Brevir za 15. januar 2022

Gospod, odpri moje ustnice,

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, *

njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.

Sredi morja mu je dal močne temelje *

in ga utrdil nad vodami.

Kdo pojde na Gospodovo goro, *

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu, *

ne misli hudega in ne snuje prevare.

Ta bo prejel blagoslov od Gospoda *

in plačilo Boga, svojega odrešenika.

To je rod tistih, ki te iščejo, *

ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod, močni in silni, mogočni v boju.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod vesolja, on je kralj veličastva.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

O Bog, neskončno usmiljeni,
ki vladaš svet ustvarjeni,
v osebah treh le eden si,
v rokah držiš vesoljni svet.

 

Minile nočne ure so,
zdaj s spevi te pozdravljamo.
Z darovi svojega Duha
duha napolni našega.

 

Očisti grešno nam srce,
naj tebi se povsem odpre,
usliši, kar te prosimo
v molitvi z vso ponižnostjo.

 

Naj preživimo ves ta dan
z ljubeznijo napolnjeni,
da vselej bi pripravljeni
tvoj klic, o Bog, poslušali.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

 

 

O Bog, ti veličastni kralj,
ki v slavi vekomaj živiš,
pomagaj nam, saj rad deliš
darove Svetega Duha.

 

Ozdravi, kar je bolnega,
zavrni moč pohujšanja,
ki bi zavajalo nas v greh,
in potolaži žalostne.

 

Kot teden ta se steklo bo
življenje naše zemeljsko,
takrat, Gospod, te prosimo,
sodnik nam bodi milostljiv.

 

Usliši naš proseči glas,
ne pošlji nas na levo stran,
na desni nam prostora daj
in sprejmi nas v sijaj nebes.

 

Potem pa z vsemi narodi
naj združeni te hvalimo,
vso dolgo večnost molimo,
Gospod, naš troedini Bog. Amen

Ps 130 Otroško zaupanje v Gospoda

 

Gospod, v svojem srcu se ne povišujem, *

na druge ne gledam prezirljivo.

Za velike reči se ne poganjam, *

ne iščem, kar je zame previsoko. —

 

Nasprotno, nič me ne vznemirja, *

v tebi sem popolnoma miren.

Kakor otrok v naročju svoje matere, *

tako se je moje srce umirilo v tebi. —

 

Zaupaj, Božje ljudstvo, v Gospoda, *

zaupaj zdaj in na veke. —

Ps 131 Božje obljube Davidovi hiši

 Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida (Lk 1,32).

 I

Spomni se, Gospod, Davida, *

in vseh njegovih skrbi in načrtov.

Naredil je obljubo tebi, Vsemogočni, *

in ti tako prisegel: —

 

»Ne pojdem v stanovanje svoje hiše, *

ne ležem v svojo posteljo;

svojim očem ne dovolim spanja, *

svojim trepalnicam ne počitka,

dokler ne najdem mesta za Gospoda, *

bivališča za Vsemogočnega.« —

 

Slišali smo, da je skrinja zaveze v Betlehemu, *

našli smo jo zunaj na poljanah.

Vstopimo zdaj v Gospodovo bivališče *

in se priklonimo pred Bogom. —

 

Dvigni se, Gospod, na svoje mesto, *

ti in skrinja tvojega veličastva!

Tvoji duhovniki naj oblečejo pravičnost, *

tvoji sveti naj radostno vzklikajo.

Ne zavrzi svojega maziljenca *

zaradi Davida, svojega služabnika. —

Gospod je prisegel Davidu, *

svoje prisege ne bo prelomil:

»Na tvoj prestol bom postavil *

potomca tvoje rodovine.

Če ohranijo tvoji sinovi mojo zavezo in zapovedi, *

bodo njihovi sinovi vedno sedeli na tvojem prestolu.« —

 

Gospod je namreč izvolil Sion, *

tako si ga je izbral za svoje bivališče:

»Tu bom počival za vselej, *

tako sem želel in tu bom prebival. —

 

Letine tega kraja bom obilno blagoslavljal, *

njegove prebivalce nasičeval s kruhom.

Njegove duhovnike bom oblačil v pravičnost, *

njegovi sveti bodo radostno vzklikali. —

 

Davidu zbudim mogočnega potomca, *

svojemu maziljencu pripravim nasledstvo.

Njegove sovražnike ogrnem v sramoto, *

na njegovi glavi pa bo blestela moja krona.« —

– Pridite in glejte Gospodova dela.
– Čudovite reči je naredil na zemlji.

 

Hvaliti hočem vrle može, naše očete v njih rodovinah! Mnogo časti jim je dodelil Najvišji, njegovo veličastvo od dni davnine.

Henoh je hodil z Gospodom in je bil vzet, poučen zgled za vse rodove.

Pravični Noe je bil brez graje, ob času pokončanja je bil obnovitelj. Zaradi njega je preživel ostanek in zaradi zaveze z njim je nehal potop. Z večnim znamenjem je bilo z njim sklenjeno, da ne bodo več pokončana vsa živa bitja.

Abraham, oče množici narodov, ni omadeževal svoje časti; on se je držal zapovedi Najvišjega in sklenil z njim zavezo. Na svojem sinu je potrdil zavezo in je bil zvest v preizkušnji. Zato mu je s prisego obljubil, da bo po njegovih potomcih blagoslovil narode, ga namnožil kakor prah na zemlji, njegove potomce povišal kakor zvezde, jim dal posest od enega morja do drugega in od velike reke do meje zemlje.

Tudi Izaku je prav tako obljubil zaradi Abrahama, njegovega očeta; zavezo vseh prednikov mu je dal; blagoslov je počival na Jakobovi glavi. Priznal ga je v prvorojenstvu in mu dal dediščino; odločil jo je v njene dele in jo razdelil med dvanajst rodov. On je dal, da je iz njega izšel pobožen mož, ki je našel naklonjenost pri vseh ljudeh.

Ljubljen od Boga in ljudi, Mojzes, čigar spomin je blagoslovljen. On ga je počastil kakor svete in mu dal moč s strašnimi deli. Na njegovo besedo je pospešil čudeže in mu pomagal pred kraljem. Dal mu je povelja za ljudstvo ter mu pokazal svoje veličastvo. Zaradi njegove zvestobe in vdanosti ga je izbral izmed vseh ljudi. Dal mu je, da je slišal njegov glas in ga je popeljal v oblak, položil je v njegovo roko zapovedi, postavo življenja in razumnosti, naj uči Jakoba njegovih ukazov in Izraela njegovih odredb.

SPEV (5 Mojz 6, 4; 7, 9; 6, 5)

Poslušaj, božje ljudstvo in spolnjuj, kar ti je zapovedal Gospod! * Vedi, da je on močni in zvesti Bog, ki ohranja zavezo in milost vsem, ki ga ljubijo.

Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vso močjo! * Vedi, da je on močni in zvesti Bog, ki ohranja zavezo in milost vsem, ki ga ljubijo.

Sv. Klemen Rimski (tretji naslednik sv. Petra v Rimu od 88-101) znan po pismu Cerkvi v Korintu, mučenec

 

Premislimo pozorno, kako Bog naklanja ljudem svoj blagoslov, in poglejmo, katera so pota blagoslova! Premislimo, kar se je od začetka zgodilo. Zakaj je bil naš oče Abraham blagoslovljen? Ali ne zato, ker je bil pravičen in iskren v veri? Izak se je dal z zaupanjem voditi kot žrtev, ker je poznal prihodnost. Jakob je zapustil v ponižnosti svojo zemljo zaradi brata, se napotil k Labanu in mu služil; in prejel je žezlo dvanajstih Izraelovih rodov.

Kdor vse to v podrobnosti premisli, bo spoznal, kako veličastne darove je Bog delil. Od Jakoba namreč izhajajo vsi svečeniki in leviti, ki služijo božjemu oltarju; od njega je Gospod Jezus Kristus kot človek, od njega kralji, vladarji in poveljniki v Judovem rodu. Tudi drugi njegovi rodovi ne uživajo majhne časti, kakor je obljubil Bog: »Tvoj rod bo kakor zvezde na nebu«. Vsi so torej postali slavni in veliki, a ne sami po sebi ali po svojih delih ali pravičnih dejanjih, ki so jih storili, ampak po njegovi volji. Torej tudi mi, ki smo bili poklicani po njegovi volji v Kristusu Jezusu, ne postanemo opravičeni sami po sebi ali po svoji modrosti ali razumnosti ali pobožnosti ali po delih, ki smo jih storili s svetim srcem, ampak po veri, po kateri je vsemogočni Bog od vekomaj vse opravičil; bodi mu slava na veke vekov. Amen.

Kaj naj torej storimo, bratje? Naj li pustimo dobra dela in odnehamo v ljubezni? Naj ne dopusti Gospod, da bi se to zgodilo nad nami, ampak potrudimo se, da stanovitno in vneto vršimo vsako dobro delo. Stvarnik in Gospod vesoljstva se namreč veseli svojih del. S svojo vsemogočno oblastjo je namreč podprl nebesa in jih okrasil s svojo nedosežno modrostjo; zemljo je ločil od vode, ki jo je obdajala, in jo postavil na trdni temelj svoje volje; s svojo besedo je ukazal živalim, ki se gibljejo na njej, naj žive; morja in v njem živeča bitja je ustvaril in zaprl s svojo mogočnostjo.

Slednjič je naredil s svetimi in brezmadežnimi rokami najodličnejše in po razumu najvišje bitje, človeka, kot odtis svoje podobe. Tako pravi namreč Bog: Naredimo človeka po svoji podobi, nam sličnega. In Bog je ustvaril človeka, moža in ženo ju je ustvaril. Ko je torej vse to dokončal, je pohvalil, blagoslovil in rekel: Rodita in se množita. Poglejmo, kako so se vsi pravični okrasili z dobrimi deli in tudi Gospod sam se je razveselil, ko se je okrasil z dobrimi deli. Ker imamo torej ta zgled, se pridružimo brez obotavljanja njegovi volji in iz vse svoje moči delajmo pravična dela.

SPEV (Prim. Dan 9, 4, Rimlj 8, 28)

Gospod Bog je močni in zvesti Bog. * Bog spoštuje zavezo in je naklonjen vsem, ki ga ljubijo in spolnjujejo njegove zapovedi.

Tistim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu. * Bog spoštuje zavezo in je naklonjen vsem, ki ga ljubijo in spolnjujejo njegove zapovedi.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Obseva zarja že nebo,
na zemljo se razliva dan,
umika zadnja se tema
in vstaja sonca zlati žar.

 

Zbeži varljivost naj noči,
naj duša krivde se znebi;
kar zlega noč prinesla je,
naj s črno se temo zgubi.

 

Ko zadnje jutro bo prišlo
in v slavi pride naš Gospod,
naj v neminljivi večnosti
osreči nas nebeška luč.

 

Bogu Očetu slava, čast,
in njemu, ki je Sin njegov,
enako Duhu Svetemu,
tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,145–152  (XIX)   Hvala Božji postavi

 

Gospod, iz vsega srca te prosim: *

usliši me, tvoje zakone hočem spolnjevati.

Reši me, ko te kličem, *

naj ne pozabim tvoje postave. —

 

Pred jutranjim svitom prihajam in prosim, *

zaupam v tvoje obljube.

Vso noč ne zatisnem očesa, *

ker premišljujem tvoje besede. —

 

Gospod, poslušaj me, saj si dober, *

poživi me in mi pomagaj.

Bližajo se mi krivični preganjalci, *

daleč so od tvoje postave. —

 

Gospod, ti si pri meni, *

zvest si v svojih sklepih.

Že davno sem spoznal iz tvojih odločitev, *

da je tvoja postava nespremenljiva in trdna na veke. —

2 Mz 15,1–4a.8–13.17–18  Zahvalna pesem Izraelcev

 Zmagovalci so peli pesem Mojzesa, Božjega služabnika (Raz 15,2–3).

 

Pojmo Gospodu, ker je mogočen, *

preganjalce na konjih je potopil v morje. —

 

Gospod  je moja moč in moja pesem, *

Gospod me je rešil.

Moj Bog je, zato ga proslavljam; *

Bog mojega očeta je, zato ga poveličujem.

Gospod je kakor bojevnik, *

njegovo ime je Vsemogočni.

Faraonove vozove je pogreznil v morje *

in potopil vso njegovo vojsko. —

 

Njegov veter je nakopičil vode in zajezil valovje, *

ki se je strdilo sredi morja.

Sovražnik je rekel: »Pojdem za njimi, *

dohitel jih bom in plen razdelil.

Vse bom polovil, *

izdrl svoj meč in jih uničil.«

Toda Gospodov veter jih je potopil v morje, *

kot svinec so se pogreznili v silnem vodovju. —

 

Gospod, kdo je močnejši od tebe, *

kdo je tako veličasten v svetosti?

Strmim, ko gledam tvoja dela, *

saj ti delaš čudeže.

Stegnil si svojo desnico *

in preganjalce je požrla globina.

Usmiljeno si vodil svoje ljudstvo *

in si ga rešil.

Tvoja sveta moč ga je vodila *

proti tvojemu svetemu prebivališču. —

 

Naselil jih boš v hriboviti obljubljeni deželi, *

kjer si pripravil sebi stalno bivališče.

Tam boš postavil svoje svetišče, *

in boš kraljeval na veke in zmeraj. —

Ps 116 Hvalnica dobremu Bogu

 

Hvalite Gospoda, vsi narodi, *

slavite ga, vsa ljudstva. —

 

Velika je do nas njegova dobrota, *

Gospodova zvestoba traja na veke. —

Kratko berilo  (2 Pt 1,10–11)
Bratje! Bolj in bolj se trudíte, da z dobrimi deli utrdite svoj poklic in svojo izvolitev; če namreč to delate, se ne boste nikdar spotaknili. Zakaj tako vam bo dan širok vhod v večno kraljestvo našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa.

K tebi se obračam, Gospod, ti si moje zavetje.
— K tebi se obračam, Gospod, ti si moje zavetje.

Tebi posvečujem svoje življenje.
— K tebi se obračam, Gospod, ti si moje zavetje.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— K tebi se obračam, Gospod, ti si moje zavetje.

Odpev k Hvaljen Razsvetli, Gospod, vse, ki sedijo v temi in smrtni senci.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Razsvetli, Gospod, vse, ki sedijo v temi in smrtni senci.

Slavimo Kristusa, ki je hotel biti v vsem enak svojim bratom, da bi nam izkazoval usmiljenje in bil zares naš veliki duhovnik pri Očetu. Prosímo ga:

Kristus, sonce pravice, tebi posvečujemo ta dan,

– saj si nas s svojo milostjo razsvetlil pri krstu.

Vsako uro današnjega dneva te hočemo slaviti

– in v vsem hvaliti tvojo dobroto.

Tvoja mati Marija je skrbno poslušala tvojo besedo,

– naj tudi mi danes spolnjujemo tvojo voljo.

Daj nam na poti po minljivem svetu hrepeneti po neminljivi sreči,

– da bomo po veri, upanju in ljubezni že vnaprej okušali veselje tvoje blaženosti.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Nebeški Oče, razsvetljuj naša srca z lučjo Kristusovega vstajenja, da ne bomo zašli v temo smrti, temveč prispeli v večno svetlobo.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,33–40  (V)      Hvala Božji postavi

 

Svojo pot mi, Gospod, pokaži, *

po njej bom zvesto hodil.

Daj mi razumnost, da bom ohranil tvojo postavo *

in jo spolnjeval z vsem srcem. —

 

Po poti svojih ukazov me vodi, *

samo po njej me veselí hoditi.

Nagni mi srce k svojim odredbam, *

varuj me pohlepa po bogastvu. —

 

Odvrni mi oči od ničevosti, *

s svojo besedo me poživi.

Svojemu služabniku spolni obljubo, *

dano tistim, ki te ljubijo. —

 

Bojim se sramote, odvrni jo od mene, *

tvoja volja me vodi k sreči.

Glej, hrepenim po tvojih zapovedih, *

v svoji pravičnosti me poživi. —

Ps 33   Gospod je zavetje pravičnega

Slavim Gospoda v vsakem času, *

vedno mu prepevam hvalne speve.

Na ves glas ga hvalim, *

da ubogi slišijo in se veselijo.

Poveličujte z menoj Gospoda, *

njegovo ime skupno slavimo. —

 

Iskal sem Gospoda in me je uslišal, *

vseh mojih strahov me je rešil.

Glejte nanj in se razveselite, *

ni vam treba zardevati.

Ubožec je klical in Gospod ga je slišal, *

rešil ga je iz njegove stiske.

Angel varuje tiste, ki se boje Gospoda, *

da jih reši vsega hudega. —

 

Okusite in spoznajte, kako je Gospod dober, *

blagor človeku, ki vanj zaupa.

Slavite Gospoda, njegovi zvesti, *

njim, ki ga častijo, nič ne manjka.

Celo bogati obubožajo in stradajo, *

Bogu zvesti pa ničesar ne pogrešajo. —

Pridite, ljudje, in poslušajte, *

učil vas bom, kako je treba Boga spoštovati.

Ali hočeš srečno živeti *

in dolgo uživati dobrote? —

 

Varuj svoj jezik hudobije *

in svoja usta zvijače.

Ogibaj se krivice in delaj dobro, *

išči miru in si zanj prizadevaj. —

 

Z očetovsko ljubeznijo gleda Bog na pravične *

in skrbno posluša njihove prošnje.

Natančno opazuje vse, ki delajo hudo, *

in še njihov spomin zbriše z zemlje. —

 

Komaj pravični zakličejo, jih že sliši, *

iz vseh njihovih stisk jih reši.

Hitro potolaži potrta srca *

in skesanim rad pomaga. —

 

Mnogo nadlog zadeva pravičnega, *

a iz vseh ga Bog rešuje.

Varuje njegovo življenje, *

nič hudega se mu ne bo zgodilo. —

 

Grešnika pogublja njegova hudobija, *

kaznovani bodo, kateri črtijo pravičnega.

Bog rešuje življenje svojih zvestih služabnikov, *

ne bo se kesal, kdor se k njemu zateka. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

 

O Bog, začetnik vseh stvari,
od tebe vse je, kar živi,
lepo okrasil si zemljo,
obilno jo obdaroval.

 

Ko vsa si dela dokončal,
še sedmi dan posvetil si,
da bi naučil tudi nas,
naj sedmi dan praznujemo.

 

V slabosti vsi grešili smo,
iskreno zdaj kesamo se
in sklenemo poboljšanje,
podpri nas z milostjo, Gospod.

 

Ko se prikažeš kot sodnik
in strah objel bo vse stvari,
usmiljen se na nas ozri
in daj nam slavo v večnosti.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 118,105–112   (XIV)   Hvala Božji postavi

 

Tvoja beseda mi je kakor svetilka, *

je kakor luč na moji poti.

Prisegam in hočem prisego držati, *

da bom spolnjeval tvoje pravične odloke. —

 

Silno sem potrt in ponižan, *

ohrani me pri življenju po svoji besedi.

Sprejmi, Gospod, mojo molitev, *

daj mi spoznati svoje sklepe. —

 

Moje življenje je zmeraj v nevarnosti, *

vendar tvoje postave ne pozabljam.

Grešniki mi nastavljajo zanke, *

vendar od tvojih zapovedi ne odstopam. —

 

Tvojo postavo sem prejel od svojih očetov, *

vse življenje mi bo v veselje.

Z vsem srcem si bom prizadeval, *

da jo bom spolnjeval vedno in natančno. —

Ps 15   Slavospev Bogu posvečenih

 

Varuj me, Gospod, k tebi se zatekam, *

ti si moj Bog, zame sreče ni brez tebe.

Zelo spoštujem tebi zveste *

in cenim poštene na zemlji.

Tisti, ki hodijo za tujimi bogovi, *

si sami množijo bolečine.

Ne bom daroval krivim bogovom, *

ne omadeževal z njihovimi imeni svojih ustnic. —

 

Gospod, ti si moj delež in moje veselje, *

ti vodiš mojo usodo.

Ako imam tebe, sem srečnejši in bogatejši *

kakor tisti, ki so mu odmerili najlepše posestvo.

Slavim te, Gospod, za to spoznanje, *

še ponoči me vest opominja k ljubezni do tebe.

Gospod, tebe imam vedno v svojih mislih, *

dokler boš ti ob meni, ne bom omahnil.

Zato se veseli moje srce in raduje moja duša, *

a tudi moje telo bo počivalo varno. —

 

Moje življenje se ne bo končalo v grobu, *

svojemu služabniku ne boš dal strohneti.

Pokazal mi boš pot življenja, polnost veselja pri sebi, *

večne radosti na svoji desnici. —

Flp 2,6–11 Kristus je Božji služabnik

 

Jezus Kristus je bil v božjem sijaju, *

a ni ljubosumno varoval enakosti z Bogom.

Sam sebe je izničil, *

podobo hlapca je vzel nase.

Ljudem je postal podoben *

in bil po zunanjosti kakor človek.

Ponižal se je in je bil pokoren, *

pokoren do smrti, smrti na križu. —

 

Zato ga je Bog povišal *

in mu dal ime, ki je nad vsa imena.

V Jezusovem imenu se zato pripogne vsako koleno *

v nebesih, na zemlji in pod zêmljo.

Vsi jeziki naj priznajo Jezusa Kristusa za Gospoda *

v slavo Boga Očeta. —

Kratko berilo  (Kol 1,3–6a)
Milost vam in mir od Boga, našega Očeta, in Gospoda Jezusa Kristusa! Zahvaljujemo se Bogu in Očetu našega Gospoda Jezusa Kristusa vedno, ko za vas molimo. Slišali smo o vaši veri v Kristusu Jezusu in o ljubezni, ki jo imate do vseh svetih zaradi upanja, ki vam je pripravljeno v nebesih. O tem upanju ste že prej slišali pri oznanjevanju resnice evangelija, ki je prišel do vas in kakor po vsem svetu rodi sad in raste tudi pri nas.

Od sončnega vzhoda do zahoda bodi hvaljeno Gospodovo ime.
— Od sončnega vzhoda do zahoda bodi hvaljeno Gospodovo ime.

Njegova slava presega vsa nebesa.
— Od sončnega vzhoda do zahoda bodi hvaljeno Gospodovo ime.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Od sončnega vzhoda do zahoda bodi hvaljeno Gospodovo ime.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Bog podpira ljudstvo, ki si ga je izbral za svojo posebno dediščino, in skrbi za njegovo srečo. Zahvaljujmo se mu za to dobroto in z zaupanjem kličimo:

Usmiljeni Oče, prosimo za našega papeža Frančiška in našega škofa …

– varuj ju in s svojo močjo posvéti.

Bolniki naj čutijo, da so združeni s Kristusom v trpljenju

– in naj bodo vedno deležni njegove tolažbe.

Usmili se tistih, ki nimajo doma in strehe,

– pomagaj jim, da bodo našli primerno stanovanje.

Daj zemlji rodovitnost in ohrani njene sadove,

– da bomo imeli vsi dovolj vsakdanjega kruha.

Dobrotljivo varuj vsakršnega zla naše ljudstvo,

– da bomo živeli v tvojem miru in blagostanju.

S svojo veliko dobroto sprejmi naše rajne

– in jim podeli večni dom v nebesih.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

 

Ps 4 Večerna zahvala Bogu

 

1 Odpev Usmili se me, Gospod, in usliši mojo molitev.

 

Pravični Bog, usliši me, ko te kličem v stiski: *

usmili se me in usliši mojo molitev. —

 

Ljudje, doklej boste zakrknjeni, *

zakaj ljubite nečimrnost in prevaro?

Vedite, da Bog čudovito varuje svoje prijatelje, *

tudi mene bo uslišal, ko ga kličem. —

 

Bojte se Boga in nikar ne grešite, *

preden zaspite, mislite nanj v sveti tihoti.

V njegove roke se vdano izročite *

in zaupajte v Gospoda. —

 

Mnogi govorijo: »Kje najdemo srečo?« *

Gospod, pokaži, da je ta samo v tebi.

Ti me osrečuješ z večjim veseljem *

kot vse zemeljske dobrine in užitki. —

 

V miru naj hitro zaspim in počivam, *

saj me ti, moj Bog, skrbno varuješ.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

1 Odpev Usmili se me, Gospod, in usliši mojo molitev.

 

2 Odpev V nočnih urah slavite Gospoda.

 

Ps 133 Večerna molitev v svetišču

 

Slavite zdaj Gospoda, *

vsi Gospodovi služabniki.

Vi, ki služite v njegovi hiši v nočnih urah, *

dvigajte roke k Svetemu in ga slavite. —

 

Iz svetišča naj se razliva blagoslov Gospoda, *

ki je ustvaril nebo in zemljo.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

2 Odpev V nočnih urah slavite Gospoda.

 

Kratko berilo (5 Mz 6,4–7)

Poslušaj, Izrael: Gospod je naš Bog, Gospod edini. Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vso močjo! Te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu. Zabičuj jih svojim otrokom ter govori o njih, ko bivaš v svoji hiši ali ko hodiš po poti, ko se ulegaš ali ko vstajaš.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Večni Bog, ostani z nami to noč, da bomo jutri s tvojo pomočjo vstali in se veselili vstajenja Kristusa, ki živi in kraljuje vekomaj.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

O Gospa moja, o Mati moja, tebi se vsega darujem;
in da se ti vdanega skažem, ti danes posvetim:
svoje oči, svoja ušesa, svoja usta in svoje srce, sebe popolnoma vsega.
Ker sem torej tvoj, o dobra Mati, varuj me, brani me kakor svojo last in posest. Amen.