Brevir za 14. avgust 2017

SV. MAKSIMILIJAN KOLBE, DUHOVNIK IN MUČENEC
Obvezni god
Sv. Maksimilijan Kolbe (1894–1941), minorit in velik častilec Marije Brezmadežne, je v koncentracijskem taborišču Oswiecimu na Poljskem namesto družinskega očeta prostovoljno prestal mučeniško smrt na dan pred velikim šmarnom leta 1941.
Skupne molitve v čast svetim pastirjem ali enemu mučencu.

Gospod, odpri moje ustnice,

O Bog, bodi nam milostljiv in nas blagoslovi, *

pokaži nam svojo dobroto.

Naj spoznajo tvojo pot vsi na zemlji, *

naj tvoje zveličanje osreči vse narode.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Veselijo in radujejo naj se narodi, *

ker jih vladaš in jih vodiš po pravici.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Zemlja je obrodila svoje sadove, *

Gospod, naš Bog, nas je blagoslovil.

Bog je zares dober, *

zato naj ga spoštujejo in častijo vsi narodi.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Mučenec blaženi, ta dan
prinesel ti je zmago, čast,
ko za Boga prelil si kri,
prejel si venec večnosti.

 

Zaman krivičen se sodnik,
zaman krvnik se trudil je,
močnejša kakor vsa tema
je milost Božja zmagala.

 

Zdaj z angeli se veseliš,
v obleki svetli se bleščiš,
ki jo je Jagnjetova kri
oprala madežev strasti.

 

Prihíti in pomagaj nam,
da se usmili Kristus sam,
slabosti naše in vse zlo
od nas odvrne milostno.

 

Očeta, Sina in Duha
naj vdano moli zemlja vsa,
Boga, ki v rajski slavi zdaj
mučence venča z vso častjo. Amen.

Ps 49   Pravo Božje češčenje

Najvišji Gospod, naš Bog, je spregovoril, *

poklical je vso zemljo od vzhoda do zahoda.

Z gore Sion se sveti Božje veličastvo, *

naš Bog prihaja med močnim grmenjem.

Pred njim gre užigajoč ogenj, *

nevihta divja okrog njega. —

 

Z višave Gospod kliče nebesa in zemljo, *

da bo sodil svoje ljudstvo:

»Zberite mi moje zveste, *

ki so z daritvijo sklenili z menoj zavezo.«

Nebesa oznanjajo Božjo pravičnost, *

priznavajo Boga za najvišjega sodnika. —

»Poslušaj,  moje ljudstvo, *

jaz ti bom govoril.

Hočem te opomniti: *

Le jaz sem tvoj Bog, le jaz edini.

Zaradi tvojih daritev te ne grajam, *

vedno so mi pred očmi tvoje žrtve.

Ne potrebujem tvojega premoženja, *

ne imetja tvoje hiše. —

 

Moje so zveri po gozdovih, *

moje so številne gorske živali.

Poznam vse ptice pod nebom, *

zapovedujem vsemu, kar se giblje po polju.

Ko bi bil lačen, bi ne pravil tebi; *

moj je namreč svet in vse, kar ga napolnjuje. —

 

Mar jem meso darovanih živali, *

mar pijem kri klavne daritve?

Daruj Bogu hvalno daritev *

in izpolni, kar si Najvišjemu obljubil.

Kliči me ob dnevu stiske, *

rešil te bom in pel mi boš slavo.« —

Bog očita grešniku: »Kaj naštevaš moje zapovedi *

in govoriš o moji zavezi?

V resnici pa moje zapovedi zavračaš *

in moje besede zaničuješ. —

 

Če vidiš tatu, z njim kradeš, *

in s prešuštniki se družiš.

Tvoja usta sejejo hudobijo, *

tvoj jezik je poln prevare. —

 

Kako rad govoriš zoper svojega brata; *

čeprav je sin tvoje matere, ga zasramuješ.

Vse to delaš – in jaz bi naj molčal? *

Misliš, da sem podoben tebi?

Grajati te moram: *

v obraz ti to očitam. —

 

Premislite to vi, ki name, pravičnega Boga, pozabljate, *

da vas ne kaznujem in vas nihče ne reši.

Časti me, kdor daruje hvalno daritev, *

kdor prav dela, tega bom zveličal.« —

– Poslušaj, moje ljudstvo, kaj ti govorim:
– Jaz sem Gospod, tvoj Bog.

 

To govori Gospod: Vrni se, o Izrael, h Gospodu, svojemu Bogu, zakaj po svoji krivdi si padel. Vzemite besede s seboj in vrnite se h Gospodu ter mu recite: »Odpusti vso pregreho in vzemi za dobro, da ti darujemo sad svojih ustnic. Asur nas ne bo rešil, ne bomo več sedli na konja in tega, kar so izdelale naše roke, ne bomo več imenovali ,naš Bog', zakaj pri tebi najde sirota sočutje.« Ozdravil bom njih zablodo, rad jih bom ljubil, zakaj moja jeza se je od njih odvrnila. Bom kakor rosa Izraelu, cvetel bo kot lilija, pognal bo korenine kakor na Libanonu; njegove veje se bodo široko razprostirale, veličasten bo kakor oljka in njegov vonj bo kakor vonj kadila. Vrnili se bodo in sedli bodo pod mojo senco; zopet bodo pridelovali pšenico in gojili vinsko trto: nje vino bo slovelo kot libanonsko. Kaj ima Efraim še skupnega z maliki? Kaznoval sem ga, nato sem ga osrečil. Jaz sem kakor zelena cipresa; iz mene izhaja sad, ki je na njem.

Kdor je moder, bo to razumel, kdor je razumen, bo spoznal, da so Gospodova pota ravna: pravični po njih hodijo, grešniki pa na njih padejo.

SPEV (Oz 14,5; Jl 4,21)

Ozdravil bom njihove zablode in jih ljubil. * Moja jeza se je od njih odvrnila.

Maščeval bom njihovo kri, nočem, da bi ostala nekaznovana, in Gospod bo prebival na Sionu. * Moja jeza se je od njih odvrnila.

Sv. Maksimilijan Kolbe (1894-1941), minorit, častilec Brezmadežne, organizator apostolata, mučenec ljubezni do bližnjega

 

Zelo me veseli, dragi brat, da plamtiš v gorečnosti za božjo slavo. Kajti največja kuga v naših časih je verska brezbrižnost, ki najde svoje žrtve ne samo med svetnimi osebami, marveč tudi med redovnimi, seveda v različnih stopnjah. In vendar je Bog vreden slave, in to neskončne slave. Ker pa mu mi, uboga in omejena bitja, ne moremo dati take in tako velike hvale, kakršna mu gre, si prizadevajmo, da vsaj, kolikor moremo, kar največ prispevamo k božji slavi.

Božja slava temelji na zveličanju duš, ki jih je Kristus odkupil s svojo krvjo na križu. Zato je skrb za zveličanje in tudi najpopolnejše posvečenje čimveč ljudi največja in izključna naloga našega apostolskega življenja. Bog, ki je vseveden in neskončno moder, najbolje ve, kaj lahko in kaj naj vsak trenutek storimo, da mu bo v kar največjo slavo. Svojo voljo pa nam razodeva po svojih namestnikih na zemlji in naših voditeljih.

Tako je torej pokorščina in samo pokorščina tista, ki nam z gotovostjo razodeva božjo voljo. Predstojniki se resda lahko tudi zmotijo, toda mi zaradi pokorščine ne bomo nikoli zašli. Edina izjema pokorščine bi bila, če bi predstojnik ukazal nekaj, kar bi očitno bilo greh, pa četudi mali. V tem primeru bi namreč predstojnik ne bil posrednik božje volje.

Premisli, dragi brat, kako veliko je po božjem usmiljenju naše dostojanstvo. Po pokorščini se dvigamo nad svojo omejenost in se prilagajamo božji volji, ki s svojo neskončno modrostjo in previdnostjo usmerja naša dejanja. Kakšna veličina! Še več: navezani na božjo voljo, ki se ji nobena stvar ne more ustavljati, postajamo močnejši od vseh. Pokorščina je pot modrosti, razumnosti in moči. To je tudi edina pot, po kateri prinašamo Bogu največjo slavo. Če bi obstajala druga in boljša pot, bi bil šel Kristus po njej in nam jo pokazal z besedo in zgledom. A njegovo tridesetletno življenje v Nazaretu jasno označuje Sveto pismo z besedami: In bil jima je pokoren. Tudi vse ostalo njegovo življenje je potekalo v pokorščini, saj je po pričevanju Svetega pisma prišel na svet zato, da bi spolnil voljo nebeškega Očeta.

Po tej poti bomo mnogo lažje hodili s pomočjo Brezmadežne, kajti njej je predobri Bog zaupal oskrbništvo svojega usmiljenja. Brez dvoma je Marijina volja za nas božja volja. Kadarkoli se ji posvetimo, postanemo v njenih rokah, kakor je ona v božjih, orodje božjega usmiljenja. Prepustimo se njenemu vodstvu, prepustimo se njeni materinski roki! Če nas bo ona vodila, bomo lahko varni in mirni.

SPEV (2 Tim 4,7-8; Flp 3,8-10)

Dober boj sem dobojeval, tek dokončal, vero ohranil. * Odslej mi je pripravljen venec pravice.

Vse drugo sem zavrgel, da bi spoznal Kristusa ter imel svoj delež pri njegovem trpljenju, tako da mu postajam podoben v njegovi smrti. * Odslej mi je pripravljen venec pravice.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Mučenec Božji, svoje dni
izpolnil s pričevanjem si:
premagal si sovražnike,
v nebesih zdaj raduješ se.

 

S priprošnjo nam dobrotljivo
operi z duše madeže,
od nas odvrni kugo zla,
preženi mlačnost nam duha.

 

Nič več telo te ne teži,
minljivih rešen si vezi
daj, da vzljubili tudi mi
bi Kristusa v vsej polnosti.

 

Očetu slava večnemu
in Sinu, Duhu Svetemu,
ki te na veke venčajo
z nebeško slavo in častjo. Amen.

Ps 83   Hrepenenje po Gospodovi hiši

 

Kako ljub je tvoj dom, Gospod vsemogočni; *

moja duša koprni po tvojih dvorih.

Moje srce in moje telo vriskata, *

kličeta k živemu Bogu.

Celo vrabec najde dom in lastovka gnezdo za svoje mladiče *

pri tvojem oltarju, moj kralj in moj Bog vsemogočni. —

 

Blagor njim, ki prebivajo v tvoji hiši, *

Gospod, vedno te hvalijo.

Blagor človeku, ki mu pomagaš, *

ko se odpravlja v tvoje svetišče. —

 

Ko hodi po suhi dolini, mu je kot zelenica, *

ki jo zgodnji dež pokrije z bujnim rastlinjem.

Potuje z vedno večjo močjo in hrepenenjem, *

da bo na sionski gori videl Gospoda. —

 

Gospod vsemogočni, sliši mojo molitev, *

o Bog, poslušaj svojega služabnika.

Ozri se, o Bog, naš varuh, *

poglej na obličje svojega maziljenca. —

 

En dan v tvojih dvorih *

je boljši kot tisoč drugih.

Rajši stojim v hiši svojega Boga na pragu, *

kakor da bi prebival v domovih grešnikov. —

 

Gospod Bog mi je kakor sonce in zavetje, *

Gospod daje milost in slavo.

Bog ne odkloni nobene dobrote *

tistim, ki živijo pošteno.

Gospod, Bog vsemogočni, *

blagor človeku, ki v tebe zaupa. —

Iz 2,2–5  Jeruzalem, mesto miru

 

Poslednje dni se bo zgodilo, *

da si bo Gospod pripravil svetišče na vrhu gore.

Gora se bo dvigala nad griči, *

k njej bodo hiteli vsi narodi. —

 

Številna ljudstva pojdejo tja in bodo govorila: *

»Pridite, pojdimo na goro v Božje svetišče!

Tam nas bo Gospod poučil o svojih potih, *

da bomo hodili po njegovih stezah.

Kajti s Siona bo prišla postava, *

iz Jeruzalema Gospodova beseda.« —

 

Sodil bo med narodi, *

delil bo pravico mnogim ljudstvom.

Prekovali bodo svoje meče in sulice, *

spremenili jih v poljsko orodje.

Ne vzdigne se več narod zoper narod, *

ne bodo se več vadili v vojskovanju. —

 

Božje ljudstvo, pridite, *

hodimo v Gospodovi luči. —

Ps 95   Gospod je vladar in sodnik vse zemlje

 

Pojte Gospodu novo pesem, *

pojte Gospodu vse dežele!

Pojte Gospodu, njegovo ime slavite, *

dan na dan oznanjujte, da nas je rešil.

Pripovedujte med narodi o njegovem veličastvu, *

med vsemi ljudstvi o njegovih čudovitih delih. —

 

Velik je Gospod in nad vse hvale vreden, *

v svetem strahu mu je treba služiti.

Vsa druga božanstva so prazni maliki, *

naš Bog pa je ustvaril nebo in zemljo.

Njegov obraz odseva veličastvo in dostojanstvo, *

moč in sijaj napolnjujeta njegovo svetišče. —

 

Pojte slavo Gospodu, vsi narodi, *

priznajte čast in slavo njegovemu imenu.

Prinesite darove in stopite v njegove dvore, *

častite ga z vso slovesnostjo.

Zemlja naj zadrhti pred njegovim obličjem, *

narodi naj govorijo: »Gospod kraljuje.«

Vse vesolje nenehno vzdržuje, da ne omahne, *

ljudstva vlada po pravici. —

 

Veselijo naj se nebesa in zemlja naj se raduje, *

od veselja naj buči morje in kar ga napolnjuje.

Veselijo naj se polja s svojimi sadovi, *

naj se radujejo vsi naši gozdovi.

Veselimo se Gospoda, ki prihaja, *

ki prihaja, da bo sodil zemljo.

Sodil bo svet pravično *

in zveličal ljudstva v svoji zvestobi. —

Kratko berilo  (2 Kor 1,3–5)
Hvaljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, Oče usmiljenja in Bog vse tolažbe, ki nas tolaži v vsaki naši nadlogi, da moremo tudi mi tolažiti nje, ki so v katerikoli nadlogi, s tolažbo, s katero nas same Bog tolaži. Zakaj kakor je Kristusovo trpljenje v nas obilno, tako je po Kristusu obilna tudi naša tolažba.

Gospod je moja moč in moja pesem.
— Gospod je moja moč in moja pesem.

Moj rešitelj je in moja hvala.
— Gospod je moja moč in moja pesem.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Gospod je moja moč in moja pesem.

Odpev k Hvaljen Kdor se odpove življenju na tem svetu, ga bo ohranil za večno življenje.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Kdor se odpove življenju na tem svetu, ga bo ohranil za večno življenje.

Bratje in sestre, počastimo našega Odrešenika, za katerega pričujejo mučenci, umorjeni zaradi Božje besede. Prosimo ga:

Tvoji mučenci so radovoljno pretrpeli smrt, da izpričajo resničnost vere,

– daj nam resnično duhovno svobodo.

Tvoji mučenci so izpoved vere zapečatili s svojo krvjo,

– daj tudi nam iskreno in stanovitno vero.

Tvoji mučenci so vzeli križ na svoje rame in hodili za teboj,

– daj tudi nam vzdržati v težavah življenja.

Tvoji mučenci so oprali svoja oblačila v Jagnjetovi krvi,

– daj nam premagati vse skušnjave počutnosti in posvetnosti.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 118,89–96  (XII)   Hvala Božji postavi

 

Tvoja beseda, Gospod, velja za zmeraj, *

trdna je kakor nebesa.

Tvoja zvestoba traja od roda do roda, *

kakor si zemljo utrdil, tako ostane. —

 

Vse obstaja po tvojih zakonih, *

vse stvari tebi služijo.

Ko ne bi bila tvoja postava moje veselje, *

bi bil v svoji stiski že propadel. —

 

Na veke ne pozabim tvojih zapovedi, *

z njimi me poživljaš.

Tvoj sem, zato me reši, *

vedno iščem tvojo voljo. —

 

Grešniki že prežijo, da bi me pogubili, *

jaz pa premišljam tvojo postavo.

Spoznavam, da ima vsaka popolnost svoje meje, *

le tvoja beseda je neskončna. —

Ps 70   Gospod, ne zapusti me v starosti

Gospod, vate zaupam, *

naj ne bom osramočen nikoli.

Otmi me zaradi svoje resnične ljubezni, *

poslušaj me in reši. —

 

Bodi mi zavetje in pribežališče, *

da bom na varnem.

Od tebe pričakujem rešitve, *

ti si moja trdnjava in moje zatočišče.

Moj Bog, iztrgaj me iz rok hudobneža, *

iz pesti krivičnika in zatiralca. —

 

Gospod Bog, ti si moje upanje, *

vate zaupam od mladosti.

Ko sem bil še v materinem telesu, *

si bil že ti moj varuh.

Od materinega naročja si že moja opora, *

vedno zaupam vate.

Bil sem pravo čudo za mnoge, *

ti si bil moje varno zavetje. —

 

Na ves glas te hvalim, *

ves dan ti pojem slavo.

Na stare dni me ne zavrzi; *

ko mi opešajo moči, me ne zapusti.  —

 

Moji sovražniki mi ne dajo pokoja, *

zaroto kujejo zoper mene, strežejo mi po življenju.

Pravijo: »Bog ga je zapustil, zasledujte ga in primite! *

Nikogar ni, ki bi ga rešil.« —

 

O Bog, ne oddalji se od mene, *

moj Bog, hiti mi pomagat.

Naj bodo ponižani vsi, ki mi želijo hudo, *

naj se sramujejo vsi, ki me spravljajo v nesrečo. —

Moj Bog, vate bom vedno zaupal, *

vsak dan bolj te bom hvalil.

Ves dan bom poveličeval tvoja čudovita dela *

in tvojo neizmerno dobroto. —

 

Gospod, tvojo moč bom razlagal, *

oznanjal tvojo neskončno pravičnost.

Moj Bog, učil si me od moje mladosti, *

tvoja čudovita dela hvalim še danes.

Tudi v starosti in osivelosti, *

o Bog, me ne zapusti.

Naj pričujem o tvoji moči svojemu rodu *

in o tvoji slavi vsem, ki pridejo za nami. —

 

Velike reči si naredil v svoji modrosti, *

o Bog, kdo bi enak bil tebi?

Dal si mi preživeti mnoge in hude stiske, *

pa si me spet okrepil in rešil skoraj iz smrti.

Daj, da me bodo spoštovali, *

znova me potolaži. —

 

S harfo bom slavil tvojo ljubezen, *

igral ti bom na citre, Najsvetejši.

Vesel ti bom prepeval hvalo, *

radoval se bom, ker si me rešil.

Vsak dan bom razglašal, da si pravičen, *

ker si ponižal vse, ki mi želijo nesrečo. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

 

Bog te izbral je, da si most do njega,
združil je v tebi sebe in človeštvo;
zdaj nam izprôsi blaženost v nebesih,
mati Marija.

 

Zbori nebeški srečni te častijo,
krog apostolski in preroki slavni,
prvo za Bogom, vneto vsi slavijo,
tebe, Kraljica.

 

Bog troedini, bodi večno hvaljen,
ker ti, Devica, krono je podelil
in te postavil nam je za kraljico,
mati premila. Amen.

Hvalite Gospoda vsi, ki mu služite, *

hvalite ga in slavite.

Naj bo slavljeno ime Gospodovo *

zdaj in na veke. —

 

Gospodovo ime naj bo hvaljeno *

od sončnega vzhoda do zahoda.

Gospod je vzvišen nad narode, *

njegovo veličastvo se dviga nad nebesa.

Kdo je enak Gospodu, našemu Bogu? *

Vzvišen je nad nebo in zemljo. —

 

Iz prahu dviga siromaka, *

iz blata povišuje ubožca.

Sprejme ga med izvoljene, *

med kneze svojega ljudstva.

Nerodovitni daje, da ima družino *

in je vesela mati med svojimi otroki. —

Ps 147 Jeruzalem znova pozidan

 

Hvali Gospoda, Jeruzalem, *

hvali svojega Boga, o Sion. —

 

Utrdil je zapahe pri tvojih vratih, *

blagoslovil tvoje otroke v tebi.

Tvoji deželi daje živeti v miru, *

hrani te z najboljšo pšenico.

Na zemljo pošilja svojo besedo, *

njegovo oznanilo se hitro širi. —

 

Snežno odejo razgrinja kot volno, *

kakor pepel potresa slano.

Točo siplje kot drobtine kruha, *

kaj more obstati pred njegovim mrazom?

Na njegovo besedo pa se vse raztaja, *

veter zaveje in stečejo vode. —

 

Svojemu ljudstvu je oznanil svojo besedo, *

zakone in zapovedi svojim izvoljenim.

Tako ni storil nobenemu narodu, *

ni jim razodel svoje postave. —

Ef 1,3–10  Bog je rešitelj

 

Hvaljen Bog in Oče *

našega Gospoda Jezusa Kristusa.

Blagoslovil nas je iz nebes v Kristusu *

z vsakršnim duhovnim blagoslovom. —

 

Pred stvarjenjem sveta nas je v njem izvolil, *

da bi bili pred njim sveti in brezmadežni.

V ljubezni nas je vnaprej določil in sklenil, *

naj bomo zanj posinovljeni po Jezusu Kristusu. —

 

Zato slavimo veličastvo njegove milosti, *

s katero nas je oblagodaril v svojem ljubljenem Sinu.

 

V njem imamo odrešenje po njegovi krvi *

in odpuščanje grehov. —

 

Obilno je razlil na nas bogastvo svoje milosti *

v vsej modrosti in razumnosti.

 

Razodel nam je skrivnost svoje ljubezni *

po svojem sklepu, ki ga je vanj položil. —

 

To je izvršil v polnosti časov *

in v Kristusu spet zedinil vse v eni glavi;

zedinil vse, kar je v nebesih, *

in vse, kar je na zemlji. —

Kratko berilo  (Rim 8,30)
Katere je Bog naprej določil, jih je tudi poklical; katere pa je poklical, jih je tudi opravičil; katere pa je opravičil, jih je tudi poveličal.

Marija je vzeta v nebesa.
— Marija je vzeta v nebesa.

Angeli se tega radujejo in slavijo Gospoda.
— Marija je vzeta v nebesa.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Marija je vzeta v nebesa.

Odpev k Moja duša Blagrovali me bodo vsi rodovi, velike reči mi je storil Vsemogočni, aleluja.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Odpev k Moja duša Blagrovali me bodo vsi rodovi, velike reči mi je storil Vsemogočni, aleluja.

Nebeški Oče je hotel, da častijo Marijo, mater njegovega Sina, vsi rodovi. Poveličujmo ga s hvalnicami, prosimo ga in vzklikajmo Mariji:

O Bog, ki delaš čudeže, ti si dal brezmadežni Devici Mariji, da je z dušo in telesom deležna Jezusove nebeške slave,

– privedi tudi nas do iste sreče, saj smo tvoji otroci.

Marijo si nam dal za nebeško mater, na njeno priprošnjo podeli bolnikom zdravje, žalostnim tolažbo, grešnikom odpuščanje,

– vsem pa mir in zveličanje.

Mariji si dal, da je polna milosti,

– podeli vsem čudovito bogastvo svoje milosti.

Z Marijo, Jezusovo materjo, naj vsi verniki enodušno vztrajamo v molitvi,

– da bo tvoja Cerkev enega duha in enega srca v ljubezni.

Marijo si v nebesih kronal za kraljico,

– naj se naši rajni z vsemi svetniki vekomaj veselijo v tvojem kraljestvu.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

 

Ps 4 Večerna zahvala Bogu

 

1 Odpev Usmili se me, Gospod, in usliši mojo molitev.

 

Pravični Bog, usliši me, ko te kličem v stiski: *

usmili se me in usliši mojo molitev. —

 

Ljudje, doklej boste zakrknjeni, *

zakaj ljubite nečimrnost in prevaro?

Vedite, da Bog čudovito varuje svoje prijatelje, *

tudi mene bo uslišal, ko ga kličem. —

 

Bojte se Boga in nikar ne grešite, *

preden zaspite, mislite nanj v sveti tihoti.

V njegove roke se vdano izročite *

in zaupajte v Gospoda. —

 

Mnogi govorijo: »Kje najdemo srečo?« *

Gospod, pokaži, da je ta samo v tebi.

Ti me osrečuješ z večjim veseljem *

kot vse zemeljske dobrine in užitki. —

 

V miru naj hitro zaspim in počivam, *

saj me ti, moj Bog, skrbno varuješ.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

1 Odpev Usmili se me, Gospod, in usliši mojo molitev.

 

2 Odpev V nočnih urah slavite Gospoda.

 

Ps 133 Večerna molitev v svetišču

 

Slavite zdaj Gospoda, *

vsi Gospodovi služabniki.

Vi, ki služite v njegovi hiši v nočnih urah, *

dvigajte roke k Svetemu in ga slavite. —

 

Iz svetišča naj se razliva blagoslov Gospoda, *

ki je ustvaril nebo in zemljo.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

2 Odpev V nočnih urah slavite Gospoda.

 

Kratko berilo (5 Mz 6,4–7)

Poslušaj, Izrael: Gospod je naš Bog, Gospod edini. Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vso močjo! Te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu. Zabičuj jih svojim otrokom ter govori o njih, ko bivaš v svoji hiši ali ko hodiš po poti, ko se ulegaš ali ko vstajaš.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Večni Bog, ostani z nami to noč, da bomo jutri s tvojo pomočjo vstali in se veselili vstajenja Kristusa, ki živi in kraljuje vekomaj.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Pod tvoje varstvo pribežimo,

o sveta Božja Porodnica.

Ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, temveč reši nas vselej vseh nevarnosti,

o častitljiva in blagoslovljena Devica.