storil nobenemu narodu, *

ni jim razodel svoje postave. —

3 Odpev Naj slavi Gospoda Jeruzalem.

Kratko berilo (Ef 2,13–16)
Zdaj ste v Kristusu Jezusu vi, ki ste bili nekdaj daleč, blizu prišli po Kristusovi krvi. Zakaj on je naš mir, ki je oba dela združil v eno in je ločilno steno med njima, sovraštvo, podrl, ko je postavo zapovedi v predpisih s svojim telesom odpravil, da bi tako oba v sebi preustvaril v enega, novega človeka ter posredoval mir in da bi oba v enem telesu spravil z Bogom po križu, s tem da je na njem uničil sovraštvo.

Spev z odpevom

Gospoda najvišjega kličem, izkazuje mi dobrote.
Gospoda najvišjega kličem, izkazuje mi dobrote.

Iz nebes naj mi pomaga in me reši.
Gospoda najvišjega kličem, izkazuje mi dobrote.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Gospoda najvišjega kličem, izkazuje mi dobrote.

Odpev k Hvaljen Odrešenik nas bo obiskal po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Hvaljen (Lk 1,68–79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

 

Slava Očetu … Kakor je bilo … —

Odpev k Hvaljen Odrešenik nas bo obiskal po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Prošnje

Molimo Kristusa, ki se je daroval po Svetem Duhu s svojo krvjo Očetu, da bi očistil našo vest vseh mrtvih del. Iskreno izpovejmo:

Gospod, tvoja volja nam je v mir.

Začetek novega dne si nam naklonil,

– naj začnemo po tvoji milosti tudi novo življenje.

Vse si ustvaril, za vse skrbiš in ohranjaš,

– naj v vsaki stvari odkrivamo tvojo ljubezen.

S svojo krvjo si zapečatil novo in večno zavezo,

– naj ji ostanemo zvesti s spolnjevanjem tvojih zapovedi.

Ko si visel na križu, je pritekla iz tvoje strani kri in voda,

– s tem zveličavnim studencem izmij naše grehe in razvesêli svojo Cerkev.

Očenaš

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Vsemogočni Bog, podeli nam, da bomo hvalnice, ki jih sedaj opravljamo tebi v čast, skupaj s tvojimi svetimi še lepše peli v večnosti. Po našem Gospodu …

⇑ Vrh

Dnevna molitvena ura

Psalmi so od petka II. tedna

Opoldne

[D]

Opoldne 1 

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

1 Odpev Tvoje usmiljenje, Gospod, naj me potolaži, kakor si obljubil.

Ps 118,73–80 (X)       Hvala Božji postavi

 

Tvoja roka me je naredila in izoblikovala, *

daj mi pamet, da spoznam tvojo voljo.

Tvoji zvesti me bodo z veseljem gledali, *

ker zaupam v tvojo besedo. —

 

Vem, Gospod, da so tvoji odloki pravični, *

vem, da si me po pravici ponižal.

Tvoje usmiljenje naj me potolaži, *

kakor si mi obljubil. —

 

S svojo ljubeznijo me poživi, *

tvoja postava je moje veselje.

Prevzetne naj bo sram, ko me stiskajo po krivici, *

jaz pa bom premišljeval tvoje zapovedi. —

 

Naj se mi pridružijo vsi, ki te ljubijo *

in priznavajo tvoje ukaze.

Naj popolnoma živim po tvojih zapovedih *

in ne bom osramočen nikoli. —

1 Odpev Tvoje usmiljenje, Gospod, naj me potolaži, kakor si obljubil.
2 Odpev O Bog, reši me pred napadalci.

Ps 58,2–5.10–11.17–18   Molitev zoper sovražnike

Te besede so hvalnica Odrešenikovi vdanosti Očetu (Evzebij Cezarejski).

 

Moj Bog, otmi me sovražnikov, *

reši me mojih napadalcev.

Iztrgaj me iz rok hudodelcev, *

krvoločnih ljudi me obvaruj.

Strežejo mi po življenju, *

z veliko silo me napadajo.

Nedolžen sem in brez krivde, *

pa se vendar zbirajo zoper mene. —

 

Gospod, vstani in hiti pomagat; *

vate zaupam, moja moč in moja obramba.

Moj Bog, moj rešitelj, na pomoč mi pridi; *

naj slavim zmago nad njimi. —

 

Tvojo moč bom opeval in poveličeval tvoje usmiljenje, *

ker si me v stiski varoval in branil.

Tebi, moj Bog, bom brenkal na strune, *

ti si moj rešitelj, moja moč in ljubezen. —

2 Odpev O Bog, reši me pred napadalci.
3 Odpev Blagor človeku, ki ga Bog pokori; tepe, pa tudi celi rane.

Ps 59   Molitev po porazu

Na svetu boste imeli stisko, a zaupajte, jaz sem svet premagal (Jn 16,33).

 

O Bog, zavrnil si nas in nas razpršil, *

razsrdil si se na nas, a zdaj se k nam obrni.

Zamajal si deželo, da se je razklala; *

zaceli njene razpoke, da se ne poruši.

Svojemu ljudstvu si poslal hude nesreče, *

kar mešalo se mu je od velike bridkosti. —

 

Vsem, ki te ljubijo, si zavetje, *

v njem so varni pred sovražnikom.

Pomagaj nam s svojo desnico in nas usliši, *

da bomo rešeni, ker nas ljubiš. —

 

Bog nam govori iz svojega svetišča: *

»Jaz bom slavil zmago in si osvojil vse dežele.

Moje ljudstvo je krona moje glave *

in žezlo mojega kraljestva.

Podvržem si narode, *

k nogam si položim vsa ljudstva.« —

 

Kdo nas popelje prek zidovja, *

kdo nas povede v varno zavetje?

Mar ne ti, o Bog, ki si nas zavrgel, *

ker smo zaupali sami vase. —

 

Daj nam pomoč zoper sovražnike, *

zakaj ničeva je človeška podpora.

Z Bogom bomo delali junaštva, *

on bo poteptal naše sovražnike. —

3 Odpev Blagor človeku, ki ga Bog pokori; tepe, pa tudi celi rane.
Opoldne

Kratko berilo (Bar 4,28–29)
Kakor je bilo vaše srce nagnjeno k odpadu od Boga, tako pokažite desetkratno gorečnost, da ga spet poiščete. Zakaj on, ki je nad vas poslal nesrečo, vam bo naklonil večno veselje, ko vas bo rešil.

– Pri Bogu je usmiljenje.
– V njem je vse naše rešenje.
 
Sklepna prošnja
Molimo. Gospod Jezus Kristus, ves svet je zagrnila tema opoldne, ko si bil nedolžen križan za odrešenje vseh ljudi. Vedno nas tako razsvetljuj, da bomo prispeli v večno življenje, kjer živiš in kraljuješ vekomaj.
 

⇑ Vrh

Večernice

Psalmi so od petka II. tedna

[D]

Pesem med letom 

K večeru se nagiba dan,
naš delavnik je dokončan,
zato je prav, da molimo
in Bogu se zahvalimo.

 

Napor je dnevni zdaj minil,
ki zanj si, Kristus, nas najel;
zdaj delavcem v vinogradu
plačilo daj obljubljeno.

 

Obljubil slavo si neba,
ki bo vso večnost trajala;
že misel nanjo je v pomoč,
utrujene nas poživi.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

1 Odpev Gospod, reši mi življenje; varuj me, da ne padem.

Ps 114 Zahvala

Po  mnogih  stiskah  moramo  priti  v  nebeško kraljestvo (Apd 14,21).

 

Ljubim Gospoda, ker me je uslišal, *

ko sem ga prosil.

Gospod se je sklonil k meni, *

kadarkoli sem ga klical. —

 

Zgrabile so me smrtne stiske, *

zašel sem v hude težave in nadloge.

Tedaj sem klical Gospoda: *

»Gospod, reši mi življenje.« —

 

Gospod je dober in pravičen, *

naš Bog je usmiljen.

Gospod varuje nebogljene, *

bil sem v nesreči in me je rešil. —

 

Umiri se, moja duša, *

Gospod je bil zame dober.

Otel mi je življenje pred smrtjo, *

obrisal solze in me obvaroval pred padcem.

Še bom živel na zemlji *

in bival v Božji bližini. —

1 Odpev Gospod, reši mi življenje; varuj me, da ne padem.
2 Odpev Pomoč mi prihaja od Gospoda, ki je ustvaril nebo in zemljo.

Ps 120 Varuh Božjega ljudstva

Ne bodo več lačni, ne žejni, sonce jih ne bo peklo, ne druga vročina (Raz 7,16).

 

Željno se oziram v višave, *

odkod mi pride rešitev.

Pomoč mi prihaja od Gospoda, *

ki je ustvaril nebo in zemljo. —

 

Ne bo pustil, da ti spodrsne noga, *

ne bo zadremal, saj je tvoj varuh.

Gospod ne zaspi in ne zadremlje, *

on varuje Božje ljudstvo. —

 

Bog bo varoval tudi tebe, *

njegova desnica bo tvoja obramba.

Ne bo ti škodilo sonce podnevi, *

ne luna ponoči. —

 

Gospod te bo obvaroval vsega hudega, *

Gospod bo varoval tvoje življenje.

Gospod te varuje od rojstva do smrti, *

zdaj in na veke. —

2 Odpev Pomoč mi prihaja od Gospoda, ki je ustvaril nebo in zemljo.
3 Odpev Pravična in resnična so tvoja pota, Gospod, ti si kralj vekomaj.

Raz 15,3–4  Zahvalna pesem

 

Velika in čudovita so tvoja dela, *

Gospod, Bog vsemogočni.

Pravična in resnična so tvoja pota, *

ti si kralj vekomaj. —

 

Gospod, kdo bi te ne priznaval *

in ne slavil tvojega imena?

Ti sam si svet, vsi narodi pridejo in padejo na kolena, *

ker so se razodele tvoje sodbe. —

3 Odpev Pravična in resnična so tvoja pota, Gospod, ti si kralj vekomaj.

Kratko berilo (1 Kor 2,7–10a)
Oznanjamo skrivnostno Božjo modrost, ki jo je Bog pred veki naprej določil v naše poveličanje in ki je ni spoznal nobeden izmed prvakov tega sveta. Ko bi jo bili namreč spoznali, bi Gospoda veličastva ne bili križali; ampak, kakor je pisano: »Kar oko ni videlo in uho ni slišalo in kar v človekovo srce ni prišlo, kar je Bog pripravil njim, ki ga ljubijo,« je nam Bog razodel po svojem Duhu.

Spev z odpevom

Kristus je za naše grehe umrl, da bi nas privedel k Bogu.
Kristus je za naše grehe umrl, da bi nas privedel k Bogu.

Usmrčen po telesu, pa oživljen po duhu.
Kristus je za naše grehe umrl, da bi nas privedel k Bogu.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kristus je za naše grehe umrl, da bi nas privedel k Bogu.

Odpev k Moja duša Spomni se, Gospod, svoje dobrote, kakor si obljubil našim očetom.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46–55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev.

Slava Očetu … Kakor je bilo … —

Odpev k Moja duša Spomni se, Gospod, svoje dobrote, kakor si obljubil našim očetom.

Prošnje

Kristusa, našega Gospoda, ki je usmiljeno in ljubeče brisal solze žalostnim, hvalímo ter ga z ljubeznijo in ponižnostjo prosímo:

Gospod, usmili se svojega ljudstva.

Gospod Jezus Kristus, ponižane tolažiš,

– usmili se trpljenja revežev.

Begunce in izgnance vodi v svoji previdnosti,

– da se bodo vrnili v svojo zemeljsko domovino, nekoč pa prišli v nebeško.

Tvoja ljubezen naj premaga vse, ki nesrečno tavajo v grehih,

– naj se spravijo s teboj in tvojo Cerkvijo.

Usmiljeni Bog, poslušaj ječanje umirajočih,

– naj jim tvoj angel stoji ob strani in jih krepča.

Milostno reši naše umrle brate in sestre,

– naj dosežejo polnost tvojega odrešenja.

Očenaš

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Sveti Bog, svojo neizrekljivo modrost si čudovito razodel v pohujšanju križa. Naj tako premišljujemo slavo Kristusovega trpljenja, da se bomo vedno hvalili s križem tvojega Sina, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

⇑ Vrh

Sklepna molitvena ura

Petek

O Bog, ozri se. Slava Očetu. Kakor je bilo. Aleluja.

Izprašamo si vest in premislimo, kako smo preživeli dan. Nato obudimo kesanje nad storjenimi grehi.

Pesem 

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

Psalmi

Ps 87   Molitev v hudi bolezni

To je vaša ura in oblast teme (Lk 22,53).

 

Odpev Podnevi in ponoči te kličem, Gospod.

 

Gospod, moj Bog, ves dan vpijem, *

tudi ponoči tožim.

Naj pride k tebi moja molitev, *

prisluhni moji prošnji. —

 

Moja duša je polna bridkosti, *

moje življenje se bliža smrti.

Za umirajočega me imajo, *

mislijo, da sem z močmi pri kraju. —

 

Med mrtve so me že prišteli, *

sem kakor tisti, ki ležijo v grobovih.

Zdi se mi, da se jih več ne spominjaš, *

da ne skrbiš več zanje. —

 

Pahnil si me v globoko jamo, *

v temo in zapuščenost.

Trdo me je zadela tvoja desnica, *

zgrnile so se name vse bolečine. —

 

Moji prijatelji so me zapustili, *

moja bolezen se jim gnusi.

Zaprtega me imajo in nikamor ne morem, *

oči mi medlijo od hudega.

Gospod, ves dan vzdihujem, *

svoje roke stegujem k tebi. —

 

Ali moreš storiti za mrtve več kot za žive, *

ali naj mrliči vstanejo in te hvalijo?

Ali v grobu govorijo o tvoji dobroti *

in v kraljestvu smrti o tvoji zvestobi?

Mar se v smrtni temi razodevajo tvoja čuda *

in v deželi pozabljenja tvoja ljubezen? —

 

Moj Bog, na ves glas te kličem, *

že zjutraj se dviga k tebi moja molitev.

Zakaj me tako dolgo ne pogledaš *

in skrivaš svoje obličje pred mano? —

 

Mučim se nesrečen od mladosti, *

prenašam težke bolezni in hiram.

Hudo si me preskušal s trpljenjem, *

strahovi so me zagrinjali kakor divje vodovje.

Zapustili so me prijatelji in znanci, *

pozabljen sem ostal v smrtni stiski. —

 

Odpev Podnevi in ponoči te kličem, Gospod.

 

Kratko berilo (Jer 14,9)

Saj si vendar v naši sredi, Gospod! Imenujemo se po tvojem imenu. Ne zametuj nas, Gospod, naš Bog!

Spev z odpevom

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29–32)

Kristus, luč narodov in slava Božjega ljudstva

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu. —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Sklepna prošnja

Molimo. Nebeški Oče, tvoj edinorojeni Sin je za nas umrl in bil položen v grob. Naj se ga v veri zvesto oklenemo, da bomo vstali v novo življenje z njim, ki živi in kraljuje vekomaj.

Blagoslovni vzklik

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

 

Nato molimo ali zapojemo eno izmed sklepnih marijanskih pesmi – molitev

Zdrava, o nebes Kraljica,

zdrava, angelov Gospa.

Zdrava, korenina, zdrava, vrata,

iz tebe svetu luč je prisijala.

O veseli se, Devica slavna, nad vse krasna,

bodi zdrava, o prelepa, prosi za nas Kristusa.

⇑ Vrh

Izbira bogoslužnega koledarja — škofija: splošni koledar, red: noben

© HOZANA.si 2018