HOZANA.si: Brevir

«   »

15. 5. 2019, Sreda 4. velikonočnega tedna

Povabilo
Bogoslužno branje
Hvalnice
Dnevna molitvena ura
Večernice
Sklepna molitvena ura

Povabilo

Odpev Gospod je res vstal, aleluja.

Ps 99 Veselje prihajajočih v svetišče


S pesmijo slavite Gospoda, *

veselo mu pojte vsi prebivalci zemlje.

Z veseljem služite Bogu, *

radostno vstopajte v njegovo svetišče.

Odpev Gospod je res vstal, aleluja.

Védite: samo Gospod je Bog, on edini, *

on nas je ustvaril.

Mi smo njegovo ljudstvo, *

skrbi za nas kot pastir za ovce.

Odpev Gospod je res vstal, aleluja.

Vstopite v njegovo svetišče s petjem, *

s hvalnicami v njegove svete dvore.

Častite ga in njegovo ime slavite, *

Gospod je dober in usmiljen.

Rodovi prihajajo in odhajajo, *

on pa ostane zvest za vse čase.

Odpev Gospod je res vstal, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu *

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Odpev Gospod je res vstal, aleluja.

⇑ Vrh

Bogoslužno branje

Psalmi so od srede IV. tedna

Lastno

vrstica po psalmih, 1. berilo, spev po 1. berilu, 2. berilo, spev po 2. berilu, sklepna prošnja

[D]

Ob delavnikih po velikonočni osmini

Vesêli, sinje se nebo,
raduj se zdaj vesoljni svet:
naš križani Gospod je vstal
in s smrtjo nam življenje dal.

 

Začel se milosti je čas,
zdaj dnevi so zveličanja,
umila svet je Božja kri,
temá se okrog nas gubi.

 

Zaupanje nas radostí,
da bomo vstali tudi mi,
po veri pričakujemo
življenje večno, blaženo.

 

Skrivnost velika te noči
je vir bodočih srečnih dni,
prejeli mnogo smo darov,
naj bo nam milost v blagoslov.

 

Veselje vélike noči
nam vedno bodi, Jezus, ti,
naj prerojeni z milostjo
s teboj se v slavi združimo.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,
od mrtvih vstal si in živiš,
Očetu, Duhu Svetemu,
enako zdaj in vekomaj. Amen.

1 Odpev Z dušo in telesom naj hvalim Gospoda in ne pozabim nobene njegovih dobrot, aleluja.

Ps 102 Hvalnica Gospodovemu usmiljenju

Po prisrčnem Božjem usmiljenju nas je obiskal Vzhajajoči z višave (prim. Lk 1,78).

I

Z dušo in telesom naj hvalim Gospoda, *

njegovo sveto ime naj slavi vse moje bitje.

Iz vsega srca bi ga rad hvalil, *

in nobene njegovih dobrot ne pozabil. —

 

On odpušča vse moje krivde, *

ozdravlja vse moje slabosti.

Rešuje moje življenje smrti, *

venča me z milostjo in usmiljenjem.

Z dobrotami nasičuje moje življenje *

in mladost se mi obnavlja kakor orlu. —

 

Gospodova dela so pravična, *

vsem zatiranim vrača pravico.

Pokazal je Mojzesu svoja pota, *

Izraelovim sinovom svoja dela. —

1 Odpev Z dušo in telesom naj hvalim Gospoda in ne pozabim nobene njegovih dobrot, aleluja.
2 Odpev Kakor je oče usmiljen z otroki, tako se Gospod usmili tistih, ki ga častijo, aleluja.

II

Gospod je milostljiv in usmiljen, *

potrpežljiv in zelo milosrčen.

Ne spominja se več naših grehov, *

njegova nevolja ne traja dolgo.

Ne ravna z nami po naših grehih, *

ne vrača nam po naših krivdah. —

 

Kakor se nebo visoko boči nad zemljo, *

tako njegova ljubezen objema vse, ki ga spoštujejo.

Kakor je sončni vzhod daleč od zahoda, *

odriva od nas naše pregrehe.

Kakor je oče usmiljen z otroki, *

tako se Gospod usmili tistih, ki ga častijo. —

 

Dobro ve, kakšni smo, saj nas je ustvaril, *

spominja se, da smo iz zemlje.

Človekovi dnevi so kakor trava, *

razcveti se kakor roža na polju.

Komaj veter vanjo zaveje, že ji cvetje odpade, *

kmalu se nihče več ne spominja, kje je cvetela. —

2 Odpev Kakor je oče usmiljen z otroki, tako se Gospod usmili tistih, ki ga častijo, aleluja.
3 Odpev Vse Božje stvari, slavite Gospoda, aleluja.

III

Gospodova ljubezen traja vekomaj *

do vseh, ki mu ljubezen vračajo.

Ródu za rodom je naklonjen, če je zvest njegovi zavezi, *

če se spominja njegovih zapovedi in jih spolnjuje.

Gospod je postavil svoj prestol v nebesih, *

gospoduje vsemu vesolju. —

 

Slavite Gospoda njegovi angeli, vi močni junaki, *

ki poslušate in izvršujete njegovo besedo.

Slavite Gospoda, vsi angelski zbori, *

Božji služabniki, ki spolnjujete njegova povelja.

Vse Božje stvari, slavite Gospoda *

na vseh krajih njegovega vladarstva.

Tudi jaz ga bom hvalil *

z dušo in telesom. —

3 Odpev Vse Božje stvari, slavite Gospoda, aleluja.

[L]

- Bog je obudil Kristusa od mrtvih, aleluja,

- da je naša vera tudi upanje v Boga, aleluja.

PRVO BERILO

Iz knjige Razodetja (14,14-15, 4)

Žetev poslednjih dni

Jaz, Janez, sem videl: in glej, bil je bel oblak, in na oblaku je sedel nekdo, ki je bil podoben Sinu človekovemu; imel je na glavi zlato krono in v roki oster srp. In prišel je iz svetišča drug angel in je zaklical z močnim glasom sedečemu na oblaku: »Nastavi svoj srp in požanji, ker je prišla ura žetve, zakaj žetev na zemlji je usahnila.« In sedeči na oblaku je zamahnil s svojim srpom po zemlji in zemlja je bila požeta.

Še drug angel je prišel iz svetišča, ki je v nebesih; tudi ta je imel oster srp. In od oltarja je prišel še drug angel, ki je imel oblast nad ognjem; in zaklical je z močnim klicem onemu, ki je imel oster srp: »Nastavi svoj ostri srp ter poreži grozde z vinske trte na zemlji, zakaj dozorele so njene jagode.« In angel je zamahnil s svojim srpom po zemlji ter obral vinsko trto na zemlji in (grozde) je vrgel v veliko tlačilnico božjega srda. In tlačili so v tlačilnici zunaj mesta in kri je tekla iz tlačilnice do konjskih uzd, tisoč šeststo tečajev daleč.

In videl sem potem drugo znamenje na nebu, veliko in čudovito: sedem angelov, ki so imeli sedem poslednjih šib; kajti v njih se je dopolnil božji srd. In videl sem kakor stekleno morje, namešano z ognjem, in zmagovalce nad zverjo in nad njeno podobo in nad številom njenega imena, stoječe ob steklenem morju in z božjimi harfami v rokah. In peli so pesem Mojzesa, božjega služabnika, in pesem Jagnjetovo, govoreč: »Velika in čudovita so tvoja dela, Gospod, vsemogočni Bog; pravična in resnična so tvoja pota, Kralj vekov. Kdo bi se ne bal, Gospod, in ne slavil tvojega imena? Zakaj ti sam si svet; vsi narodi bodo prišli ter padli pred teboj na kolena, ker so se razodele tvoje sodbe.«

SPEV (Raz 15, 3; 2 Mojz 15,11)

Peli so Jagnjetovo pesem: Velika in čudovita so tvoja dela, Gospod, vsemogočni Bog. * Pravična in resnična so tvoja pota, kralj vekov, aleluja.

Kdo je kakor ti, Gospod, med bogovi? Kdo je kakor ti, veličastni v svetosti, čudodelnik? * Pravična in resnična so tvoja pota, kralj vekov, aleluja.

DRUGO BERILO

Sv. Hilarij (ok. 315-367), škof v Poitiersu v Franciji, zaradi nasprotovanja arijanstvu pregnan, pisec dogmatično-polemičnih in eksegetičnih spisov

Iz razprave sv. Hilarija, škofa, O Sveti Trojici (8. knj., 13-16)

Verniki so v Bogu eno po učlovečeni božji Besedi in zakramentu evharistije

Če se je Beseda res učlovečila, z evharistično hrano prejemamo učlovečeno Besedo pri Gospodovi mizi. Kako bi dvomili, da biva v nas po svoji naravi on, ki si je v svojem človeškem rojstvu neločljivo privzel našo človeško naravo in je svojo telesno naravo zedinil z božjo naravo ter se nam kot tak v zakramentu daje v hrano? Tako smo vsi eno, ker je Oče v Kristusu, Kristus pa v nas. Po mesu je namreč v nas in mi v njem, ko je skupno z njim v Bogu tisto, kar smo mi.

Kako zelo pa bivamo v njem po zakramentalnem prejemu telesa in krvi, izpričuje on sam, ko pravi: In svet me ne bo več videl; vi pa me boste videli, zakaj jaz živim in vi boste živeli; zakaj jaz sem v svojem Očetu in vi v meni in jaz v vas.

Če bi hotel, da pojmujemo to samo kot edinost v volji, zakaj je potem govoril o nekakšnih stopnjah in redu v doseganju te edinosti? Pač zato, da bi verovali: medtem ko je on v Očetu po božji naravi, smo pa mi v njem po njegovem telesnem rojstvu, on pa je zopet v nas v moči zakramentalnih skrivnosti. Po Sredniku pa je edinost - soglasno z naukom - zato tako popolna, ker v tem ko bivamo v njem, on biva v Očetu, v tem pa, ko biva v Očetu, biva v nas. Tako se zedinjujemo z Očetom: kakor je namreč Oče v njem po naravi božjega rojstva, tako smo mi v njem po naši naravi, on pa po svoji človeški naravi biva v nas.

Da to edinost ustvarja v nas njegova narava, on sam takole pričuje: Kdor je moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem. Nihče namreč ne bo v njem, razen tisti, v katerega bo on prišel: Gospod namreč sprejme vase samo telo tistega, ki je prejel njegovo telo.

Učil pa je o zakramentu te popolne edinosti že, ko je dejal: Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim po Očetu, tako bo tudi tisti, ki uživa mene, živel po meni. Živi torej v moči Očetovi; in kakor on živi po Očetu, tako mi živimo v moči njegovega telesa.

Da doumemo to skrivnost, so potrebne primere, po katerih nam postaja dostopna. Božje življenje v nas torej izvira odtod, ker v sebi nosimo Kristusa, ki biva telesno v nas telesnih; po njem bomo živeli tako, kakor živi on po Očetu.

SPEV (Jan 6, 57; prim. 5 Mojz 4, 7)

Kdor je moje meso in pije mojo kri, * ta ostane v meni in jaz v njem, aleluja.

Kje je velik narod, ki bi mu bilo božanstvo tako blizu, kakor je nam Gospod, naš Bog? * ta ostane v meni in jaz v njem, aleluja.

Sklepna prošnja
Molimo. Dobri Oče, življenje vernih, slava ponižnih in sreča pravičnih, zaupamo v tvoje obljube. Prosimo te, izpolni naša pričakovanja. Po našem Gospodu …

⇑ Vrh

Hvalnice

Psalmi so od srede IV. tedna

Lastno

berilo, spev z odpevom, odpev k Hvaljen, prošnje, sklepna prošnja

[D]

Ob delavnikih po velikonočni osmini

Veseli zbor odrešenih
naj poje sveto hvalnico,
naj se vstajenja veseli,
praznuje z vso ga zbranostjo.

 

Zveličar naš kot silni lev
premagal zmaja je pekla.
Zdaj vstaja, dviga jasni glas,
budi z njim nje, ki v grobu spe.

 

Zdaj v zmagoslavju ves žari,
njegovo zmago vse slavi,
nebo in zemlja združena
sta srečen dom za vse ljudi.

 

Veselje vélike noči
nam vedno bodi, Jezus, ti,
naj prerojeni z milostjo
s teboj se v slavi združimo.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,
od mrtvih vstal si in živiš,
Očetu, Duhu Svetemu,
enako zdaj in vekomaj. Amen.

1 Vel. noč. O Bog, dvigni se nad vsa nebesa, aleluja.

Ps 107 Hvalnica Bogu in klic na pomoč

Božji Sin je bil povišan nad nebesa, zato oznanjamo njegovo slavo po vsej zemlji (Arnobij).

 

Moje srce je pripravljeno, zares pripravljeno, *

pel bom in igral svojemu Bogu.

Oglasita se harfa in citre, *

zbudimo jutranjo zarjo! —

 

Hvalil te bom, Gospod, med ljudstvi, *

igral ti bom med narodi.

Večja kot nebo je tvoja ljubezen, *

tvoja zvestoba presega oblake.

Vzvišen si, Gospod, nad nebesa, *

vsa zemlja je polna tvoje slave.

Usliši nas in s svojo močjo pomagaj, *

da bodo rešeni vsi, ki jih ljubiš. —

 

Bog govori iz svojega svetišča: *

»Slavil bom zmago, osvojil vse dežele.

Moje ljudstvo mi je krona, *

moji izvoljenci so moje žezlo.

Vsi narodi mi bodo služili, *

pridobim si vsa ljudstva.« —

 

Kdo nas popelje v njihova mesta, *

kdo nas povede v njihove trdnjave?

Mar ne ti, o Bog, ki si nas zavrgel, *

ker smo zaupali sami vase?

Daj nam pomoč zoper sovražnike, *

zakaj ničeva je človeška podpora.

Z Bogom bomo delali čudeže, *

ne bodo nam škodovali naši sovražniki. —

1 Vel. noč. O Bog, dvigni se nad vsa nebesa, aleluja.
2 Vel. noč. Gospod bo storil, da bo rasla pravičnost in njegova hvala med vsemi narodi, aleluja.

Iz 61,10–62,5 Prerok se veseli nad novim Jeruzalemom

Videl  sem  sveto  mesto,  novi  Jeruzalem  …, pripravljeno kakor nevesta za svojega ženina (Raz 21,2).

 

Močno se veselim v Gospodu, *

moja duša se raduje v mojem Bogu.

Odel me je z oblačilom zveličanja, *

ogrnil me s plaščem pravičnosti.

Kakor ženina me je ovenčal, *

okrasil kakor nevesto.

Kakor zemlja daje rast zeliščem in vrt semenom, *

tako daje Bog, da raste pravičnost in slava med narodi. —

 

Ne bom nehal prositi in moliti *

za Božje ljudstvo in sveto mesto,

dokler ne zasije pravica kakor jutranja zarja *

in ne zagori odrešitev kakor plamenica. —

 

Tedaj bodo narodi videli tvojo pravičnost, *

vsi kralji tvoje veličastvo.

Klicali te bodo z novim imenom, *

ki ga bo Gospod določil.

Kot veličastna krona boš pred Gospodom, *

kot kraljevski okras pred svojim Bogom. —

 

Ne bodo te več imenovali »Zapuščena«, *

tvoje dežele ne bodo več klicali »Osamljena«.

Imenovali te bodo »Moja radost« *

in tvojo deželo »Poročena«.

Gospod te je spet vzljubil *

in bo s teboj prebival. —

 

Živel bo s teboj kakor ženin z nevesto, *

kakor svojo posest te bo varoval.

Kakor se ženin veseli neveste, *

tako se bo tvoj Bog veselil tebe. —

2 Vel. noč. Gospod bo storil, da bo rasla pravičnost in njegova hvala med vsemi narodi, aleluja.
3 Vel. noč. To je naš Bog na veke, aleluja.

Ps 145 Zaupanje v Boga prinaša srečo

Hvalimo Gospoda v svojem življenju, to se pravi: v svojem vedenju (Arnobij).

 

Hvali, moja duša Gospoda! *

Slavil bom Gospoda vse svoje življenje.

Prepeval bom svojemu Bogu, *

vse dokler bom živel. —

 

Ne zanašajte se na zemeljske veljake, *

na ljudi, ker pri njih ni rešitve.

Ko izdihnejo, se povrnejo v zemljo, *

tisti dan propadejo vsi njih načrti. —

 

Blagor mu, komur pomaga Bog naših očetov, *

blagor mu, ki v Gospoda zaupa.

Bog je ustvaril nebo in zemljo, *

morje in vse, kar v njem prebiva.

Bog je zvest na veke, *

zatiranim vrača pravico. —

 

Gospod daje kruha lačnim, *

Gospod osvobaja jetnike.

Gospod odpira oči slepim, *

Gospod dviga potrte.

Gospod varuje tujce, *

Gospod podpira sirote in vdove.

Gospod ljubi pravične, *

hudobnim razdira naklepe. —

 

Gospod bo kraljeval na veke: *

tvoj Bog bo od roda do roda. —

3 Vel. noč. To je naš Bog na veke, aleluja.

[L]

Kratko berilo (1 Kor 15,54–57)
Ko si bo to minljivo nadelo neminljivost in to umrljivo nadelo neumrljivost, takrat se bo spolnila beseda, ki je pisana: 'Použita je smrt v zmagi. Smrt, kje je tvoja zmaga? Smrt, kje je tvoje želo?' Želo smrti je greh, moč greha pa je postava. Hvala pa Bogu, ki nam daje zmago po našem Gospodu Jezusu Kristusu.

Spev z odpevom

Bog daje zmago svojim svetim, aleluja, aleluja.
Bog daje zmago svojim svetim, aleluja, aleluja.

Po Jezusu Kristusu, ki je vstal od mrtvih, aleluja, aleluja.
Bog daje zmago svojim svetim, aleluja, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Bog daje zmago svojim svetim, aleluja, aleluja.

Odpev k Hvaljen Jaz sem prišel na svet kot luč, da nihče, kdor veruje v mene, ne ostane v temi, govori Gospod, aleluja.

Hvaljen (Lk 1,68–79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

 

Slava Očetu … Kakor je bilo … —

Odpev k Hvaljen Jaz sem prišel na svet kot luč, da nihče, kdor veruje v mene, ne ostane v temi, govori Gospod, aleluja.

Prošnje

Bog Oče je hotel, da se je Kristus ob vstajenju razodel apostolom, zato ga prosimo:

Poveličaj nas s slavo vstalega Kristusa.

Oče luči, hvaležno te danes slavimo, saj si nas poklical v svojo čudovito svetlobo,

– da bi uživali tvoje dobrote.

Poveličaj nas s slavo vstalega Kristusa.

Očisti in okrepi z močjo svojega Duha napore človeške družine,

– da bo naše življenje bolj človeško.

Poveličaj nas s slavo vstalega Kristusa.

Naj bomo službi ljudem tako predani,

– da bo postal ves človeški rod tebi prijetna daritev.

Poveličaj nas s slavo vstalega Kristusa.

Ko začenjamo nov dan, bodi z nami,

– da se bomo ves dan veselili in ti peli hvalnice.

Poveličaj nas s slavo vstalega Kristusa.

Očenaš

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Dobri Oče, življenje vernih, slava ponižnih in sreča pravičnih, zaupamo v tvoje obljube. Prosimo te, izpolni naša pričakovanja. Po našem Gospodu …

⇑ Vrh

Dnevna molitvena ura

Psalmi so od srede IV. tedna

Lastno

berilo, sklepna prošnja

Opoldne

[D]

Pesem opoldne 

Zberimo se v molitvi zdaj,
naj sveti spev se oglasi,
Najvišjemu prepevajmo,
slavimo s pesmijo Boga.

 

To uro zloba je ljudi
poslala v smrt Nedolžnega.
Sodnika večnega, Boga,
po krivem obsodila je.

 

O koliko hvaležnosti
dolgujemo vsi Jezusu,
v skušnjavah on je naša moč,
od nas odvrne vsako zlo.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,
od mrtvih vstal si in živiš,
Očetu, Duhu Svetemu,
enako zdaj in vekomaj. Amen.

Odpev dopoldne, opoldne in popoldne pred psalmi vedno samo enkrat: Aleluja, aleluja, aleluja.

Ps 118,145–152  (XIX)   Hvala Božji postavi

 

Gospod, iz vsega srca te prosim: *

usliši me, tvoje zakone hočem spolnjevati.

Reši me, ko te kličem, *

naj ne pozabim tvoje postave. —

 

Pred jutranjim svitom prihajam in prosim, *

zaupam v tvoje obljube.

Vso noč ne zatisnem očesa, *

ker premišljujem tvoje besede. —

 

Gospod, poslušaj me, saj si dober, *

poživi me in mi pomagaj.

Bližajo se mi krivični preganjalci, *

daleč so od tvoje postave. —

 

Gospod, ti si pri meni, *

zvest si v svojih sklepih.

Že davno sem spoznal iz tvojih odločitev, *

da je tvoja postava nespremenljiva in trdna na veke. —

Ps 93   Gospod dobro plačuje in hudo kaznuje

Gospod vse to kaznuje: Bog nas ni poklical k nečistosti, marveč k svetosti (1 Tes 4,7).

I

O Bog, ki hudo kaznuješ, *

svojo moč zdaj pokaži.

Vstani, ki sodiš zemljo, *

povrni prevzetnim, kakor zaslužijo.

Gospod, kaj delajo grešniki, *

doklej se bodo ponašali?

Doklej bodo hudobni predrzno govorili *

in se bahali s svojimi uspehi? —

 

Gospod, tvoje ljudstvo teptajo, *

tvoje služabnike stiskajo.

Vdove in tujce morijo, *

pobijajo sirote.

Pa pravijo: »Gospod ne vidi, *

Bog nas niti ne opazi.« —

 

O neumno ljudstvo, ali ne boš spoznalo; *

nespametni, kdaj boste razumeli?

On, ki je napravil uho, naj bi ne slišal, *

on, ki je naredil oko, naj bi ne videl?

Kako naj ne kaznuje on, ki vzgaja narode *

on, ki uči ljudi modrosti?

Gospod pozna človekove misli; *

dobro ve, da so prazne. —

II

Gospod, blagor človeku, ki ga ti vzgajaš *

in poučuješ v svoji postavi.

V hudih dneh bo mirno počival, *

medtem ko se grešniku koplje jama.

Gospod ne zavrže svojega ljudstva, *

ne zapusti svojih služabnikov.

Sodbe bodo spet pravične *

in vsi pošteni se jih bodo držali. —

 

Kdo mi pride na pomoč zoper hudodelce, *

kdo mi pomaga zoper krivičnike?

Da mi ni Gospod pomagal, *

bi bilo že skoraj konec mojega življenja.

Ko mislim, da moja noga omahuje, *

me tvoja milost, Gospod, podpira.

Ko se mi v srcu skrbi množijo, *

me razveseljuje tvoja tolažba. —

 

Mar soglašaš s krivično sodbo, *

ki odobrava hudobijo v imenu pravice?

Ogrožajo življenje pravičnega, *

nedolžnega krivično obsojajo.

Toda Gospod me trdno brani, *

Bog je moje zavetje, vanj zaupam.

Krivične bo ugonobila njih krivica, *

njih lastna zloba jih bo uničila.

Končno bo Gospod, naš Bog, uničil *

hudobijo in krivico. —

Odpev dopoldne, opoldne in popoldne pred psalmi vedno samo enkrat: Aleluja, aleluja, aleluja.

Opoldne

Kratko berilo (1 Jn 5,5–6a)
Kdo premaga svet, če ne tisti, ki veruje, da je Jezus Božji Sin? Ta je, ki je prišel z vodo in krvjo, Jezus Kristus; ne le z vodo, marveč z vodo in krvjo.

– Razveselili so se učenci, aleluja,
– ko so videli Gospoda, aleluja.

Sklepna prošnja
Molimo. Dobri Oče, življenje vernih, slava ponižnih in sreča pravičnih, zaupamo v tvoje obljube. Prosimo te, izpolni naša pričakovanja. Po Kristusu, našem Gospodu.

⇑ Vrh

Večernice

Psalmi so od srede IV. tedna

Lastno

berilo, spev z odpevom, odpev k Moja duša, prošnje, sklepna prošnja

[D]

Ob delavnikih po velikonočni osmini

O večni Kralj in naš Gospod,
Očetov Sin in pravi Bog,
za nas prišel si iz nebes,
da rešil bi človeški rod.

 

Ti sam edinstvena si vez
od grešne zemlje do nebes,
pri krstu vse nas prerodiš,
ko greh izvirni odpustiš.

 

Sprejel si nase težki križ,
za krivdo našo zadostil,
prelil si svojo drago kri
in z njo odkupil vse ljudi.

 

Iz groba vstal si temnega
in z Božjo slavo se obdal,
s tem daješ trdno upanje,
da boš obudil tudi nas.

 

Veselje vélike noči
nam vedno bodi, Jezus, ti,
naj prerojeni z milostjo
s teboj se v slavi združimo.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,
od mrtvih vstal si in živiš,
Očetu, Duhu Svetemu,
enako zdaj in vekomaj. Amen.

1 Vel. noč. Noč bo razsvetljena kakor dan, aleluja.

Ps 138,1–18.23.24   Bog vse vidi in vse ve

Kdo  pozna  Gospodovo  misel?  Ali  kdo  je  bil njegov svetovalec? (Rim 11,34).

I

Gospod, v dno duše gledaš in me poznaš do kraja, *

vidiš, naj sedim ali vstanem.

Od daleč že poznaš vse moje misli, *

naj ležim ali hodim.

Beseda mi še ni prišla na jezik, *

a tebi je že vse znano.

Od vseh strani me obdajaš, *

ne morem iz tvoje roke.

Prečudovita je zame tvoja vsevednost, *

previsoka je, da bi jo razumel. —

 

Kako naj se izmaknem tvoji moči, *

kam naj ubežim pred tvojim obličjem?

Če bi se povzpel v nebesa, si ondi, *

če stopim v podzemlje, spet najdem tebe.

Če bi me ponesle peruti jutranje zarje, *

bi me tja vodila tvoja roka.

Če bi prebival na koncu morja, *

bi me tam držala tvoja desnica.

Če bi rekel: »Vsaj tema me bo zakrila,« *

tudi ta tema ne bo temna.

In če me bo noč obdala namesto dneva, *

bo ta noč kot dan svetila. —

1 Vel. noč. Noč bo razsvetljena kakor dan, aleluja.
2 Vel. noč. Jaz poznam svoje ovce in moje poznajo mene, aleluja.

II

Gospod, ti si me vsega ustvaril, *

oblikoval si me v telesu moje matere.

Hvalim te, ker sem tako čudovito ustvarjen, *

ker so tvoja dela čudovita. —

 

Do dna me poznaš in ni ti bilo skrito, *

ko sem nastajal nevidno kakor v globinah zemlje.

Tvoje oči so videle moja dejanja *

in vsa si vpisal v knjigo življenja.

Vse moje dneve si že določil, *

še preden se je začenjal prvi.

O Bog, kako nedoumljiva je vsaka tvoja misel, *

še težje umljive so vse skupaj.

Če bi jih štel, jih je več kot peska, *

če bi jih preštel, te še vedno ne bi razumel. —

 

Preišči me, o Bog, preglej srce in vso notranjost, *

preizkusi me, spoznaj vse moje misli.

Glej, ali morda hodim po slabi poti; *

vodi me po pravi poti življenja. —

2 Vel. noč. Jaz poznam svoje ovce in moje poznajo mene, aleluja.
3 Vel. noč. Njegovo veličastvo pregrinja nebo, njegova hvala napolnjuje zemljo, aleluja.

Kol 1,12–20   Kristus je prvorojenec

 

Z veseljem se zahvaljujmo Bogu Očetu, *

usposobil nas je za dediščino svetih v svetlobi.

Iz oblasti teme nas je rešil *

in prestavil v kraljestvo svojega preljubega Sina.

V njem imamo odrešenje po njegovi krvi, *

v njem odpuščanje grehov. —

 

On je podoba nevidnega Boga Očeta, *

prvorojenec vsega stvarstva.

V njem je bilo vse ustvarjeno, *

vidne in nevidne stvari v nebesih in na zemlji.

Po njem in zanj je bilo vse ustvarjeno, *

on je pred vsem in vse v njem obstaja. —

 

On je glava telesu, Cerkvi, *

on je začetek.

Prvorojenec je vstalih od mrtvih, *

da med vsemi zavzame prvo mesto. —

 

Oče je sklenil, naj v njem prebiva vsa polnost, *

da se uresniči mir s krvjo njegovega križa.

Tako naj po njem doseže spravo, *

kar je na zemlji in kar je v nebesih. —

3 Vel. noč. Njegovo veličastvo pregrinja nebo, njegova hvala napolnjuje zemljo, aleluja.

[L]

Kratko berilo (1 Kor 15,12–14.20)
Ako se o Kristusu oznanja, da je vstal od mrtvih, kako govore nekateri med vami, da ni vstajenja mrtvih? Če ni vstajenja mrtvih, tudi Kristus ni vstal. Če pa Kristus ni vstal, potem je prazno naše oznanjevanje, prazna tudi vaša vera. Toda Kristus je vstal od mrtvih, prvina njih, ki so zaspali.

Spev z odpevom

Ne iščite živega med mrtvimi, aleluja, aleluja.
Ne iščite živega med mrtvimi, aleluja, aleluja.

Vstal je in kraljuje na veke, aleluja, aleluja.
Ne iščite živega med mrtvimi, aleluja, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Ne iščite živega med mrtvimi, aleluja, aleluja.

Odpev k Moja duša Bog svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet obsodil, marveč da bi se svet po njem zveličal, aleluja.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46–55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev.

Slava Očetu … Kakor je bilo … —

Odpev k Moja duša Bog svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet obsodil, marveč da bi se svet po njem zveličal, aleluja.
Prošnje

Bog je svojega Sina obudil od mrtvih in nam odprl vrata večnega življenja. Ponižno ga prosimo:

Po Kristusovi zmagi reši svoje ljudstvo.

Bog naših Očetov, proslavil si svojega Sina, ko si ga obudil od mrtvih,

– spodbudi nas k popolnemu spreobrnjenju, da bomo živeli novo življenje.

Po Kristusovi zmagi reši svoje ljudstvo.

Bili smo blodeče ovce, a si nas ti pripeljal k Jezusu, pastirju in varuhu naših duš,

– ohrani nas v zvestobi voditeljem Cerkve.

Po Kristusovi zmagi reši svoje ljudstvo.

Prve učence svojega Sina si izbral iz judovskega ljudstva,

– izpolni Izraelovim sinovom obljubo, ki si jo dal njihovim očetom.

Po Kristusovi zmagi reši svoje ljudstvo.

Spominjaj se vseh zapuščenih, sirot in osamelih

– in ne zapusti jih, ker jih je tvoj Sin odrešil.

Po Kristusovi zmagi reši svoje ljudstvo.

Poklical si k sebi Štefana, ki je videl stati Jezusa na tvoji desnici,

– sprejmi k sebi naše brate in sestre, ki so te pričakovali v veri in ljubezni.

Po Kristusovi zmagi reši svoje ljudstvo.

Očenaš

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Dobri Oče, življenje vernih, slava ponižnih in sreča pravičnih, zaupamo v tvoje obljube. Prosimo te, izpolni naša pričakovanja. Po našem Gospodu …

⇑ Vrh

Sklepna molitvena ura

Sreda

O Bog, ozri se. Slava Očetu. Kakor je bilo. Aleluja.

Izprašamo si vest in premislimo, kako smo preživeli dan. Nato obudimo kesanje nad storjenimi grehi.

Pesem v velikonočnem času

O Jezus, rešenik sveta,

Beseda učlovečena,

neskončne Luči si odsvit,

naš varuh bodi in naš ščit.

 

Ti si ustvaril vse stvari

in ti določaš naše dni,

daj, da utrujeno telo

počitek nočni poživi.

 

Premagal zlobo si pekla,

obvaruj nas sovražnika,

da ne zapeljal bi nas v greh,

ko si odrešil nas s krvjo.

 

Prehitro bo minila noč,

ki vlila nam bo novo moč;

ko bo telo počivalo,

naš duh pri tebi naj bedi.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,

od mrtvih vstal si in živiš,

Očetu, Duhu Svetemu,

enako zdaj in vekomaj. Amen.

Psalmi

Ps 30,1–6 Izročimo se v Božje roke

Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo (Lk 23,46).

 

Vel. noč. odpev samo:   Aleluja, aleluja, aleluja.

 

Gospod, vate zaupam, *

naj ne bom osramočen nikoli.

Otmi me, ker si pravičen, *

prisluhni in pohiti, da me rešiš.

Bodi mi zavetje in pribežališče, *

da bom na varnem. —

 

Ti si moja trdnjava in moje zatočišče, *

vodi me zaradi svoje dobrote.

Izvleci me iz zanke, ki so mi jo skrivaj nastavili, *

ti si moj rešitelj. —

 

Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo, *

zvesti Bog, ti me osvobodi. 

 

 

Ps 129 Iz globočine kličem

Jezus bo odrešil svoje ljudstvo njegovih grehov (Mt 1,21).

 

Iz globočine te kličem, *

Gospod, usliši mojo prošnjo.

Prosim, skrbno me poslušaj, *

ne presliši mojega vpitja.

Gospod, če boš gledal na pregrehe, *

kdo bo mogel obstati?

Toda ti grehe odpuščaš, *

da bi ti v spoštovanju služili.

Upam v Gospoda, zaupam v njegovo besedo, *

z vsem srcem pričakujem Gospoda. —

 

Bolj kot stražniki jutranjo zarjo *

naj Božje ljudstvo pričakuje Gospoda.

 

Gospod je usmiljen, *

tako rad vsem odpušča. 

Samo on bo rešil svoje ljudstvo *

vseh njegovih grehov. —

 

Vel. noč. odpev samo: Aleluja, aleluja, aleluja.

 

Kratko berilo (Ef 4,26–27)

Nikar ne grešite, sonce naj ne zaide v vaši jezi in ne dajajte prostora hudiču.

Spev z odpevom

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog, aleluja, aleluja.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29–32)

Kristus, luč narodov in slava Božjega ljudstva

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru, aleluja.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu. —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru, aleluja.

Sklepna prošnja

Molimo. Gospod Jezus Kristus, ti si krotak in ponižen. Svojim učencem nalagaš jarem, ki je prijeten, in breme, ki je lahko. Blagohotno sprejmi naše misli, želje in dejanja današnjega dne. Naj se tako odpočijemo, da bomo s tvojo pomočjo še lažje služili tebi, ki živiš in kraljuješ vekomaj.

Blagoslovni vzklik

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

 

V velikonočnem času

 

Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja,

zakaj on, ki si ga bila vredna nositi, aleluja,

je vstal, kakor je rekel, aleluja;

prosi za nas Boga, aleluja.

⇑ Vrh

Izbira bogoslužnega koledarja — škofija: splošni koledar, red: noben

© HOZANA.si 2019