Brevir za 15. oktober 2020

SV. TEREZIJA VELIKA, DEVICA IN CERKVENA UČITELJICA
Obvezni god
Sv. Terezija (1515–1582) iz španskega mesta Avila je s pomočjo sv. Janeza od Križa obnovila v karmeličanskih samostanih prvotnega duha. Je znana po duhovnih spisih in globokem duhovnem življenju. Umrla je 15. oktobra 1582.
Skupne molitve v čast svetim devicam ali cerkvenim učiteljem.

Gospod, odpri moje ustnice,

Ps 99 Veselje prihajajočih v svetišče

S pesmijo slavite Gospoda, *

veselo mu pojte vsi prebivalci zemlje.

Z veseljem služite Bogu, *

radostno vstopajte v njegovo svetišče.

Védite: samo Gospod je Bog, on edini, *

on nas je ustvaril.

Mi smo njegovo ljudstvo, *

skrbi za nas kot pastir za ovce.

Vstopite v njegovo svetišče s petjem, *

s hvalnicami v njegove svete dvore.

Častite ga in njegovo ime slavite, *

Gospod je dober in usmiljen.

Rodovi prihajajo in odhajajo, *

on pa ostane zvest za vse čase.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Za eno devico
Prijeten spev naj se glasi,
z njim Božje ljudstvo naj časti
devico, ki jo na ta dan
sprejelo sveto je nebo.

 

Slavila v svetu Kristusa
je vselej vdanega srca,
zdaj tisočeren je odmev
med svetimi rodil njen spev.

 

S krepostjo svete čistosti
slabost telesa zmagala,
prezirala varljivi svet,
zvestó za Kristusom je šla.

 

Kot njo, o Kristus, vodi nas,
odganjaj vse sovražnike,
izbriši grehov madeže,
v kreposti vse utrdi nas.

 

Naj, Jezus, tebi slava bo,
ki iz Device rojen si,
Očetu, Duhu Svetemu
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Ps 43   Božje ljudstvo v stiski

O Bog, na lastna ušesa smo slišali, *

naši očetje so nam pripovedovali

o tvojih čudovitih delih, ki si jih storil *

v njihovih dneh, v dneh starodavnih.

Ti sam si izgnal druge narode, *

da si naredil prostor našim dedom.

Uničil si ljudstva, *

da si nje naselil v obljubljeni deželi. —

 

Niso si namreč osvojili dežele z mečem, *

niso zmagali z lastno roko.

Zmagovala je tvoja desnica in tvoja navzočnost, *

ker si bil z njimi sklenil zavezo. —

 

Ti si naš Bog, tebe priznavamo za Gospoda, *

ti si dal zmago svojemu ljudstvu.

S teboj smo premagali svoje sovražnike, *

v tvojem imenu smo prepodili svoje nasprotnike. —

 

Ne zanašamo se na svojo spretnost, *

ne prinaša nam zmage naše orožje.

Edino ti nam pripravljaš zmago nad sovražniki, *

nje pa ogrinjaš v sramoto.

Gospodova je zmaga in slava, *

njegovo ime bomo slavili na veke. —

Zdaj si nas pa zavrgel in osramótil, *

ne bojuješ se več z nami.

Zapodil si nas v beg pred sovražnikom *

in izročil v plen našim nasprotnikom.

Dal si, da delajo z nami kot s klavnimi ovcami, *

razkropil si nas med narode. —

 

Pod ceno si prodal svoje ljudstvo *

in pri tem nisi kaj prida zaslužil.

Dal si nas v sramotenje našim sosedom, *

da se nam rogajo in nas zasmehujejo.

Za svarilni zgled si nas postavil narodom, *

da zdaj ljudstva majejo z glavo nad nami. —

 

Vedno mislimo na svojo sramoto, *

obraz nam zaliva rdečica,

na ves glas nas sramotijo in zasmehujejo, *

sovražijo nas in preganjajo. —

Vse to nas je zadelo, čeprav te nismo pozabili *

in čeprav nismo prelomili tvoje zaveze.

Svojega srca nismo odvrnili od tebe *

in s tvoje poti nismo krenili.

Potopil si nas v globoko žalost *

in nas v smrtno temo pogreznil. —

 

Če bi bili tebe, svojega Boga, pozabili *

in roke stegovali k tujim bogovom:

Mar ne bi ti, o Bog, za to vedel, *

saj poznaš srca in njih skrivnosti?

Glej, zaradi tebe nas vsak dan morijo, *

imajo nas za klavne ovce. —

 

Gospod, zakaj spiš, prebudi se vendar, *

nikar nas ne zavrzi za zmeraj.

Zakaj skrivaš svoje obličje, *

pozabljaš našo bedo in stisko? —

 

V prah si nas ponižal, *

na tleh ležimo z obrazom na zemlji.

Vstani in nam pomagaj, *

reši nas, saj si usmiljen. —

– Bodi milostljiv, Gospod, svojemu služabniku.
– Uči me svojih zakonov.

 

Prišla je beseda Gospoda nad vojskami, rekoč: Tako govori Gospod nad vojskami: Ves gorim za Sion; zavoljo njega me vnema silno čustvo!

Tako govori Gospod: Vrnem se na Sion in sredi Jeruzalema bom prebival. Jeruzalem se bo imenoval zvesto mesto in gora Gospoda nad vojskami sveta gora.

Tako govori Gospod nad vojskami: Še bodo posedali po jeruzalemskih trgih starčki in starke, vsak s palico v roki zavoljo visoke starosti, in mestne ulice bodo polne dečkov in deklic, ki se bodo na trgih igrali.

Tako govori Gospod nad vojskami: Če se bo to zdelo čudežno ostanku tega ljudstva v tistih dneh, mar bo čudežno tudi v mojih očeh? govori Gospod nad vojskami.

Tako govori Gospod nad vojskami: Glej, rešil bom svoje ljudstvo iz dežele vzhajajočega sonca in iz dežele zahajajočega sonca. Pripeljem jih domov, da bodo zopet prebivali v Jeruzalemu. Moje ljudstvo bodo in jaz bom njihov Bog v zvestobi in pravičnosti.

Tako govori Gospod nad vojskami: Utrdite si svoje roke, vi, ki ste slišali iz ust prerokov besede v teh dneh, ko je bil položen temelj za zidanje hiše Gospoda nad vojskami! Zakaj pred temi dnevi ni bilo plačila za ljudi in ne plačila za živino. Kdor je šel z doma ali se je vračal domov, ni bil varen pred sovražnikom, kajti pustil sem vsem ljudem, da so se dvigali drug proti drugemu. Proti ostanku tega ljudstva pa zdaj ne bom več tako ravnal, kakor sem v prejšnjih časih, govori Gospod nad vojskami. Temveč seme bo v miru, vinska trta bo dala svoj sad, zemlja bo dala svoje pridelke, nebo bo dalo svojo roso. Vse to izročim v dedno last ostanku tega ljudstva. Kakor ste bili prekletstvo med narodi, o hiša Judova in hiša Izraelova, tako vas rešim, da boste blagoslov! Ne bojte se! Naj bodo vaše roke močne!

Zakaj tako govori Gospod nad vojskami: Kakor sem sklenil, da vas pokorim, ko so me vaši očetje dražili, govori Gospod nad vojskami, in se nisem usmilil, tako sedaj sklenem dobro storiti Jeruzalemu in hiši Judovi. Ne bojte se! To so dela, ki jih izvršujte: Govorite resnico drug z drugim; na svojih sodiščih sodite pravično, z iskreno ljubeznijo do miru! Nihče naj ne izmišlja v svojem srcu nič hudega zoper svojega bližnjega in ne dajte se zavesti h krivi prisegi. Zakaj vse to sovražim, govori Gospod.

Tako govori Gospod nad vojskami: Prišla bodo ljudstva in prebivalci mnogih mest. Prebivalci enega mesta pojdejo k prebivalcem drugega mesta in poreko: »Pojdimo prosit milosti Gospoda in iskat Gospoda nad vojskami! Tudi jaz pojdem!« In prišla bodo mnoga ljudstva in močni narodi, da bi iskali Gospoda nad vojskami v Jeruzalemu in prosili Gospoda milosti.

Tako govori Gospod nad vojskami: Tiste dni bo deset mož iz narodov vseh jezikov prijelo judovskega moža za rob suknje in bodo rekli: »Z vami pojdemo, zakaj slišali smo, da je Bog z vami!«

SPEV (Zah 8, 7.9; Apd 3, 25)

Tako govori Gospod: Glej, rešil bom svoje ljudstvo iz dežele vzhajajočega sonca in iz dežele zahajajočega sonca. * Utrdite si svoje roke, vi, ki ste slišali iz ust prerokov besede v teh dneh.

Vi ste sinovi prerokov in zaveze, ki jo je Bog sklenil z vašimi očeti. * Utrdite si svoje roke, vi, ki ste slišali iz ust prerokov besede v teh dneh.

Sv. Terezija Velika (1515-1582) iz Avile v Španiji, obnoviteljica karmeličanskega reda, učiteljica duhovnega življenja

 

Vpričo tako zvestega prijatelja in junaškega vojskovodja, kot je Jezus Kristus, lahko vse prenesemo. Pomaga nam in nas krepi, ne zapusti nas nikoli, ta naš pravi prijatelj! Sedaj mi je jasno: če hočemo Bogu ugajati in od njega doseči velike milosti, je po njegovi volji potrebno, da te milosti gredo skozi roke najsvetejšega človeka, nad katerim ima njegovo veličastvo veselje.

V tem me potrjuje večkratno izkustvo, a tudi Gospod sam mi je to povedal. Razločno sem videla, da moramo vstopiti skozi ta vrata, če hočemo, da nam njegovo veličastvo razodene velike skrivnosti. Ne iščite torej nobene druge poti, pa čeprav bi bili na najvišji stopnji bogozrenja; kajti le tod hodimo varno. Naš Gospod je tisti, po katerem nam prihaja vse dobro. Poučil nas bo, če bomo premišljevali njegovo življenje, ta najlepši vzor človeškega življenja.

Mar moremo zahtevati več, kakor da imamo ob sebi tako zvestega prijatelja, ki nas v stiskah in težavah ne zapusti, kakor nas zapuščajo prijatelji tega sveta? Blagor duši, ki ga resnično ljubi in ga ima vsekdar ob sebi! Poglejmo si slavnega apostola Pavla, ki je nenehoma govoril o Jezusu, ker ga je stalno nosil v srcu. Odkar sem spoznala to resnico, sem pazljivo ogledovala svetnike, ki so stali na visoki stopnji bogozrenja, in sem dognala, da niso hodili po nobeni drugi poti kot po tej. Sv. Frančišek to spričuje s svojimi ranami, sv. Anton Padovanski s svojo zaupljivostjo do deteta Jezusa; sv. Bernard, sv. Katarina Sienska in mnogi drugi. Na tej poti moramo hoditi svobodno in se izročiti božjim rokam. Če nas njegovo veličastvo hoče imeti za dvorjane in zaupnike svojih skrivnosti, sprejmimo ta klic z veseljem.

Kadarkoli mislimo na Kristusa, bi se morali spomniti tudi ljubezni, s katero nam je dal toliko milosti, spomniti pa bi se morali tudi velike ljubezni, ki nam jo je Bog skazal s tem, da nam je dal tako dragoceno varščino svoje ljubezni do nas; kajti ljubezen se rodi iz ljubezni. Tudi če bi bili še prav na začetku in še zelo hudobni, bi si morali prizadevati, da tudi mi ljubimo njega; če nam Gospod podeli milost, da se nam ljubezen vtisne v srce, nam bo vse lahko in z najmanjšim trudom bomo v zelo kratkem času dosegli mnogo.

SPEV (Ps 72, 27.28; 1 Kor 6,17)

Kdor se oddaljuje od tebe, Gospod, je na poti v pogubljenje. * Jaz pa sem srečen, če sem v božji bližini, zato se mu z veseljem izročam v varstvo.

Kdor se druži z Gospodom, je en Duh. * Jaz pa sem srečen, če sem v božji bližini, zato se mu z veseljem izročam v varstvo.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Pesem
Poslanka Kralja večnega
očetno hišo zapustiš,
da bi v dežele tuje šla
za evangelij Božji umret.

 

A čaka te milejša smrt,
trpljenje slajše bo tvoj del:
ljubezen Božja ranila
do smrti tvoje bo srce.

 

Ljubezni žrtev blažena,
zaneti ogenj v srcih nam,
obvaruj ognja večnega
vse tebi vdane vernike.

 

Izbrani, čisti zbor devic
naj, ženin Jezus, te slavi:
spev svatovski naj ti, Gospod,
na veke vse prepevajo. Amen.

Ps 142,1–11   Molitev v stiski

 

Gospod, usliši mojo molitev, *

čuj mojo prošnjo, ker si zvest in dober.

Ne kliči me pred svojo sodbo, *

saj ni nihče, ki živi, pravičen pred tabo. —

 

Sovražnik me preganja in v prah tepta moje življenje, *

pahnil me je v temo kot davno umrle.

Moj duh v meni skoraj ugaša, *

srce mi je otrpnilo.

Tvojih dobrot v davnih dnevih se spominjam, *

razmišljam o vseh tvojih delih.

Svoje roke dvigam k tebi, *

po tebi me žeja kot suho zemljo. —

 

Gospod, hitro me usliši, *

kajti moj duh že omaguje.

Ne skrivaj pred mano svojega obličja, *

da ne bom podoben tem, ki umirajo.

Naj skoraj prejmem tvojo milost, *

kajti v tebe zaupam.

Pokaži mi pot, po kateri naj hodim, *

saj v tvoje roke izročam svoje življenje. —

 

Reši me mojih sovražnikov, *

Gospod, v tebe zaupam.

Moj Bog si, úči me spolnjevati svojo voljo, *

v svoji dobroti me varno vodi. —

 

Gospod, zaradi svojega imena me ohrani živega, *

po svoji dobroti me reši iz stiske. —

Iz 66,10–14a  Tolažba in veselje v svetem mestu.

 

Veselite se z Jeruzalemom, *

radujte se nad njim vsi, ki ga ljubite.

Močno se nad njim veselite, *

vsi, ki ste nad njim žalovali.

Napojite se in nasitite *

ob viru njegove tolažbe.

Nasrkajte se in okrepite *

od polnosti njegovega bogastva. —

 

Tako govori Vsemogočni: *

Glej, napeljem k njemu mir kakor reko.

Veličastvo narodov ga poplavi kakor potok, *

iz katerega boste pili.

V naročju vas bodo nosili, *

na kolenih vas bodo ljubkovali.

Tolažil vas bom kakor zna le mati, *

v Jeruzalemu boste potolaženi. —

 

Veselilo se bo vaše srce, ko boste to videli, *

pomladili se boste in na novo zaživeli. —

Ps 146 Gospodova vsemogočnost in dobrota

 

Hvalite Gospoda, to je dobro, *

pojmo mu hvalo, to je naše veselje. —

 

Gospod zida svoje mesto Jeruzalem, *

zbira svoje razkropljene otroke.

Ozdravlja potrta srca *

in obvezuje njihove rane.

Določa število zvezdam, *

sleherno kliče po imenu.

Velik je naš Gospod in silen v moči, *

njegova modrost je neizmerna.

Gospod dviga ponižne, *

grešnike pa do tal poniža. —

 

Pojte Gospodu v zahvalo, *

igrajte našemu Bogu na citre.

Gospod zagrinja nebo z oblaki *

in dež pripravlja zemlji.

Daje, da po gorah raste trava *

in rastlinje za živali.

Živini daje njen živež *

in mladim vranom, ko čivkajo k njemu.

Noče, da bi se zanašali na bojne konje, *

in ni mu všeč, če zidamo na moč človeka.

Veselje ima nad tistimi, ki ga častijo *

in zaupajo v njegovo dobroto. —

Kratko berilo  (Vp 8,7)
Velike vode ne morejo pogasiti ljubezni in je ne preplaviti reke. Če bi kdo dal za ljubezen vse imetje svoje hiše, bi bilo to še premalo.

Moje srce ti govori: Tvoje obličje iščem, Gospod.
— Moje srce ti govori: Tvoje obličje iščem, Gospod.

Tebe samega iščem.
— Moje srce ti govori: Tvoje obličje iščem, Gospod.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Moje srce ti govori: Tvoje obličje iščem, Gospod.

Glejte, pametna družica, preselila se je h Kristusu, v zboru svetih se blešči kot sonce na nebu.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Glejte, pametna družica, preselila se je h Kristusu, v zboru svetih se blešči kot sonce na nebu.

Kristusu, zaročencu in kralju devic, vzklikajmo in ga zaupno prosimo:

Tebe so ljubile svete device kot svojega edinega zaročenca,

– naj nas nobena stvar nikoli ne loči od tebe.

Marijo, svojo mater, si kronal za kraljico devic,

– naj ti po njeni priprošnji vedno služimo s čistim srcem.

Tvoje služabnice niso bile navezane na svet in so skrbele za to, kar je tvojega,

– naj nas ne premoti podoba tega minljivega sveta.

Pametne družice so čakale na ženina,

– naj bomo čuječi, ko se pripravljamo na tvoj prihod.

Na priprošnjo svete Terezije, pametne in razumne device,

– nam daj, da bomo živeli modro, čisto in nedolžno.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 118,153–160  (XX)  Hvala Božji postavi

 

Glej, Gospod, moje ponižanje in me reši, *

saj nisem pozabil tvoje postave.

Brani mojo pravico, *

poživi me s svojo besedo. —

 

Za hudobne ni rešitve, *

ker ne marajo tvojih zapovedi.

Gospod, kako veliko je tvoje usmiljenje, *

poživi me, kakor si obljubil. —

 

Mnogi me preganjajo in mučijo, *

toda ne obrnem se od tvojih zapovedi.

Hudo mi je zaradi nezvestih, *

ki se ne držijo tvoje postave. —

 

Jaz pa tvojo postavo ljubim, *

obvaruj mi življenje, ker si dober.

Temelj tvojih besed je zvestoba, *

vsi tvoji sklepi so večni. —

Ps 127 Sreča pobožne družine

 

Blagor človeku, ki ljubi Gospoda *

in živi po njegovi volji. —

 

Sadove svojega truda bo užival, *

srečen bo in vedno mu bo dobro.

Žena mu bo kot rodovitna trta *

v veselje njegove domačije.

Otroci mu bodo kot oljčne mladike *

v radost okoli mize. —

 

Tako Gospod blagoslavlja *

vsakega, ki mu zvesto služi.

Gospod naj ga blagoslavlja s Siona, *

da bo užival srečo izvoljenih vse dni življenja,

da bo gledal svojih otrok otroke *

in užival mir Božjega ljudstva. —

Ps 128 Preizkušano ljudstvo obnavlja zaupanje

 

Od vsega začetka so me napadali, *

pa me niso premagali.

Od vsega začetka so me sovražili, *

tako govori Izrael, Božje ljudstvo.

Po hrbtu so mi orali kot orači, *

rezali so dolge brazde.

Pravični Gospod pa me je osvobodil, *

vezi krivičnih je raztrgal. —

 

Naj bodo osramočeni in se umaknejo *

vsi, ki črtijo Gospoda.

Naj bodo kot trava na strehah, *

ki usahne, preden jo populijo.

Z njo ne napolni svoje roke, kdor žanje, *

ne svojega naročja, kdor veže snope. —

 

Takih nihče ne pozdravlja: *

»Gospodov blagoslov bodi z vami.«

Mimoidoči jim ne voščijo: *

»Blagoslavljamo vas v Gospodovem imenu.« —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Pesem
Poslanka Kralja večnega
očetno hišo zapustiš,
da bi v dežele tuje šla
za evangelij Božji umret.

 

A čaka te milejša smrt,
trpljenje slajše bo tvoj del:
ljubezen Božja ranila
do smrti tvoje bo srce.

 

Ljubezni žrtev blažena,
zaneti ogenj v srcih nam,
obvaruj ognja večnega
vse tebi vdane vernike.

 

Izbrani, čisti zbor devic
naj, ženin Jezus, te slavi:
spev svatovski naj ti, Gospod,
na veke vse prepevajo. Amen.

Ps 143 Molitev za zmago in mir

Slavim te, Gospod, moje pribežališče, *

ti me usposabljaš za boj s sovražnikom.

Ti si moj dobrotnik in varuh, *

moja obramba, moj osvoboditelj.

Vate zaupam, moje zavetje, *

ti mi podvrzi vsa ljudstva. —

 

Gospod, kaj je človek, da se zanj meniš, *

sin človekov, da nanj misliš?

Človek je kakor veter, ki mine, *

njegovi dnevi so kot senca, ki preide. —

 

Gospod, odpri nebo in nastopi, *

dotakni se gorá in se bodo kadile.

Zaženi blisk in razkropi sovražnike, *

tvoje ognjene puščice naj jih zbegajo. —

 

Stegni svojo roko z višave in me osvobodi, *

iz velikih vodá me reši in iz roke tujcev.

Njihova usta govore lažnivo, *

njih desnica krivo prisega. —

O Bog, zapel ti bom novo pesem, *

s harfo na deset strun jo bom spremljal.

Saj ti deliš vladarjem zmago *

in rešuješ mene, svojega služabnika.

Reši me in osvobodi iz roke tujcev.*

Lažejo in krivo prisegajo. —

 

Naši sinovi naj bodo kot mladike, *

ki rastejo v svoji mladostni moči.

Naše hčere naj bodo kot okrašeni stebri, *

izklesani za svetišče.

Naše shrambe naj bodo polne žita, *

napolnjene z vsakovrstnimi dobrotami.

Naših ovac bodi brez števila po naši deželi, *

naša živina naj nam prinaša bogate darove.

Naši kraji naj bodo varni, *

naj živimo v miru in brez žalovanja. —

 

Blagor ljudstvu, kjer je to resnica; *

blagor ljudstvu, ki ima Boga za vladarja. —

Raz 11,17–18;12,10b–12a  O Božji sodbi

 

Zahvaljujemo se ti, Gospod, Bog vsemogočni, *

ti si in si bil in prideš.

Prevzel si svoje mogočno vladarstvo *

in začel kraljevati. —

 

Narodi so se razjezili, *

a prišla je tvoja jeza in dan, da se sodijo mrtvi,

da prejmejo plačilo tvoji služabniki, preroki in sveti *

in vsi, ki se bojijo tvojega imena, mali in veliki. —

 

Zdaj se je uresničilo zveličanje, moč in kraljevanje *

našega Boga in oblast njegovega Kristusa.

Premagan je bil tožnik naših bratov, *

ki jih je noč in dan tožil pred našim Bogom. —

 

Premagali so ga s krvjo Jagnjeta *

in z besedo svojega pričevanja.

Niso tako ljubili svojega življenja, *

da bi se bali umreti.

Zato se radujte, nebesa *

in vsi, ki v njih prebivate. —

Kratko berilo  (1 Kor 7,32.34)
Kdor ni oženjen, skrbi za to, kar je Gospodovega, kako bi ugajal Bogu. Ženska, ki ni omožena, in devica skrbi za to, kar je Gospodovega, da bi bila sveta po telesu in po duhu.

Družice vodijo h kralju.
— Družice vodijo h kralju.

Veselo vriskajo, ko vstopajo z nevesto v kraljevo palačo.
— Družice vodijo h kralju.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Družice vodijo h kralju.

Pridi, Kristusova nevesta, prejmi venec, ki ti ga je Gospod pripravil za vse večne čase.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Pridi, Kristusova nevesta, prejmi venec, ki ti ga je Gospod pripravil za vse večne čase.

Kristusa, ki je poveličeval devištvo zaradi nebeškega kraljestva, veselo slavímo in prosímo:

Kristus, svojo Cerkev pripravljaš sebi za čisto nevesto

– naj bo sveta in brezmadežna.

Kristus, svete device so ti šle naproti s svetilkami,

– naj tebi posvečenim služabnicam nikoli ne poide olje zvestobe.

Kristus, s tvojo pomočjo Cerkev kot devica in mati ohranja zvestobo tebi čisto in neokrnjeno,

– naj bodo vsi kristjani vedno zvesti pravi in neokrnjeni veri.

Kristus, svojemu ljudstvu daješ, da se veseli na praznik svete Terezije,

– naj se vedno veselimo tudi njene priprošnje.

Kristus, svete device si sprejel na svatbo svojega ženitovanja,

– dobrohotno popelji naše umrle brate in sestre s seboj na nebeško gostijo.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

Ps 15   Slavospev Bogu posvečenih

 

Odpev  V zaupanju v Boga bom varno počival.

Varuj me, Gospod, k tebi se zatekam, *

ti si moj Bog, zame sreče ni brez tebe. —

 

Zelo spoštujem tebi zveste *

in cenim poštene na zemlji.

Tisti, ki hodijo za tujimi bogovi, *

si sami množijo bolečine.

Ne bom daroval krivim bogovom, *

ne omadeževal z njihovimi imeni svojih ustnic. —

 

Gospod, ti si moj delež in moje veselje, *

ti vodiš mojo usodo.

Ako imam tebe, sem srečnejši in bogatejši *

kakor tisti, ki so mu odmerili najlepše posestvo.

Slavim te, Gospod, za to spoznanje, *

še ponoči me vest opominja k ljubezni do tebe.

Gospod, tebe imam vedno v svojih mislih, *

dokler boš ti ob meni, ne bom omahnil.

Zato se veseli moje srce in raduje moja duša, *

a tudi moje telo bo počivalo varno. —

 

Moje življenje se ne bo končalo v grobu, *

svojemu služabniku ne boš dal strohneti.

Pokazal mi boš pot življenja, polnost veselja pri sebi, *

večne radosti na svoji desnici. —

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev  V zaupanju v Boga bom varno počival.

 

Kratko berilo (1 Tes 5,23)

Sam Bog miru naj vas popolnoma posveti ter ohrani v popolnosti vašega duha, vašo dušo in vaše telo brez graje ob prihodu našega Gospoda Jezusa Kristusa.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Gospod, naš Bog, utrujeni smo od dela današnjega dneva. Okrepčaj nas z mirnim spanjem, da se bomo s tvojo pomočjo spočili in ti služili s telesom in dušo.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Pod tvoje varstvo pribežimo,

o sveta Božja Porodnica.

Ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, temveč reši nas vselej vseh nevarnosti,

o častitljiva in blagoslovljena Devica.